Vse članice in člane odbora, vabljene ter ostale prisotne lepo pozdravljam. pozdravljam. Začenjam 40. nujno sejo Odbora za izobraževanje, znanost in mladino, ki je bila sklicana na podlagi 47.a člena in drugega odstavka 48. člena Poslovnika Državnega zbora.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji člani in članice odbora, in sicer: Alenka Helbl. Na seji kot nadomestni člani in članice odbora s pooblastili sodelujejo Janez Žakelj, ki nadomešča poslanko Ivo Dimic, poslanec Andrej Poglajen, ki nadomešča poslanca Francija Kepo in magister Rastislav Vrečko, ki nadomešča poslanko Katarino Štravs. Še eno pooblastilo imamo tu, Lucija Tacer Perlin nadomešča poslanko doktor Mirjam Bon Klanjšček.

Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov v zvezi z dnevnim redom, je določen dnevni red seje kot je bil predlagan in s sklicem 64/1(?), 3. člen.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - ZAHTEVA DRŽAVNEGA SVETA ZA PONOVNO ODLOČANJE O ZAKONU O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O VRTCIH, EPA 2179-IX.

Državni svet Republike Slovenije je na 21. redni seji, izredni seji, 9. 10. 2025 ob obravnavi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o vrtcih, ki ga je Državni zbor sprejel na 114. izredni seji 6. 10. 2025 na podlagi tretje alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije, sprejel zahtevo, da Državni zbor Republike Slovenije ponovno odloča o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o vrtcih. Zahteva Državnega sveta je bila Odboru za izobraževanje, znanost in mladino posredovana v mnenje na podlagi 147. člena Poslovnika Državnega zbora. Gradivo je objavljeno na spletni strani Državnega zbora.

Vabljeni na sejo so bili Državni svet Vlade Republike Slovenije, Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje.

Prehajamo na obravnavo zahteve Državnega sveta in besedo dajem predstavniku Državnega sveta, podpredsedniku, državnemu svetniku doktor Matjažu Štolfi. Izvolite, beseda je vaša.

Hvala lepa za besedo, spoštovana, spoštovani predsedujoči.

Spoštovani članice in člani Odbora Državnega zbora za izobraževanje, znanost in mladino!

Kakor ste že prej omenili, je Državni svet na 21. redni seji 9. oktobra sprejel zahtevo, da Državni zbor ponovno odloča o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o vrtcih, ki ga je sprejel 6. oktobra. Dovolite mi, da pojasnim ključne razloge, ki so Državni svet vodili k takšni odločitvi. Državni svet opozarja predvsem na 3. člen zakona, s katerim se ukinja tako imenovani fleksibilni normativ. Torej, možnost posameznim občinam, da glede na dejanske razmere na področju predšolske vzgoje, začasno poveča število otrok v oddelku za največ dva otroka. Ta mehanizem, ki velja od leta 2003, je bil ključen in učinkovito, prilagodljivo organizacijo vrtcev ter za zagotavljanje dostopnosti predšolske vzgoje. Njegova ukinitev pomeni neposreden poseg v avtonomijo lokalne samouprave in s tem v ustavno ter z evropskimi standardi zagotovljeno pristojnost občin pri organizaciji in financiranju predšolske vzgoje. Občine morajo imeti možnost, da glede na prostorske zmogljivosti, kadrovske razmere in demografske trende samostojno odločajo o organizaciji vrtcev. Medtem, ko so občine in njihova reprezentativna združenja v postopku priprave zakona zahtevali ohranitev fleksibilnega normativa, so v dialogu z Ministrstvom za vzgojo in izobraževanje na koncu pristale na kompromisno rešitev, da se v podzakonskem aktu natančno določijo pogoji in merila uporabe tega normativa. Ta dogovorjena rešitev pa je bila v zakonodajnem postopku z amandmaji spregledana in enostransko črtana. Posledično bodo občine s 1. septembrom 2030 izgubile ta inštrument, kar bo pomenilo višje stroške, kadrovske težave in zmanjšano dostopnost vrtcev. Ocenjuje se, da bo ukinitev fleksibilnega normativa občinske proračune obremenila približno za 60 milijonov evrov letno, povečala stroške za starše zaradi višjih cen vrtca ter povzročila neracionalne investicije v nove prostore, kljub napovedanemu negativnim demografskim trendom, ki kažejo na zmanjšanje števila otrok v vrtcih v prihodnjih letih, pri tem trendi ne bodo enaki v vseh občinah. Nekatere bodo imele presežke kadra, druge prostorsko stisko in pomanjkanje vzgojiteljev. Obstaja torej resno tveganje, da otroci v določenih okoljih ne bodo imeli možnost vključitve v javni vrtec. V Državnem svetu opozarjamo tudi na neustreznost ureditev financiranja zasebnih vrtcev. Čeprav zakon občinam formalno omogoča, da bodo na podlagi demografskih trendov odločale o financiranju oziroma nefinanciranju zasebnih vrtcev jim v resnici jemlje avtonomijo in dodatno posega v njihove pristojnosti. Državni svet se pridružuje stališču občin in njihovim reprezentativnim združenjem, da mora država prevzeti svoj del odgovornosti ter zagotoviti stabilno financiranje kakovostne in dostopne predšolske vzgoje, ki je temelj enakih možnosti za vse otroke.

