Spoštovane in spoštovani vsi prisotni danes na naši 43. nujni seji Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Prav lepo vas pozdravljam, Hvala, da ste se odzvali v tako velikem številu. Obveščam vas, da so danes zadržani in se seje ne moreta udeležiti dva od naših kolegov in to je doktor Tatjana Grah in Jožef Horvat. Imam kar nekaj pooblastil, in sicer doktor Martin Premk nadomešča Uroša Brežana, magister Rastislav Vrečko nadomešča Aleša Rezarja in Branko Zlobko tokrat nadomešča Jerneja Žnidaršiča. Dobrodošli tudi nadomestni člani.

Lahko začnemo z določitvijo dnevnega reda, torej dnevni red ste prejeli s sklicem, to je bilo 20. oktobra letos. Naknadno pa je bil 22. oktobra spremenjen termin na 1 uro, prej na zgodnejšo uro, kot bi se usklajevali tudi s premikom ure, zaradi tega, ker ste tako lažje prišli na to sejo in se zahvaljujem tudi, da smo to spremembo ure dobili odobreno. Predlog za spremembo dnevnega reda v poslovniškem roku torej predlogov za spremembo nisem prejela, zato smo določili dnevni red takšen, kot je bil tudi že določen s sklicem te seje.

Torej, imamo eno točko dnevnega reda in zdaj prehajamo na to točko dnevnega reda, ki nosi naslov DRUŽINSKE IN MALE KMETIJE KOT NOSILCI PREHRANSKE VARNOSTI V SLOVENIJI. Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke je 14. oktobra letos zahtevala sklic nujne seje na navedeno temo. Zahtevo ste člani in članice prejeli, objavljena je pa tudi na spletni strani Državnega zbora. K tej točki smo povabili seveda najprej predlagatelja in v njegovem imenu poslanca Tomaža Lisca, Matejo Čalušić, ministrico za kmetijstvo, ki se je opravičila, ker je danes v tujini. Namesto nje se danes udeležuje seje gospod državni sekretar Evin Kosi, dobrodošel s kompletno ekipo iz ministrstva. Vabili smo tudi Luka Mesca, ministra za delo, družino in socialne zadeve. Iz ministrstva so nam sporočili, da se te seje ne bo udeležil nihče iz njihovega ministrstva. Vabili smo tudi gospoda Matjaža Hana. Je kdo v imenu tega ministrstva? Se mi je zdelo, tako da ja, dobrodošli Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport je zastopano. Potem pa smo vabili in so tukaj Kmetijsko gozdarska zbornica, sindikat kmetov, mislim, da še ni mogoče se nam pridruži zadružna zveza, Zveza slovenske podeželske mladine, Dobris Letina naj bi se udeležila. Ja, ja, dobrodošla.

Zveza kmetic Slovenije, Združenje hribovskih in gorskih kmetov smo videli, da je prisoten Kmetijski inštitut Slovenije je dobrodošel gospod direktor doktor Simončič, Zbornica kmetijskih in živilskih podjetni. Zdaj še ne vidimo nikogar, torej, še enkrat vse, ker sem vas prebrala, lepo pozdravljeni. Zdaj pa dajem za, dajem besedo za predstavitev zahteve in seveda tudi sklepov predstavnika predlagatelja Tomaža Lisca. Tomaž, beseda je tvoja, izvoli.

Hvala za besedo, spoštovana predsednica, spoštovani predstavniki ministrstev, predvsem pa tudi ostali vabljeni, vsem skupaj lep ponedeljkov pozdrav.

