Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi, dobro jutro!

V odsotnosti predsednika bom kot predsednik Odbora za zadeve Evropske unije vodil današnjo sejo, začenjam s to 25. sejo Odbora za zadeve Evropske unije. Obveščam vas, da so zadržani, se seje ne morejo udeležiti naslednji člani odbora: Franc Breznik, Andrej Hoivik in Andrej Hosi, Kosi, pardon. Obveščam vas, da so na sejo povabljeni poslanci Evropskega parlamenta iz Republike Slovenije, Urad predsednice Republike Slovenije, Kabinet predsednika Vlade ter predstavniki Vlade in Državnega sveta, vse navzoče lepo pozdravljam!

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za njegovo spremembo je določen takšen dnevni red seje, kot ste ga prejeli s sklicem.

Zato prehajamo NA 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA DIREKTIVE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O DOKUMENTIH ZA REGISTRACIJO VOZIL IN PODATKIH VPISANIH V NACIONALNE REGISTRE VOZIL TER RAZVELJAVITVI DIREKTIVE SVETA 199/37 ES.

Gradivo k 1. in 2. točki smo prejeli od Vlade 9. 10. 2025 na podlagi prvega odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije.

Skrajni rok za obravnavo obeh predlogov stališč v Državnem zboru je danes, zato eno malo opozorilo, mi moramo danes to zadevo končati in ne bomo imeli možnosti podaljška te seje, zato bi vas prosil, da se držimo teme razprave in smo v času razprave, dajmo temu reči, konservativni do tiste mere, da bomo do desetih končali. Ker sta predloga stališč vsebinsko povezana predlagam, da predstavitev in razpravo obeh opravimo pri tej točki, nato pa o njih ločeno glasujemo. Gradivo k obema točkama je bilo v skladu z določili Poslovnika Državnega zbora dodeljeno v obravnavo Odboru za zadeve Evropske unije kot pristojnemu odboru in Odboru za infrastrukturo, okolje in prostor kot matičnemu delovnemu telesu, slednji gradivo ni obravnaval.

Prosim magistra Andreja Rajha, da nam predstavi vsebino predlogov obeh direktiv in zlasti oba predloga stališč. Izvolite, beseda je vaša.

Hvala lepa predsedujoči, spoštovane poslanke in poslanci. Predstavil bom obe gradivi, najprej predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o dokumentih za registracijo vozil in podatkih vpisanih v nacionalne registre vozil ter razveljavitvi direktive sveta 1999/37 in potem še drugi predlog direktive Evropskega parlamenta in sveta o spremembi direktive o rednih tehničnih pregledih motornih vozil.

Torej obstoječa direktiva Sveta 1999/37 določa skupne standarde glede potrdil za registracijo vozil, ki jih uporabljajo države članice Evropske unije. Nov predlog direktive, ki v celoti nadomešča obstoječo direktivo, prinaša naslednje novosti. Definira fizično potrdilo o registraciji vozila in mobilno potrdilo o registraciji vozila, to je tako imenovano digitalno prometno dovoljenje. Po štirih letih od začetka veljavnosti direktive bodo morale tako države članice Evropske unije pričeti izdajati mobilna potrdila o registraciji vozila na zahtevo vložnika pa ga lahko tudi izdajo dodatno še v fizični obliki. Torej, države članice lahko izdajajo fizična potrdila o registraciji vozila še štiri leta od uveljavitve direktive, nato pa samo na izrecno zahtevo stranke. Na fizičnih potrdilih o registraciji vozila se lahko natisne QR koda za lažje in hitrejše preverjanje informacij, navedenih na potrdilu. Mobilna potrdila o registraciji vozila se morajo izdati brezplačno v evropsko denarnico za digitalno identiteto. Prav tako predlog razširja nabor podatkov, ki jih morajo imeti države članice Evropske unije v svojih elektronskih registrih vozil. Torej na primer vse spremembe lastništva vozila, državo, v kateri je bilo vozilo prvič registrirano, podatek ali je bilo vozilo izvoženo iz Evropske unije. Nadalje uvaja začasno prepoved uporabe vozila v cestnem prometu v primeru ugotovljenih napak na vozilu pri rednem tehničnem pregledu, določa vzajemno priznavanje tako fizičnih kot tudi mobilnih potrdil o registraciji vozil. Za lažjo izmenjavo podatkov določa, da države članice Evropske unije svoje registre vozil in elektronske sisteme potrdil o tehničnem pregledu povežejo s sistemom komisije, imenovan MUHAP. Prav tako razširja nabor obveznih podatkov v potrdilu o registraciji vozila z elektronskim naslovom imetnika potrdila o registraciji, kolikor je na voljo, podatkih o emisijah CO2 in ravni emisij izpušnih plinov ter dokazilom o opravljenem tehničnem pregledu.