Spoštovani! Na podlagi navedenega Državni svet poziva Državni zbor, da ob ponovnem glasovanju zavrne Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o vrtcih ter s tem prepreči uveljavitev rešitev, ki so finančno obremenjujoče, ustavno vprašljive in dolgoročno škodljive za občine, družine in celoten sistem predšolske vzgoje. Hvala.

Hvala. Zdaj dajem besedo državni sekretarki na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje, Janji Zupančič, izvolite, beseda je vaša.

Hvala lepa za besedo in lep pozdrav vsem. Jaz se bom v tem trenutku osredotočila na ti dve točki, o kateri je razpravljal tudi Državni svet in sicer glede 3. in 11. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o vrtcih. Če bo pa potrebno, pa pozneje pojasnim še kaj več.

Ja, seveda, Državni svet je podal zahtevo, da se v Državni zbor ponovno odloča o spremembah in dopolnitvah Zakona o vrtcih. In tukaj opozarja na dve področji, namreč na 3. člen Zakona o vrtcih, ki prinaša ukinitev možnosti občinam, da bi se lahko glede na razmere in položaj dejavnosti predšolske vzgoje odločile za začasno povečanje števila otrok. Tukaj mislim, da je potrebno poudariti začasno. Tako je tudi navedeno v obrazložitvi. Skratka, da se dejavnost izvaja v oddelku in z začasnim povečanjem števila otrok. In pri tem pač trdite, da takšna ureditev pomeni poseg v avtonomijo občin. Omenili ste, da je pač bilo omenjeno, da bo ta ureditev, ta normativ urejen s pravilnikom. Tukaj moram povedati, da je Zakonodajno-pravna služba to rešitev videla kot problematično, ker se je pač potrebno izjeme reševati v zakonu, ne pa v podzakonskem aktu, tako da je zdaj to urejeno. Ko omenjate kadrovske težave, seveda dejstva in podatki jasno kažejo, da imamo 3000 prostih mest v vrtcih in da število otrok se zmanjšuje. Tako da tudi iz prakse vam lahko povemo, da se vrtci že soočajo s presežki kadra.