Danes je pred nami točka, kot je rekla že predsednica, družinske in male kmetije, kot nosilci prehranske varnosti v Sloveniji. Na pripravi na to sejo smo v Poslanski skupini SDS v prvi fazi pogledali koalicijsko pogodbo te vladne koalicije in ne nazadnje tudi oba hearinga, tako bivše ministrice kot aktualne ministrice, kaj sta imeli za povedati glede malih in družinskih kmetij. Pa dovolite, da bom začel z besedami bivše ministrice za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki nekako se mi zdi dokaj realno pove kje je problem. Citiram: Na kmetijskem ministrstvu se zavedamo pomena majhnih kmetij in predvsem iz treh razlogov. Prvi razlog je ta, da majhne kmetije ohranjajo kulturno krajino. Drugi razlog je v tem, da so majhne kmetije samooskrbne. In tretji razlog je v tem, da tudi te majhne kmetije lahko najdejo tržno nišo in se lahko razvijejo potem boljše, torej večje. Perspektivne kmetije. In ravno to nas je vodilo skupaj z nekaterimi poslanskimi vprašanji, ki smo jih v tem mandatu zastavili, moja malenkost, pa tudi poslanska kolega Zvone Černač in pa Suzana Lep Šimenko in nenazadnje tudi poslanka Levice glede problematike na majhnih in družinskih kmetijah. Imate gradivo vsaj poslanci in upam, da tudi vabljeni pred sabo, kjer smo predvsem spraševali kateri ukrepi na področju družinskih kmetij in mladih prevzemnikov so bili sprejeti v zadnjih letih ter kateri razpisi so v zadnjih letih bili v pomoč in podporo družinskim kmetijam in mladim prevzemnikom? To je bila osnovna intenca sklica te seje.

Dovolite pa še nekaj drugih zadev. Seveda vsi vemo, da so slovenske kmetije po strukturi izjemno raznolike, da imamo problematiko. Ki se jim reče območje z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost.

Imamo problem vsaj na področju kmetijstva z Naturo 2000 in še nekatere druge zadeve, ki slovenskega kmeta postavljajo v neenakopraven položaj, ne samo s tistimi največjimi slovenskimi kmetijami, predvsem pa na nekem evropskem in globalnem trgu. Imajo pa na drugi strani kmetije različno vlogo. In glede na to je seveda potrebno po našem mnenju pripraviti ustrezne ukrepe za posamezen segment kmetijske politike.

V krajih od koder prihajam. Ko se ukvarjamo z majhnimi in družinskimi kmetijami, večkrat pravimo, da so kmetje prva kosilnica in pa prvi mulčer vsake slovenske vasi. Predvsem pa kmetije na gorskih in hribovskih območjih si zaslužijo posebno dodano spoštovanje. Kajti kdorkoli misli, da je obdelovanje zemlje, ne glede na to, ali gre za travinjo ali za katerokoli drugo kmetijsko dejavnost, je vredno vsake pozornosti, pohvale in nenazadnje tudi zahvale. Po našem mnenju pa so kljub vsem dolžnim spoštovanjem do velikih kmetijskih podjetij, družinske kmetije v Sloveniji tiste, ki so gonilo razvoja in bi jim morali dati posebno mesto znotraj, ne samo kmetijstva, ampak tudi znotraj slovenskega prostora na okoljskem, gospodarskem, turističnem in še kakšnem drugem področju. Nazadnje pa se v zadnjih letih kar veliko sicer govori o mladih prevzemnikih. Imajo tudi posamezne evropske spodbude, ampak eden izmed razlogov, zakaj smo se odločili za to nujno sejo, so bile ugotovitve zadnjih dveh razpisov, ki so se dotikale mladih prevzemnikov kmetij, ki so po našem mnenju zaskrbljujoče. Ampak o tem malo več v nadaljevanju.

Skratka, v Poslanski skupini SDS menimo, da je potrebno dati majhnim kmetijam na področjih OMD, družinskim kmetijam, mladim prevzemnikom kmetij dodatne, ne samo evropske, ampak tudi druge spodbude. Morda bi bilo potrebno tudi razmisliti in si prizadevati, da bi kmetijske poklice uvrstili med deficitarne poklice. Potrebno je razmisliti, ali morda izvzeti kmetijska zemljišča, strojno opremo, potrebno za kmetijsko pridelavo in rejo, iz osnove za izračune povprečnega prihodka na družinskega člana. Naslednja stvar, ki po tem, ko Poslanska skupina SDS hodimo po terenu in se pogovarjamo z večjimi in manjšimi kmeti, je problematika o kateri sicer se je v tem Državnem zboru kar veliko govorilo, predvsem na področju gospodarstva, moramo priznati, da so bili narejeni določeni konkretni ukrepi, ampak slovenski kmet se sprašuje, ali je on talec administrativnih bremen na eni strani in premnogih kontrol na drugi strani. Tako da o tem bi morali ne samo spregovoriti, ampak tudi z našimi sklepi kaj konkretnega storiti.