Ministrstvo oziroma Vlada je pripravila naslednji predlog stališča: Republika Slovenija lahko podpre predlog te direktive, vendar se z nekaterimi predlogi v celoti ne strinja, zato si bo zadevala za prilagoditev besedila. Pomisleki se nanašajo na naslednje vsebine. Torej, zadržani smo glede izdaje mobilnega potrdila o registraciji vozila. Torej gre za digitalno prometno dovoljenje, saj je le-ta vezana na posamezno vozilo, kar bo predstavljalo veliko težavo v primerih, ko bo v cestnem prometu voznik vozil vozilo, ki ne bo registrirano nanj. Prav tako smo zadržani glede širitve podatkov o elektronskih evidencah, na primer vsi podatki o spremembah lastništva vozil, podatek kje je bilo prvič vozilo registrirano. Prav tako smo zadržani oziroma imamo pomisleke, glede na to, da ima Republika Slovenija že vzpostavljeno platformo EUCARIS, ki bi prav tako predlagali, da za izmenjavo podatkov to platformo oziroma to platformo povežemo s sistemom MUHAP. Zadržani smo glede prilagoditve dopolnitve predloga o registraciji vozila z elektronskim naslovom imetnika potrdila o registraciji, v kolikor je ta na voljo, podatkih o emisijah CO2 in podatkih o ravni emisij izpušnih plinov ter podatkov o opravljenem tehničnem pregledu vozila in datum naslednjega tehničnega pregleda. Republika Slovenija zaradi precejšnjih in obsežnih sprememb, ki jih prinaša ta predlog, pričakuje prav tako daljše prehodno obdobje za popolno implementacijo te direktive. Direktiva bo imela vpliv na pravni red, na proračun in na gospodarstvo in na javno upravo. Odboru predlagamo torej, da ta predlog potrdi z vsemi temi zadržki, ki jih pač mi imamo.

Naslednja direktiva je predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi direktive 2013/45 o rednih tehničnih pregledih motornih vozil, njihovih priklopnih vozilih ter direktive o cestnem pregledu tehnične brezhibnosti gospodarskih vozil, ki vozijo v Uniji. Predlog direktive se tako nanaša na revizijo dveh direktiv: direktive Evropskega parlamenta in Sveta o rednih tehničnih pregledih motornih vozil in njihovih priklopnih vozilih in drugo Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o cestnem pregledu tehnične brezhibnosti gospodarskih vozil, ki vozijo v Uniji.

Sprememba direktive 2014/45 prinaša več novosti, omenil bi najpomembnejše. V primeru tehničnega pregleda osebnega vozila oziroma avtomobila, ki se ga opravi v drugi članici Evropske unije ali Evropskega gospodarskega področja določa izdajo začasnega potrdila o tehničnem pregledu vozila, ki velja šest mesecev. Prav tako določa obveznost subjektom, da v primeru izvajanja vzdrževalnih ali popravljalnih del na vozilu očitajo stanje števca prevoženih kilometrov in pošljejo podatke v nacionalno podatkovno zbirko ali register, ki se potem dajo na voljo inšpektorjem, imetnikom potrdila o registraciji vozila in pristojnim organom ter v anonimizirani obliki, gre za prvih deset znakov vin številke tudi nacionalnem statističnem uradu in komisiji, Eurostatu. Prav tako določa izdajo potrdil o tehničnem pregledu vozila v obliki elektronskega potrdila za evropsko denarnico za digitalno identiteto. Na zahtevo stranke pa lahko tudi fizični obliki z interoperabilno kodo, torej gre za tako imenovano črtno kodo ali QR kodo. Prav tako določa tudi priznavanje začasnega potrdila o tehničnem pregledu vozila, če je bilo izdano v drugi članici Evropske unije ali evropskega gospodarskega področja. Za lažjo izmenjavo podatkov določa, da države članice Evropske unije in Evropskega gospodarskega področja omogočajo drugim državam članicam in strokovnim organizacijam za tehnične preglede vozil dostop do podatkov v evidenci v evidenci registriranih vozil in jih povežejo s sistemom komisije MUHAP v primeru kriznih razmer omogoča, da država članica lahko po predhodni odobritvi komisije podaljša veljavnost potrdil o tehničnem pregledu vozil, vključno z začetimi začasnimi potrdili o tehničnem pregledu za šest mesecev. Če se kriza nadaljuje, bi moralo biti mogoče veljavnost dodatno podaljšati. Prav tako predlog vsebuje dopolnitev vsebin tehničnega pregleda vozila s postavkami visoko napetostnih sistemov v električnih vozilih in hibridnih vozilih pri menjavi emisij, pri meritvah emisij pa so dodane zahteve glede meritve delcev in emisij ENX, dodatno pa je tudi dodano pa je tudi novo poglavje za pregled vseh vgrajenih naprednih sistemov za pomoč vozniku v vozilu ter nekaj drugih dopolnitev. Dopolnitev merilne opreme za izvajanje tehničnih pregledov vozil, dopolnitev vsebin, ki jih morajo poznati kontrolorji za tehnične preglede vozil. Torej, gre za kar ene obsežnejše spremembe.