Ko omenjate potrebo po višjih cenah vrtca, tudi tukaj mislim, da velja razmislek, ne nujno in tudi omenjate potrebo po neracionalnih investicijah. Mi vemo, da so kapacitete slovenskih vrtcev preko 91000 otrok, v tem trenutku jih imamo pa v vrtcih 83000, tako da je ta argument tudi vreden premisleka. Druga pobuda oziroma drugi člen, o katerem je tekla beseda je 11. člen, ki pa spreminja dosedanji način financiranja zasebnih vrtcev brez koncesije. In tudi pri tem navaja, da zakon jemlje avtonomijo občinam in dodatno posega v njihove pristojnosti. Zdaj mogoče samo dodam, da se ta sprememba financiranja, ravno tako kot sprememba normativa uveljavlja s 1. septembrom 2030. Takrat bi se uveljavile tudi spremembe financiranja zasebnih vrtcev brez koncesije, ki določajo, da morajo ti vrtci za pridobivanje javnih sredstev izvajati ali program po posebnih pedagoških načelih ali pa lasten program. In zakon pri slednjih občinam daje novo pristojnost, ne da jim jo krši ali pa oža, da lahko zavrnejo financiranje zasebnega vrtca z lastnim programom, če demografski podatki za občino za obdobje naslednjih petih let pokažejo, da bo v vrtcih, ki izvajajo javno službo, dovolj prostih mest za vse otroke. Za že delujoče vrtce je izpostavljen dobro premišljen sistem, ki jih v največji meri ščiti tudi pri teh vrtcih se vpeljuje pristojnost občine, da lahko zavrnejo financiranje zasebnega vrtca z lastnim programom, vendar le, če bo imel manj kot štiri oddelke otrok. Ko omenjate, da je občinam kršena avtonomija, samo povem kakšno avtonomijo občina ima v zvezi s predšolsko vzgojo. Občina ustanavlja vrtce, podeljuje koncesijo zasebnim vrtcem, potrjuje letni načrt vrtca, letni delovni načrt in sicer v delih, kjer se dotika finančnih posledic, kot so poslovalni čas, vrste, število oddelkov, obogatitveni programi, odloča tudi o popustih za starše in pa sprejema ceno in se odloča, ali bo financirala vrtec na podlagi cene ali pa namensko. Tako da je potrebno pogledati vse plati zgodbe. In zato pač menimo, da novela Zakona o vrtcih prinaša pomembne spremembe in dopolnitve veljavne ureditve, s katerimi se bo tudi v prihodnje spodbujalo in zagotavljalo sedanji nadaljnji razvoj in visok standard sistema predšolske vzgoje v naši državi in zato tudi predlagamo, da ob ponovnem odločanju se v Državnem zboru ta zakon podpre. Hvala lepa.

Hvala tudi vam. Zdaj na tem mestu odpiram razpravo članov in članic odbora. Se kdo prijavlja že? Ja, poslanka Alenka Jeraj, izvolite, beseda je vaša.

Ja, lepo pozdravljeni. Torej, mi še vedno ocenjujemo v naši Poslanski skupini SDS, da zakon ni dober in da bo prinesel težave. Zato ne razumemo ministrstva, da ne želi prisluhniti potem tudi Državnemu svetu, ki seveda daje eno možnost ponovnega razmisleka ali pa, lahko rečemo, popravnega izpita. Zdaj, tako kot smo opozarjali v času obravnave zakona, ki se je, bomo rekli, kar spreminjal. To, kar vam Državni svet zdaj očita, da ni bilo dogovora z občinami, dejansko so amandmaji prileteli na mizo in takrat občine, torej lahko bi prišle na obravnavo zakona, ampak ni bilo pa enega enotnega soglasja, torej usklajevanja tudi z njimi. In še enkrat, kot smo že povedali, mi imamo velike specifike po občinah, neenakomerno razvite občine, različne potrebe in zato je bil ta fleksibilni normativ v bistvu nek korektiv, ki je omogočal tistim občinam, ki so imele težave in so imele veliko otrok, pa premalo prostora, da so pobrale vse otroke, v nekaterih občinah pa dejansko ni bilo nikoli potrebe po povišanem normativu. Ampak vi sami ste v vaše dokumente zapisali, da je 6008 otrok, 6800 otrok danes v vrtcih, zato ker imamo normativ ta fleksibilni, ker imamo plus 2 otroka noter, če ga ta trenutek ne bi imeli, bi to pomenilo, da rabimo 430 novih igralnic, sami ste napisali, da je 130 igralnic ta trenutek praznih. Najbrž ne tam, kjer je veliko otrok in so, torej je vrtec premajhen in imajo normativ plus2, ampak verjetno tam, kjer je otrok manj in so mogoče pred leti imeli polnih pet igralnic, zdaj ima pa mogoče štiri. Zato smo tudi prosili razpored po Sloveniji, kako in kje so te prazne učilnice, igralnice, pa tudi, če rečemo, da 130 igralnic je prostih, se pravi, da bi jih ne rabili 430, ampak nekaj manj, a ne, nam še vedno niste povedali, kje so te igralnice, ki jih je preveč oziroma ki jih bo premalo oziroma kako računate, da bodo občine, danes smo leta 2025, ne vsak čas 2026, povejte mi, katera občina bo lahko do leta 2030 v štirih letih zgradila en prizidek, ki še razpisa vašega ni, torej razpis za investicije v izobraževanju. Po najboljši možnosti bo verjetno enkrat naslednje leto, sredi leta, če ne, potem je treba izbrati katere občine in tako naprej in tiste občine, ki bodo imele težave s tem uveljavitvijo tega normativa do septembra 2030. Vprašanje, če bodo do takrat naredile nove igralnice. In druga stvar, nove igralnice pomenijo spet 430 ali pa če rečemo, 130 imamo praznih, ajde, recimo, da jih bomo 300 rabili, v vsaki igralnici rabiš tri vzgojitelje. To je 900 do tisoč novih ljudi. Zdaj ne vem, ali računate, da s tem, ko ukinjate zasebne vrtce, da bo tistih 600 iz teh vrtcev prišlo v javne vrtce delati?