Naslednja stvar, ki je, je po našem mnenju potrebna sprememba zakonodaje na področju oddajanja zemljišč v lasti Republike Slovenije. Vem, tukaj bo kdo rekel, ja, saj v prejšnjem mandatu ste imeli možnost spremeniti in ste spremenili Zakon o kmetijskih zemljiščih, pa mlade prevzemnike niste dali višje po lestvici. Ja, tukaj se na žalost ponavlja tisto, kar je bilo že večkrat rečeno. Imeli smo koalicijsko stranko, ki ni razumela družinskih kmetij in pa mladih kmetov in je pač rekla, da je država marsikje boljši lastnik in gospodar slovenskega kmetijstva, kot pa so to mladi prevzemniki kmetij.

Morda tukaj, da se vrnem malo nazaj glede družinskih kmetij. Tudi tukaj bi lahko kdo rekel, ja, saj ste imeli možnost to urediti. S tega stališča pohvala sedanjemu vodstvu ministrstva, da so v Zakonu o kmetijstvu določili definicijo družinske kmetije. Ampak spoštovani, gospod državni sekretar, jaz upam, da v pripravi na eno izmed naslednjih sej, ko bo tukaj tudi debata o Zakonu o kmetijstvu, da preberete zelo podrobno mnenje Zakonodajno-pravne službe, ki opozarja, prvič, na nedodelanost te dikcije in na drugi strani se Zakonodajno-pravna služba sprašuje, kaj bo to pomenilo v praksi za družinske kmetije.

Naslednja stvar, ki je po našem mnenju zelo pomembna in to tudi nadaljujemo, bi rekel z besedami in dejanji tisto, kar je povedala predhodna ministrica, družinske kmetije so lahko tiste prve, ki zagotovijo vsaj na lokalnem nivoju samooskrbo s hrano ali preko prodaj na kmečkih tržnicah ali s sodelovanjem z javnimi in drugimi ustanovami. Naslednja stvar je po našem mnenju, ki zelo sam prihajam iz Posavja, zelo bremeni posamezne manjše kmete pa je problematika namakalnih sistemov, nenazadnje tudi mrež proti toči in posameznim usmeritvam v boljšo in večjo izgradnjo rastlinjakov in proti proti pozebno zaščito. Na srečo smo v tem mandatu kar nekajkrat na tem odboru že govorili o programu skupne kmetijske politike. In tukaj želimo morda danes tudi slišati ali se v pripravah na naslednje proračunsko, vsebinsko in finančno obdobje imajo lahko možnost mladi prevzemniki kmetij, družinske kmetije možnost dobiti, bom rekel neko vodilo, da se jim bo delo na kmetijah še splačalo. Po našem mnenju se je potrebno tudi zavzeti, da bi mladi prevzemniki kmetij in pa družinske kmetije dobili državno in pa davčno spodbudo za povečevanje naložb za skladiščenje in trženje pridelkov. In nenazadnje bom zaključil s tem. Verjamemo, da je potrebno vsem tistim malim in družinskim kmetijam na OMD območjih nameniti še več sredstev za njihovo delovanje in ohranjanje slovenskega kmetijstva.