Druga direktiva, ki jo s tem naslavljamo, se nanaša na spremembo direktive 2014/47. Ta prinaša naslednje novosti: širi obseg cestnih pregledov, tehnične brezhibnosti gospodarskih vozil na lahka tovorna vozila, osebne avtomobile in dva, tri in štirikolesna vozila. Določa uporabo tehnologije za zaznavanje na daljavo za emisije onesnaževanja zraka in hrupa ter ukrepe v primeru preseganja mejnih vrednosti emisij in hrupa vozil v teh meritvah v obdobju šestih mesecev prav tako določa obseg začetnih cestnih pregledov tehnične brezhibnosti gospodarskih vozil. za lahka tovorna vozila v višini 2 procentov skupnega števila vseh vozil. Registriranih v državi članici Evropske unije. Za lažjo izmenjavo podatkov določa, da države članice Evropske unije in EGP torej zmeraj, ko rečem države članice EU, mislim tudi na članice evropskega gospodarskega področja omogočajo drugim državam članicam in pristojnim organom dostop do podatkov iz potrdil o skladnosti vozil, zadnjemu potrdilu o tehničnem pregledu vozila v vseh poročilih o cestnem pregledu tehnične brezhibnosti gospodarskih vozil in zgodovini stanj števca prevoženih kilometrov voznika vozila, ter jih tako povežejo s sistemom komisije MUHAP dopolnitev vsebin cestnega pregleda tehnične brezhibnosti gospodarskih vozil glede visokonapetostnih sistemov v električnih vozilih in hibridnih vozilih pri meritvah emisij dodani zahtevni dodani zahtevi glede meritve delcev in emisij eno NOX novo poglavje za pregled vseh vgrajenih naprednih sistemov za pomoč vozniku v vozilu in nekaj drugih dopolnitev. Na podlagi vsebine smo pripravili predlog stališča. Republika Slovenija lahko predlog te direktive, lahko podpre predlog te direktive saj je prilagoditev postopkov tehničnega pregleda vozil in cestnega pregleda tehnične brezhibnosti gospodarskih vozil tehničnemu napredku nujna, vendar se z nekaterimi predlogi v celoti ne strinja, zato si bo prizadevala za prilagoditev besedila.

V direktivi za tehnične preglede vozil ima Republika Slovenija pomisleke glede naslednjih vsebin. Zadržani smo glede zahteve o beleženju stanja števcev prevoženih kilometrov, ki naj bi jih vnašali v nacionalno podatkovno zbirko ali register vsak ponudnik storitev, ki izda račun ali drug dokument v zvezi s kakršnim koli popravilom ali vzdrževalnim delom, izvedenim na vozilu. Zadržani smo glede dajanja podatkov o stanju števca prevoženih kilometrov nacionalnemu statističnemu organu v anonimizirani obliki. Ker nacionalni statistični urad potrebuje te podatke za izračun pomembnega kazalnika v obsegu prometa v Sloveniji registriranih vozil, torej voznih kilometrov. Glede na to, da ima Republika Slovenija že vzpostavljeno platformo EUCARIS bi predlagali za izmenjavo podatkov to platformo oziroma povezavo le te s sistemom MUHAP. Prav tako smo zadržani glede dopolnitve priloge ena direktive z uvedbo kontrole vseh elektronskih sistemov v vozilu, meritev delcev in emisij NOX iz vozil, ki bi bila smiselna, vendar je uvedba teh meritev v sam postopek tehničnega pregleda vozil zelo zahteven proces, ki je povezan tudi z visokimi stroški za strokovne organizacije zaradi nabave nove opreme in izobraževanja kadra. V direktivi za cestne preglede tehnične abresivnosti gospodarskih vozil pa imamo naslednje pomisleke: zadržani smo glede širitve področja cestnih pregledov gospodarskih vozil na osebne avtomobile in motorna kolesa. Se pa strinjamo s širitvijo na lahka tovorna vozila. Velika zadržanost glede uvedbe tehnologije daljinskega zaznavanja za pregled motornih vozil, glede emisij onesnaževal zraka in hrupa vozil. Enaka zadržanost velja tudi do določitve deleža daljinskega zaznavanja, ki je določen z vsaj 30 procenti voznega parka motornih vozil, registriranih v državi članici Evropske unije. Zadržani smo glede višine števila začetnih pregledov tehnične brezhibnosti gospodarskih vozil za lahka tovorna vozila v višini 2 procentov skupnega števila teh vozil, registriranih v državi članici Evropske unije. Prav tako smo zadržani glede uvedbe kontrole vseh elektronskih sistemov v vozilih, meritev delcev in emisij NOX iz vozil pri cestnem pregledu tehnične brezhibnosti vozil. Republika Slovenija prav tako pričakuje zaradi obsežnih sprememb direktiv tudi daljše prehodno obdobje za implementacijo. Prav tako bo direktiva imela vpliv na pravni red, na proračun, na gospodarstvo, na javno upravo in na okolje.