Skratka, jaz sem že dala večkrat primer, mi smo imeli že primer v zgodovini te države, pa ne tako dolgo nazaj, ne, 10, 15 let, ko smo z, bom rekla, neumnimi ukrepi takratne ministrice Milojke Kolar Celarc, ki je z eno, z eno potezo vzela kompetence srednjim medicinskim sestram. In danes imamo posledico, da nimamo medicinskih sester. Ker marsikatera je takrat šla, ker druga opcija je bila, da mora iti na faks. In tukaj se nam lahko zgodi podobno. Ministrstvo je reklo, da je vzgojiteljic ta trenutek dovolj, torej minister se ni tako izrazil, rekel je samo, da je več prihodov kot odhodov. To še ne pomeni, da jih je dovolj, Ne, ker Državni svet pa napiše, da jih manjka in tisti, ki prihajamo tudi iz lokalnega okolja, marsikje vemo, da jih dejansko manjka. Spet je to ista stvar, ko imaš na nekem območju mogoče jih več ali pa je bližina mesta, pa ljudje lahko tam dobijo službo, nekje je pa situacija drugačna. Tako da jaz se bojim oziroma mi menimo, da lahko povzročimo spet neko težavo, ki je ne bi bilo treba, če bi ohranili ta normativ, ker spet, ne, normativ izkoriščajo, ta povečan normativ izkoriščajo tam, kjer ga rabijo. Saj, saj ni to, da si izmišljujejo župani, zdaj bi pa mi imeli dva otroka več v vrtcu, ampak za to, da lahko pobere vse otroke. Ker, kot sem rekla, nobeden ne bo prišel k ministru Logaju na vrata in mu težil, da nima kam otroka v vrtec dati, bo pa prišel k županu, in to vsak dan, in protestiral in pisal v občinski časopis in skliceval sestanke in ne vem kaj.