Skratka, tukaj se v imenu Poslanske skupine SDS sicer zahvaljujemo ministrici Čalušić, ki je povedala kateri razpisi so bili pripravljeni v zadnjih letih za podporo družinskim kmetijam in mladim prevzemnikom. Nas pa tukaj skrbi dvoje, kar pri nekaterih razpisih opažamo, da je čedalje manj tistih, ki se zanimajo za to, da bi dobili evropska sredstva, na primer samo za intervencijo in POP 09 Dopolnilno dohodkovno podporo za mlade kmete se je v zadnjih 2 letih za 10 procentov zmanjšalo število tistih mladih kmetov, ki so sploh še so se še odločili za željo, da se ukvarjajo tudi z evropskimi sredstvi. In tukaj bi v tem delu, preden grem morda potem v nadaljevanju, gospa predsednica, če dovolite, ne v tem prvem delu zaključil z besedami ministrstva, ki, citiram: "Ministrstvo meni, da samo podpore niso več dovolj dobra spodbuda za hitrejšo generacijsko prenovo vodij kmetijskih gospodarstev." Zato želimo z današnjo sejo nekako načeti ali pa v upanju na pozitivne odgovore nadaljevati s politiko, da se pomoč malim družinskim kmetijam da s spremembo davčne zakonodaje, da se še dodatno sprejme ukrepe, ki bodo dodatno motivirali mlade za prevzem kmetij, da skupaj poiščemo dodatne domače finančne vire in način pomoči, tudi iz nekmetijskih sredstev, da naredimo korak naprej pri zmanjševanju administrativnih bremen, da se razmisli ponovno o spremembi zakonodaje o oddaji zemljišč Republike Slovenije, kjer bodo imeli prednost mladi prevzemniki kmetij in aktivni kmet, da se poveča samooskrba s hrano in zagotovijo potrebne investicije na tem področju in še enkrat, da se povečajo sredstva za OMD območja. Skratka, v Poslanski skupini SDS smo pripravili konkretne predloge sklepov tako za Vlado kot celoto, za Ministrstvo za kmetijstvo, za delo, Ministrstvo za gospodarstvo in nenazadnje, prav je, da damo tudi sami sebi kot člani odbora potrebne naloge, da ne bomo ob koncu mandata ugotavljali, da smo preveč govorili in premalo storili. Najlepša hvala.

Najlepša hvala predlagatelju.

Zdaj bom dala besedo najprej seveda predstavniku ministrstva, to je magister Ervin Kosi, kasneje, če bo želela, tudi predstavnica Ministrstva za gospodarstvo. Bi pa rada, da vsi, ki danes razpravljate ali razpravljamo, razpravljamo o predlaganih sklepih, ker to je bistvo današnje seje in do njih se bomo na koncu morali opredeliti, da ne bi imeli preveč vse splošne razprave.

Državni sekretar, beseda je tvoja, izvoli.

Hvala za besedo, spoštovana predsednica odbora.

Spoštovani poslanke, poslanci, vsi prisotni!

Dovolite mi, da danes spregovorim o vlogi družinskih kmetij in malih kmetij, ki so v bistvu nepogrešljiv del slovenskega podeželja. Njihova ključna vloga je ohranjanje podeželja, narave in okolja ter tradicije, poleg tega pa so izjemno pomembni tudi za zagotavljanje socialne stabilnosti in pridelave hrane. Njihova razpršenost po državi omogoča, da obstaja naš prostor obdelan, posejan in živ.

Na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano si zato prizadevamo, da kmetijam zagotovimo ustrezne pogoje za razvoj in preživetje. Z ukrepi v okviru strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023-2027 spodbujamo mlade prevzemnike, naložbe v posodobitev malih kmetij, digitalizacijo in kratke verige preskrbe s hrano. Poseben poudarek namenjamo okoljskim ukrepom in prilagajanju na podnebne spremembe, saj brez zdrave zemlje in čiste vode ni prihodnosti za nobeno kmetijo.

Mladim kmetom in družinskim kmetijam ministrstvo nudi vrsto podpor že od leta 2007. V Sloveniji je 95 odstotkov kmetij družinskih, kar pomeni, da jih upravlja ena družina, pri čemer družinski člani opravljajo večino del, sami odločajo o vodenju in razvoju kmetije ter so tudi lastniki kmetijskih zemljišč, živine in opreme. Ministrstvo omogoča mladim kmetom in družinskim kmetijam številne oblike spodbud iz strateškega načrta, ki zajemajo neposredna plačila, različne intervencije za razvoj podeželja, kot so naložbe, površinske intervencije, KOPOP, SOPO, OMD, prenos znanja, inovacije, sodelovanje in medgeneracijska prepomladitev(?).