Torej gre za kar dva sklopa, dve zelo obsežni področji. Z mano je tudi strokovnjak in sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo, doktor Jerončič. In če se bo kakšno vprašanje postavilo iz te tematike, vam bomo v nadaljevanju dali še dodatna pojasnila. Hvala lepa.

Najlepša hvala, gospod Rajh. V vmesnem času sem dobil še obvestilo, da člana odbora Tomaža Laha nadomešča poslanec magister Darko Krajnc.

Obenem sem obveščen tudi, da so na 53. seji, 21. 10. 2025 gradivo k 1. in 2. točki obravnavali tudi na Komisiji Državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve in sprejeli mnenje, in sicer oba predloga Vlade podpirajo. Tako mislim, da smo s predstavitvijo in mnenji prišli do točke, da lahko odpremo razpravo za poslance. Tamle vidim gospoda Gladka, izvolite, imate besedo.

Podpredsednik, hvala lepa za besedo. Lep pozdrav predstavnikom Vlade. Naj na začetku povem, da sam osebno zelo podpiram vsa prizadevanja, da se različni dokumenti spravijo v digitalno obliko oziroma omogočajo uporabo v digitalni obliki pač v modernem času. Če kaj, imamo običajno pri sebi vedno, vedno mobilni telefon, na katerem pač lahko te stvari imamo in z njimi operiramo. In tudi sam, ko sem gledal, govorim zdaj o 1. točki, kar se tiče prometnih dovoljenj. Tudi sam, ko sem to gradivo pogledal, sem prišel do istega pomisleka kot ste ga že vi v svoji predstavitvi gospod Rajh navedel. Se pravi, kar se tiče prenosljivosti digitalnega prometnega dovoljenja. Zdaj v praksi veste, da je tako, da eno vozilo recimo vozijo dva ali pa trije družinski člani. Do zdaj po pravilih bi moralo biti tako, da bi da bi moral imeti prometno dovoljenje voznik pri sebi, v praksi je pa običajno tako, da ga imamo vsi v avtomobilih, ne, lahko pa se stvar zalomi, ko pride do kraja in včasih mislim, vsaj berem, nimam, nimam osebno še na srečo te izkušnje, da lahko zavarovalnica komplicira, če je prometno dovoljenje bilo v ukradenem avtu. Tako da absolutno bi bilo potrebno razmisliti o rešitvi, da lastnik prometnega oziroma lastnik vozila s svojim soglasjem omogoča, da se omogoči, da se digitalno prometno dovoljenje prenese tudi na drugega uporabnika. Ta opcija, ta opcija bi morala obstajati v končni fazi recimo so tudi drugi primeri, ne vem, podjetja imajo vozila na svoje, mislim na ime podjetja, uporabljajo ga pa ostali, v uporabi ga imajo pa njihovi zaposleni. Tako da teh, teh, bi rekel, situacij je kar veliko, tako da jaz, jaz upam, pa tukaj z nami imamo danes tudi evropsko poslanko, ki mislim, da je veliko delala ravno na tem področju, no, tako da mislim, da bi, da bi ta dodatek mogli, mogli si izboriti, ker se mi zdi čisto življenjsko logičen in bo, ne vidim nobene težave, da se tudi ta, ta zadeva ne bi spravila v življenje, no. Samo toliko sem hotel. Hvala.

Hvala.

Gospod Medic je naslednji.

Ja, hvala lepa za besedo.

Hvala lepa za predstavitev stališč. Imam samo eno vprašanje.