In sami ste povedali s svojimi podatki, da je fleksibilni normativ pomenil v nekih občinah rešitev problemov, in tako kot je bilo rečeno, a zdaj bomo pa na veliko gradili, ker to bo povzročilo to, kar zdaj delate. Istočasno pa pravite, da čez par let ne bo več toliko otrok, 3 tisoč manj in bomo potem kaj imeli, pa še malo več praznih igralnic? Mislim, res ni nobene logike, če drži ta vaš podatek, da bo 3 tisoč manj otrok, bo itak fleksibilni, ta, sam ugasnil, ga ne bodo rabili, ker ne bo otrok, ne? Če to drži, ampak jaz vem, da vi ne morete napovedati, koliko otrok se bo rodilo. To noben ne more, morda kakšna šlogarica, ampak zato razmislek o tem. Zdaj bomo zavalili ne vem koliko denarja, delali nove igralnice, potem bomo pa ugotovili, da jih imamo preveč. Seveda, ker so narejene namensko in za otroke in tako naprej, niso primerne, da potem ti kar spremeniš neko dejavnost, da bo tam ne vem kaj, mogoče popoldansko ali pa kakšno varstvo za starejše, ker ne bo primerno, ker so preozka vrata, ne greš z vozički in tako naprej. Skratka, v nekaj bomo dali denar, ki potem v, zelo hitro, zelo kmalu, po vaših napovedih tega sploh ne bomo rabili. In ne razumemo zakaj je treba tiščati v nekaj, kar bo na koncu problem, a ne. Ene občine bodo še zmeraj zapirale oddelke in imele mogoče presežek kadra, medtem bodo pa druge s problemi, kjer ne bodo imeli ne enega ne drugega. Večkrat sem že povedala, primeri so primestne občine, kjer se ljudje, kjer se veliko gradi, prihajajo mlade družine in tam je stalno naval. Jaz, če samo govorimo o Igu, a ne? Mi smo naredili nov vrtec, potem prizidek k šoli, zdaj smo že naredili prizidek vrtcu, a ne? Mislim, ne vem zakaj, zakaj ne moremo, ne moremo malo bolj racionalno te stvari delati. In seveda nam koalicija potem očita, da, da ali pa gospod sindikalist, ki je to tudi izposloval, gospod Štrukelj, da hočemo samo varčevati na otrocih, ne. Glejte, mi imamo kar dober standard, če ste bili kaj po tujini, po vrtcih in tako. Prvič so zelo, bom rekla, v primerjavi z marsikatero tudi zelo razvito državo, s katero se radi primerjamo, so zelo, bom rekla, lepi, urejeni, vzdrževani samo zaradi občin, ker občine zagotavljajo ta sredstva. In druga stvar zaradi katere, torej, no, samo to, mogoče še pri ministrstvu. Jaz sem že zadnjič na razpravi večkrat rekla, dajte nam podatek, kje točno je normativ, katere občine so sprejele sklep o povišanem normativu, v katerih oddelkih, ker mislim, da se potem da to malo bolj pametno načrtovati in kaj bi to dejansko pomenilo. In ali ste vi vprašali vse te občine in vse te vrtce, če so zmožni, ker ne moreš ti 1. septembra ukiniti toliko oddelkov, ti moraš se na to pripraviti in se bo verjetno to postopoma delalo, koliko občin je ta trenutek sposobnih reči, ne rabimo tega normativa in marsikje verjetno bi to čisto šlo, kaj se bo pa zgodilo tam, kjer danes z normativom rešujejo, da imajo sploh vse otroke v vrtcu? Ne vem, kdo bo povedal staršem, glejte, nimamo prostora, zato ker ne smemo imeti dva otroka več v oddelku, za vašega pač ni prostora. Pojdite nekam drugam, kjer imajo prazno učilnico, mislim, igralnico. In druga stvar, zaradi katere nasprotujemo temu zakonu in smo to tudi že večkrat povedali, je to, ta napad na teh ubogih, bornih nekaj zasebnih vrtcev, ki jih imamo v Sloveniji 4 procente, ko itak vemo brez, da ves čas govorite, da bo občina lahko, ukine financiranje zasebnega vrtca. Stokrat smo že povedali, občina ne financira zasebnega vrtca, ampak financira otroka v zasebnem vrtcu, a ne, da je on tam, tako kot financira vse ostale otroke v javnih vrtcih, a ne. In ko smo te zasebne vrtce potrebovali, v marsikateri občini so zasebni vrtci reševali situacijo, ker se pač v javni vrtec otrok ni, niso, otroci niso mogli vključiti, ker pač ni bilo prostora, a ne? Saj, zato je tudi marsikateri zasebni vrtec sploh nastal, ker starši niso imeli kam otroka dati, a ne? Jih bomo sedaj po glavi, zdaj vas pa več ne rabimo oziroma jih ukinjate oziroma onemogočate. Ko itak vemo, da zasebni vrtci največkrat imajo dva, tri, zelo redko štiri oddelke in če bo premalo otrok, je jasno, da bo prvi vrata zaprl zasebni vrtec. Ker javni še vedno lahko pač zapre eno igralnico, pa bo še vedno funkcioniral, ker ima 7, 10, 12, 15 oddelkov, zasebni vrtci pa praktično vsi en, dva oddelka, nekaj jih je, ki imajo tri ali štiri, ampak zelo malo, večinoma imajo po dva oddelka. In je itak jasno, da če bo dejansko premalo otrok, kar je druga zgodba, da bi morali kaj delati na tem, da jih bo več, ne pa manj, ampak okej, to se vam ne zdi problem, nam se zdi, ampak dokler nismo v poziciji, da lahko kaj za to naredimo, pač ne moremo narediti, je situacija taka kot je.