Spoštovani poslanke in poslanci! Če želimo dolgoročno ohraniti prehransko varnost, potrebujemo stabilen, vključujoč in dostopen kmetijski sistem, v katerem imajo svoje mesto vse kmetije, od majhnih družinskih kmetij do tistih večjih. Pomembno je, da kmetije različnih velikosti ne tekmujejo za enake podpore. Zato je ministrstvo pripravilo nov zakonodajni sveženj, ki bo omogočal učinkovitejše in pravičnejše dodeljevanje podpor kmetijskim gospodarstvom glede na njihovo velikost in usmerjenost v proizvodnjo hrane ter kar najbolj podporo kmetije glede na funkcijo, ki jo opravljajo v naši državi. Z večjo konkurenčnostjo malih in družinskih kmetij na trgu pa je nujno, da se organizacije, ki delujejo na tem področju, aktivirajo in te kmetije začnejo povezovati in zastopati ter predvsem vključevati v dolgoročne prehranske verige, ki bi prebivalcem Slovenije omogočila dostop do večje, več lokalne pridelane hrane, kmetijam pa dostojno plačilo.

Na ministrstvu si bomo za to še naprej prizadevali, za sodelovanje s stroko, z zadrugami, z lokalnimi skupnostmi in z vami, člani odbora, da bomo skupaj oblikovali ukrepe, ki bodo učinkoviti, izvedljivi in usmerjeni v prihodnost. Vsaka mala kmetija, ki preživi in se razvija, pomeni večjo varnost za vse nas, za potrošnike, skupnost, zdravje ljudi in narave ter odpornost naše države. Zavedati pa se moramo, da je le s povezovanjem mogoče obstoj in razvoj malih in družinskih kmetij.

Hvala za začetek, hvala.

Najlepša hvala.

Želi predstavnica Ministrstva za gospodarstvo, gospa Dubravka Kalin, besedo? (Da.)

Izvolite.

Hvala lepa, spoštovana predsednica in lepo pozdravljeni tudi poslanci!

Samo morda na kratko, glede na to, da smo bili pozvani tudi k spremembi Zakona o spodbujanju razvoja turizma, zaradi razporejanja turistične takse.

Naj samo izpostavim, da je turistična taksa namenski vir za financiranje spodbujanja razvoja turizma na ravni turističnega območja, kjer ta zakon ureja in je v 25 odstotkih namenjena kot promocijska taksa vsesplošni promociji celovite turistične ponudbe v Sloveniji. Medtem ko 75 odstotkov pa, s 75 odstotki pa razpolagajo občine in ta denar je namenjen za informacijsko-turistično dejavnost, za storitev, storitve v javnem interesu, vzdrževanje turistične infrastrukture, in kar je pomembno, tudi za spodbujanje lokalnega prebivalstva glede pozitivnega odnosa do turizma in turistov. Tako da menimo tudi, da seveda turizem prinaša v okolje dodatne priložnosti in je generator vrednosti seveda pa se na našem ministrstvu trudimo, da kmetije enakovredno seveda promoviramo tako kot tudi in celovito tako kot ostalo turistično ponudbo. Hvala.

Najlepša hvala, glede na to, da iz Ministrstva za delo in socialne zadeve ne bo nikogar, kot so napisali, smo s tem zaključili z uvodničarji, predstavniki Vlade. Zato bom zdaj dala besedo predstavniku oziroma predsedniku Kmetijsko gozdarske zbornice, doktor Jožetu Podgoršku, izvolite.

Spoštovane poslanke in poslanci, predsedujoča, spoštovani gostje. V bistvu je ta tema ena od izjemno pomembnih tem za prihodnost slovenskega kmetijstva. Pa če se lahko vrnemo nekaj let nazaj, ko sem imel še priložnost govoriti tudi z ostalimi kolegi ministri v Evropski uniji, mislim, da smo kar poenotili stališče, da so družinske kmetije tiste, ki dajejo največjo prehransko varnost in suverenost celotni Evropi, kajti tudi v slovenskem prostoru kot širše v evropskem se dokazuje, da so velika podjetja vedno stvar finančnih tokov, nakupov, prodaj in tako naprej in tudi v Sloveniji se nam je že to zgodilo torej, da največji nosilci na področju primarne kmetijske pridelave že postajajo nosilci v rokah tujcev. Torej, družinske kmetije so zagotovo tisti temelj, ki daje največjo prehransko varnost in suverenost in zato sem zelo vesel, da tudi ta odbor, da tudi Državni zbor obravnava to po našem mnenju izjemno pomembno tematiko. Pa bom poskušal biti čim krajši zato, da bom se dotaknil vsebine, ki je tukaj pred nami, ampak vendarle bom, bom poskušal biti čim bolj jasen, ja.