Glede teh novih meritev, ki jih bo treba izvajati, se poraja vprašanje, ali se bodo tehnični pregledi podražili tako za osebna vozila kolikor tudi za gospodarstva in v kakšni meri bo ta podražitev, če bo? Hvala lepa.

Hvala.

Pozdravil bi še evropsko poslanko, gospo Zalo Tomažič. Imamo še kakšno razpravo?

Magister Gregorič, aha prej gospa Tomažič, izvolite.

Najlepša hvala, pa lep pozdrav!

Jaz v bistvu za to prvo direktivo pripravljam mnenje Evropske ljudske stranke za Odbor za notranje zadeve v Evropskem parlamentu, tako da moram reči, da imamo enake pomisleke, kot jih je izpostavil že gospod Rak(?) glede osebnih podatkov, predvsem glede tega, da se bodo prejšnji lastniki vsi zaposlovali glede avtomobila. Tako da me veseli, da ima Republika Slovenija enake pomisleke, Mislim, da na splošno, ko pride do osebnih podatkov, ta direktiva tudi ni čisto jasna, kdo lahko vse dostopa do teh stvari.

Tako da tukaj mislim, da je to treba poskrbeti. Kar je druga, tudi glede prenosljivosti prometnih dovoljenj bi jaz tukaj opozorila še na problem, ki jih bodo imela podjetja, ki oddajajo avtomobile oziroma pri najemu avtomobilov. To je tudi nekaj, kar moramo upoštevati. Bomo pa vsaj na strani naše poslanske skupine v Evropskem parlamentu pa dodali amandma, da bi se s to direktivo začele beležiti in tega Slovenija še ne počne, druge države članice že, deregistracije. To posebej, ko pride, ko smo že sprejeli eno uredbo o izrabljenih vozilih, da se bo vedelo koliko od teh vozil zapusti meje Evropske unije. Ker trenutno vemo, da tudi, če nekdo proda avto vsaj v Republiki Sloveniji in ga potem novi kupec ne registrira, se ne ve, kdo je potem lastnik novega avta. Tako da bodo tukaj prišli amandmaji, da bi to začeli urejati in da bodo tudi države članice morale začeti poročati potem število deregistriranih avtomobilov. Tako da zdaj je tudi v Evropskem parlamentu to še predlog razprave, ampak vas želim opozoriti, da je to možnost, ki bo potem, ko bo potem prišla, drugače pa na splošno pa seveda podpiram, to direktivo. Hvala.

Hvala.

Gospod magister Gregorič, izvolite.

Hvala predsedujoči.

Jaz se bi tudi zahvalil državnemu sekretarju za predstavitev obeh direktiv. Pri prvi je pa moje mnenje mogoče malo drugače. Jaz sem za to, da se, da se v tem digitalnem potrdilu ali ne vem, kaj bo to, da so noter podatki o opravljenem tehničnem pregledu in datumu naslednjega tehničnega pregleda. Zato mislim, da je to fajn. Tudi sem za to, da se beleži komplet zgodovine lastništva, ampak ne mogoče s polnim imenom. To se strinjam, da nima. Ampak da se veda je bil avto, en avto že šestkrat prodan v petih državah.

Kar se pa tiče drugega, bi pa, se mi pa nikakor ne zdi, da bi namesto meritev delcev pa namesto emisij NOX na vozilo, da bi brisali te zahteve. Ja, zakaj smo pa postavili standarde, da je zmeraj manj delcev v emisijah in zmeraj manj NOX, če jih pa ne merimo. Tako da meritve je treba narediti, seveda, če se do zdaj to ne dela, ampak nekatere se že, bo dražje, to bo dražje, to ni debate. In kar se pa tiče prepoznave vgradnih elektronskih sistemov in ali dela ne dela. Jaz mislim, da je to zelo dobra, zelo dobra ideja, da bi se to to merilo. Mi imamo v avtomobilu že 20 let ABS, pa bi bilo fajn vedeti, ali dela ali ne dela. Ker redko kdaj ga sprobaš, lahko včasih na sneženi cesti pritisneš, pa vidiš, ali ropota ali ne. Ampak ali pa dela EPS in pa tisti sistemi, ki merijo sredino črte ali pa desno črto, ja, če že imamo vgrajeno, bi bilo fajn, da nekdo to pregleda. Tako da jaz sem proti temu, da se to briše.

Potem bi imel pa vprašanje. Rečeno je bilo, da se, to nisem dobro razumel, 2 procenta težkih vozil se pregleda. Kaj je to ad hoc? To ne vem, kaj je s tem bilo mišljeno. Hvala lepa.