In še enkrat, no, dajmo, dajmo razmisliti ali ne bomo s tem povzročili nekih težav, ki jih ta trenutek še nimamo. Kot sem rekla, problem prostora v vrtcu za danes 6 tisoč 800 otrok, recimo, da jih bo drugo leto manj, pa tako naprej, ampak ne vemo, zakaj je treba to delati danes in povzročiti ene probleme in glavobole občinam, županom, tudi ravnateljicam vrtcev in tako, brez potrebe po, dajmo najprej videti, kako se bodo stvari odvile.

Skratka, mi nasprotujemo temu zakonu, bomo glasovali seveda proti sklepu, da je zakon ustrezen in predlagamo, no, da res malo razmislite in dajte nam tudi podatke. Mogoče mi česa ne vemo, kar vi veste. Zato smo na vseh teh razpravah predlagali, dajte nam podatke, dajte nam preglede po občinah, ker so stvari zelo različne. Jaz sem pri nas preverila, mi v drugi starostni skupini v našem vrtcu je normativ plus 2, medtem ko v prvi starostni pa ni, ker ga ne rabijo, ker so, kot sem rekla, ko smo zgradili nov vrtec, smo pač, čeprav tudi tukaj, a ne, je takrat ministrstvo imelo filozofijo, da moramo samo osem oddelkov zgraditi, kar se je meni zdelo trapasto, namesto da bi jih 12, ker smo naredili nov vrtec in čez pet let smo prizidali prizidek in naredili še štiri oddelke, ki bi bilo bistveno ceneje, če bi to naredili že v prvi rundi, ker smo vedeli, da bo tak trend. Ampak ministrstvo je reklo, ne, to je pa velik vrtec, če je 12 oddelkov. Vsakič imate neko drugačno filozofijo in zapravljamo denar po nepotrebnem in delamo občinam delo, ker, saj veste, to je dvakrat bila investicija, ki bi lahko v enem zamahu naredili, pa bi imeli stvari narejene za manj denarja, pravočasno in mogoče niti ne bi bilo treba potem normativa zviševati, zdaj smo ga pa morali, dokler nismo prizidka naredili. Tako da dajmo no, jaz, saj pravim, saj smo probali konkretno in povedati s primeri, če kdo želi, lahko to razume, če pa ne, pa pač tiščimo z glavo v zid, potem pa se bo nekdo drug ukvarjal, ko bodo nastali problemi.

Hvala. Naslednji dobi besedo magister Janez Žakelj. Izvoli, beseda je tvoja.

Najlepša hvala predsedujoči. Spoštovane kolegice in kolegi. Jaz se praviloma ne oglašam v tem odboru, ker nisem član, bom pa povedal podobno kot kolegica Jeraj, s tem, da jaz imam izkušnjo biti župan in povedati staršem, da recimo nimaš prostora za otroke v vrtcu. Čisto jasno je, da tega minister ne rabi razlagati, to razlagajo župani in to, verjemite mi, je neprijetna zadeva, zelo neprijetna zadeva za tiste starše, ki hodijo v službo, si želijo za otroke najboljše in tega jim pač občina ali pa župan na hitro ne more rešiti. Zdaj s tem, ko ukinjate fleksibilni normativ, ukinjate nekaj kar je dobro delovalo in sicer, kar je še najbolj negativno, brez soglasja združenj občin. Zdaj, če združenja ne vejo kaj se dogaja, kdo potem ve? In dejstvo je, da se je v vrtce in v vrtčevsko infrastrukturo zelo veliko vlagalo. In poleg tega recimo primer Žirov je, tako kot je Jerajeva rekla, še privatni vrtec, ki ima dva oddelka in nam je zelo prav prišel in pomagal takrat, ko je bila kriza. Jaz ne vem, zakaj moramo pri nas vse zadeve natanko natanko napisati, zdaj ta bo, ta bo, ta ne bo. Recimo zdaj dejansko prostorski, kadrovski in demografski faktorji vplivajo na to koliko je vrtec, ali ima občina dovolj prostora, ali ima dovolj kadrov, ali ima tudi preveč otrok.