Zdaj, vprašanje, na kakšen način ohranjati družinske kmetije, vključujoč mlade in tako naprej, naslednike kmetij, je seveda vedno na mizi. Tudi na zbornici se vsakodnevno sprašujemo, na kakšen način, s katerimi ukrepi pomagati tem kmetijam, da bodo lahko obstale. Kajti dejstvo je, da je slovenska kmetija manjša od povprečja, imamo sedem hektarsko kmetijo, v Evropi je skoraj 20 hektarska kmetija, povprečje v državah, ki so kmetijske, recimo na Češkem, je pa 120 hektarjev. In na koncu smo na trgu, na istem trgu, na isti polici, ki se primerjamo med sabo in že po ne rabimo biti ravno doktorji ekonomskih znanosti da vemo, da po ekonomiji obsega to pač ne gre skupaj. Torej, naše kmetije so manj konkurenčne zaradi ekonomije obsega ali večina naših kmetij, kot pa je to v primeru Evropske unije. In zato je prav, da poiščemo za te kmetije tudi drugačne načine za stabilizacijo dohodka. Včasih rečemo tudi sam kot predsednik zbornice, ko razmišljamo o tem, na koncu leta je kmetiji vseeno, koliko zasluži iz kmetijstva, koliko zasluži s pluženjem snega, če bo še kaj snega, nekatere kmetije to opravljajo na podeželju, ne koliko, morda, zadnjič smo govorili o podjetju SIDG in tem, temi dejavnostmi, kako naj bi tudi družba pomagala gorskim in hribovskim kmetijam, na koncu leta je kmetiji vseeno, važno je, da je dovolj, da lahko preživi, kmetije so pripravljene delati. In tukaj je ena od priložnosti, ki smo jo tudi, ko smo sedaj imeli odprto vso bistveno ali pa ključno kmetijsko zakonodajo, naslovili tudi vse kmečke nevladne organizacije, ne samo zbornica, da vendarle pristopimo k tako imenovani, vsaj enemu delčku tega, k tako imenovanemu pavšalnemu, pavšalni obdavčitvi za prvo stopnjo predelave na manjših, srednjih slovenskih družinskih kmetijah po vzoru sosednje Avstrije. Ta priložnost je bila, ker je vendarle vsa kmetijska zakonodaja sedaj na obnovi, kakorkoli temu rečemo in je res dovolj odprto, da ni potrebno potem po posameznih zakonih nekaj parcialno spreminjati. Ta priložnost je sedaj bila in kot kaže, je zamujena. S tem bi zagotovo kmetijam pomagali, da bi lažje naredili tudi tisti osnovni razsek mesa, ko dobijo bika domov, da lahko, ne vem, sušijo, pakirajo zelišča, da lahko torej primarno stopnjo naredijo v okviru te svoje osnovne dejavnosti, saj znamo v Sloveniji obdavčiti takšne stvari. Saj imamo že pri področju zelenjave primer, pridelovalci zelenjave imajo višji KD, torej država dobi svoje, kmet pa dela zato ker je poklican, torej da prideluje hrano in jo poskuša čim bolje unovčiti. Torej, ne govorimo, da smo, ne govorimo, da smo proti obdavčitvi, ampak trdimo, da znamo to pobrati na drugačen način. Pa če mene vprašate, še bolj učinkovit, kot je morda ta, kjer sedaj vsakega silimo v dopolnilno dejavnost, tudi za stvari, kjer je prihodek letni manjši od vseh stroškov, ki jih nekdo ima, obvezno računovodstvo e-blagajna, plačevanje prispevka za zdravstveno zavarovanje. No, in če to skupaj seštejemo, na mesečnem nivoju smo preko 50 evrov, torej 600 evrov na leto zgolj stroškov, morda kakšna dopolnilna dejavnost niti z vsemi prodajami tega ne pokrije, kaj šele, da bi od te ostalo ta znesek, ker vemo, da so dopolnilne dejavnosti po prihodku, to niso ravno bogatije, to je nekaj 1000 evrov prihodka in o tem govorimo. Torej, bi znali verjetno s tem pomagati tem kmetijam. In zato se strinjam s predlogom, da vendarle gremo proti razmisleku za pavšalno obdavčitev, da pomagamo tem kmetijam na bolj enostaven način poiskati zaslužek nekje v okolju, kjer so z mehanizacijo, strojem, z opremo, z znanjem, ki ga imajo. In tu bi jim zagotovo lahko lahko pomagali.

No, pogosto se na kmetijah pogovarjamo tudi o prevzemih kmetij, tako za, moramo poskrbeti tako za mlade prevzemnike kot za tudi prenosnike. Pa se bom dotaknil mladih prevzemnikov. Veste, tudi sam imam otroke v osnovni šoli, ravno zdaj imam enega v petem razredu. V učbeniku, zdaj naravoslovje, ne vem, kaj že je, petega razreda, lepo piše, da je v sodobnih učbenikih piše, da je kmet tisti, ki onesnažuje, še posebej živinorejec in tako naprej. Še sam sem se v nekem povsem drugem sistemu učil, da je kmet tisti, ki prideluje hrano in ki ureja naše okolje. Zdaj pa vas vprašam, tudi, v teh šolah so tudi naši otroci. Morda tudi moj mladi prevzemnik, enkrat, ko bo toliko zrastel. Pa kdo bo hotel delati v kmetijstvu, če je onesnaževalec, če ga otroci ožigosajo. Tu že prosimo nekaj časa, pojdimo v spremembo učnih načrtov zato, da bomo povedali, kaj je kmet. Če gremo radi čez mejo pogledati v Avstrijo, tam je kmet gospod. Ravno zdaj so bili neki naši iz zavoda na Ptuju na enem strokovnem ogledu in se mi je direktor lepo predstavil. Tam kmetije v gorskih, hribovskih območjih niso kaj bistveno večje, kot so pri nas. Ampak tam kmetujejo zato, ker jih okolica ceni, ker so cenjeni kot pridelovalci hrane, predvsem pa urejevalci okolja v tistem okolju, kjer živijo. Torej, tudi tukaj bo treba delati na tem, da bo kmet v Sloveniji cenjen.