Zdaj, investicije v vrtce seveda so potrebne, ampak normativ omogoča tisti +2, ki da neko fleksibilnost. In zdaj, če to jemljete, v redu, ste rekli do 2030, ampak glejte, zakaj. Ker dejstvo je, da sicer stroka, tako imenovana stroka govori, da bodo, da en vzgojitelj ne more obvladati tega +2. Glejte, jaz sem bral takrat, ko sem se s tem bolj ukvarjal, študijo o učencih iz matematike. V Malaviju imajo razred sto učencev, v Švici pa mislim, da 16 ali 17 in so rezultati v Malaviju boljši, a veste. Tako da tukaj seveda ne želim primerjati Slovenije pa Malavija, ampak želim pa povedati, da tisti +2 ne zmanjšuje bistveno kvalitete varstva, ker tako ali tako ni vseh otrok nikoli v vrtcu.

Zdaj poleg tega pa teh 4 odstotke zasebnih vrtcev, ki so, zakaj vas to toliko moti? Zakaj vas to toliko moti? Pač nekateri starši si želijo svojega otroka dati v recimo na kakšen drug program, zakaj pa ne. Jaz razumem sicer župane, ker si želijo čim manj, čim manj investirati, ampak zasebni vrtci investicije sami peljejo, tako da je za občino privatni vrtec cenejši, ker stroška investicije ni. Tako da tukaj rešujemo zadeve, ki jih, mislim po naše ni potrebno reševati, ampak samo je to spet neke vrste bitka proti privatni, zasebnemu kapitalu in zasebnikom, ki je nesmiselna za nas in tudi škodljiva. Zdaj, ukinitev fleksibilnega normativa ob dejstvu, da pa da pa se občine in Združenja občin s tem ne strinjajo, tega dejansko ne moremo podpreti. In tudi bomo glasovali proti.

Hvala. Naslednji besedo poslanec Tomaž Lisec, izvolite, beseda je tvoja.

Ja, hvala za besedo, spoštovani podpredsednik, spoštovana državna sekretarka, vsem skupaj lep pozdrav. Zelo na kratko, zakaj tudi sam ne bom podprl predlaganega zakona oziroma bom se strinjal s tem, kar so zapisali in tudi izrekli Državni svetniki.

Pred nami je že drug zakon. Najprej je bil, mislim, da je junija in na julijski seji sprejet Zakon o osnovni šoli, sedaj je pred nami ponovno Zakon o vrtcih, ki ima nekako isto intenco, kar je zasebno na tem področju je očitno nek nebodisigatreba. Ne glede na odstotek majhen, ki je na tem segmentu, ki je nekomu ni všeč in pa druga stvar, ki se mi zdi, ključna pa je to, kar se dogaja tudi na ostalih področjih oziroma na ostalih ministrstvih, to pa je, da nekako skoraj ni zakona, ki naj bi imel nek napad na lokalno samoupravo oziroma na občine. In tukaj se vidi pri tem zakonu, podobno kot pri Zakonu o osnovni šoli, da je očitno nekdo ali znotraj ministrstva ali pa kako drugače ujetnik vodstva Sviza in pa župana Mestne občine Ljubljana. Kajti Mestna občina Ljubljana bo s tem zakonom profitirala vse ostale občine, vsaj tiste srednje in manjše pa bodo s tem Zakonom o vrtcih, ali v kratkem ali pa morda na malo daljši rok, torej v roku petih let, na slabšem. In tudi mene skrbi, podobno kot kolegica Alenka, ko poslušamo nekaj časa kako kadrovske zadeve niso rešene, potem poslušamo, kadrovskih problemov v prihodnje ne bo, potem poslušamo ali so prostorske težave ali jih ni, danes smo slišali, da prostorskih težav ne bo. Me potem zanima, zakaj se je tudi ta Vlada odločila na dobro zadevo iz prejšnjega mandata in naredila nov razpis za področje investicij v šolsko in predšolsko vzgojo, če pravite, da otrok bo manj, jaz upam, da tukaj ni končna intenca, če otrok ne bo, da problemov več ne bo in potem zakaj investicije, če prostorskih problemov v naslednjih petih letih oziroma vsaj tam po letu 2030 več ne bo, ker tudi te investicije ne bodo samo v prihodnjem šolskem oziroma vrtčevskem letu naredile vse super ustrežljivo, ampak v naslednjih parih letih. Tako da to so zadeve s katerimi se bomo soočali tisti, ki smo ali pa bomo tudi v naslednjih mandatih občinskih svetnikih, ko se bomo spraševali ali dati več denarja za investicije ali bodo občine tiste, ki bodo zaradi teh fleksibilnih normativov oškodovane zaradi neinvesticij na drugo področje, ker kot rečeno, so se nekje v nekem zaprtem prostoru določeni ljudje, kjer so bili zagotovo zraven predstavniki vodstva Sviza in pa Mestne občine Ljubljana. Dogovorili, da jih zasebno moti, ostale občine pa niti ne zanimajo, kaj šele brigajo. In ko sem se pripravljal na ta veto oziroma na to sejo sem še enkrat pogledal mnenje Zakonodajno-pravne službe in potem pogledal katere amandmaje ste dali v drugi obravnavi na matičnem delovnem telesu in pa na sami seji Državnega zbora. In če je že mnenje Zakonodajno-pravne službe brutalno, ste ta slab zakon, to pravno pa tudi vsebinsko skropucalo potem z amandmaji naredili še slabše izvedljivo v praksi, pa še enkrat, ne glede na to ali govorimo o kratkoročnem ali srednjeročnem ali morda malo o dolgoročnem obdobju na področju vpliva občin na delovanje vrtcev in pa predvsem vpliva vseh skupaj na zasebne vrtce. Mi je pa žal, da se spet napada zasebne vrtce in pa občine, ker notri pa so celo morda ena ali pa dve rešitvi, ki bi jih tudi verjetno v Poslanski skupini SDS podprli. Notri se dotikate problematike vključenosti romskih otrok v predšolsko vzgojo. Pa pustimo ob strani, da vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljic, ki berejo ta zakon, se sprašujejo, da če tisti, ki so napisali te sicer všečne vsebinske dikcije, v novelo tega zakona nimajo pojma kaj se dogaja na področju romske problematike v praksi, pa ne z romskimi mladoletnimi otroci oziroma s tistimi, ki bi morali iti v vrtec, ampak s tistimi starejšimi, ki so del problema na področju romske populacije in ne romski otroci. In ti vzgojitelji že sedaj pravijo, pa ni šans, da se bodo te, še enkrat, zelo prijazne in pametne dikcije v tem zakonu v praksi v naslednjih letih izvajale, ker če že na tem področju želite karkoli rešiti, pa ostali vaši partnerji na ostalih ministrstvih ne zasledujejo tega, da se bo to izvajalo oziroma ko se to ne bo izvajalo glede vključenosti romskih otrok v vrtcih. Boste vi rekli, mi smo svoje naredili, ostali svojega niso naredili in učinek bo zelo slab. Moram priznati, da glede na to, kaj se je dogajalo na področju šol, me skrbi za posamezne ravnatelje ali pa vzgojiteljice, ki bodo pod dejanskim, si bom drznil reči, fizičnim vplivom teh dikcij, ki, še enkrat, bi jih sami v Poslanski skupini SDS podprli, ampak, ker še enkrat ste naredili napad na občine in pa na zasebne vrtce, tega zakona nikakor ne morem podpreti. In še enkrat bom ponovil tisto, kar sem že večkrat ponovil, lahko govorite lepo piarovsko, kako ne bo kadrovskih in prostorskih težav. Ampak nekateri bodo imeli nesrečo, da bodo tudi septembra 2030 sedeli ali v kakšnem občinskem svetu ali pa morda na seji Odbora za izobraževanje v Državnem zboru in se bodo pogovarjali o kakšnem sklicu nujne seje na temo kadrovske in prostorske težave v slovenskih vrtcih. Ker do tega bo prišlo prav zaradi tega zakona, ki je škodljiv in tudi s tega stališča apel vsaj tistim svetnikom, ki imate možnost biti občinski ali pa mestni svetniki, da se, ko bo, mislim da v četrtek glasovanje, vprašate kako boste glasovali, ker poznamo celo primere, ko so poslanci tudi občinski svetniki, tukaj z lahkoto pritisnejo tipko za tak škodljiv zakon, kot občinski svetniki pa sprašujejo župane, kako bodo to problematiko reševali. Hinavsko in škodljivo. Hvala.