Naprej, dolgoročno in stabilna kmetijska politika. Jaz se zelo strinjam z gospodom državnim sekretarjem, ko je lepo poudaril, da je vsaka kmetija, ki preživi, pomembna za prehransko varnost in suverenost v naši državi. Ampak ne morem mimo tega, da pa kmetije izgubljamo tudi zaradi nekaterih rokohitrskih ukrepov. Zakon o zaščiti živali, bomo rekli, morda samo 15 perutninskih kmetij, pa morda samo 100, 200 prašičerejskih kmetij. Potem imamo ukrepe na krajinskem parku Ljubljansko barje, morda spet samo 15 kmetij, ki bo jih to zelo, zelo se dotaknilo in tako naprej in tako naprej. Torej, tudi z nekaterimi rokohitrskimi ukrepi pa kmetije izgubljamo, kjer smo vsi za iste cilje. Saj ste slišali tudi naša mnenja, ko smo o teh zadevah govorili, samo na drugačen način, da obstanejo slovenske kmetije, obstanejo slovenske družinske kmetije. Zakaj govorim o tej predvidljivosti tudi eden od teh sklepov je 30-letna dolgoročna strategija ne mislim, da je predlog osmega sklepa ne da bi se pripravila neka taka celovita strategija za naslednjih 30 let. Ja, zato, ker je ravno ta nepredvidljivost tista, ki naše kmete tudi spravlja v resne psihosocialne težave. Tudi sami smo delali neko anketo, kateri razlogi so tisti, zaradi katerih so kmetje največkrat pod resnim stresom. In eden od zelo pomembnih, čisto pri vrhu je ravno predvidljivost kmetijske politike. Pa bom zelo karikirano povedal. Predstavljajte si kmeta, ki je lani jeseni začel z investicijo v hlev z obogatenimi kletkami, večji gorenjski kmet, ne vedoč da se bo karkoli spreminjalo. Ko je on vhlevljal te iste kokoške prvič v nov hlev, je bil zakon spremenjen, čez tri leta moral to metati ven. Ima kredit, ki ga mora odplačati s prodajo jajc in to je tisto, kar odvrača in od investicij mladih prevzemnikov in tako naprej. Torej zelo podpiramo, sem hotel na drugačen, plastičen način pokazati, zakaj tako zelo podpiramo in se zavzemamo tudi na zbornici, ne samo za 15-letno, za večletno vizijo prihodnosti slovenskega kmetijstva. Pozdravljam, ministrstvo pozdravljam zato, da se je lotilo. Vizije 2040, torej na področju kmetijstva res pravi način, dajmo se o tem pogovarjati, pa pogovarjati predvsem s tistimi, ki delamo na področju kmetijstva. Od koliko je bilo, 49 nevladnih organizacij jih je bilo tistih, ki smo pokrivali kmetijstvo, mislim, da deset ali devet. Predvsem so tisti v teh skupinah, ki nam govorijo, kako moramo mi delati, to mislim, da ni prava pot, pa smo tudi na to ministrstvo prijazno opozorili, pa verjamem, da bomo še te korake naredili, še ni nič zamujenega. Verjamem, da bomo znali zbrati te misli. Tudi stroke imamo v Sloveniji izjemno veliko, fakulteta, inštitut in tako naprej, ki nam pri tem lahko res pomaga in so jo že vključili, zato ta vizija zaenkrat je še pod kontrolo oziroma menimo, da gre v pravo smer. In bi bilo prav, da to delamo naprej.

Deficitarnost poklica, seveda, to je zelo pomembno vprašanje, štipendije. Tudi kmetje, ki gredo v šolo. Mrežo imamo takšno, kot imamo, marsikdo gre v dijaški dom. In seveda to pomeni dodaten strošek za kmetijo. Nekateri si to lahko privoščijo, nekateri so to malo težje. Vsi pa vemo, ja, tudi on sam sem bil otrok s kmetije, ki sem hodil na kmetijsko šolo in sem bil v dijaškem domu in sem še danes hvaležen staršem, ki so investirali tudi v tem delu v ta moj izobraževalni proces. Ampak tukaj je treba samo majhna sprememba na Ministrstvu za delo, družino in tako naprej. Kajti, deficitarne poklice mi spremljamo po tem, koliko je objav na oglasni deski zavoda za zaposlovanje. Ja, seveda noben ata ne išče mladega prevzemnika, bodočega naslednika, preko razpisa, na oglasni deski zavoda za zaposlovanje. Ali ga vzgoji doma ali ga pa nima, redke so izjeme. In tukaj bi res predlagali in podpiramo tudi to pot, da vendarle najdemo način, kako te mlade bodoče naslednike pravilno izobrazimo, morda tudi štipendijsko shemo.

Pa da ne bom predolg, saj bodo še ostali kolegi povedali, tudi predlagatelji so zelo jasno povedali kaj je predlog tega. Torej podprimo družinske kmetije, res so tiste, ki zagotavljajo prehransko varnost in suverenost, saj so na prodaj, pa niso na prodaj, zagotovo so pa manj na tnalu finančnih transakcij kot velika podjetja, ki jih tudi mimogrede potrebujemo. Nihče ne govori, da ne. Vsak ima svoj prostor v tem delu.

Morda samo še eno misel. Zelo sem hvaležen tudi ministrstvu, ki pokriva turizem, ker smo že imeli nekaj tudi operativnih oziroma že sestanek tudi na operativnem nivoju za tako imenovani turistični evro, ki bi lahko preusmerili v območje z omejenimi dejavniki. Pustimo, vemo, da so pred nami volitve, da to ni moč narediti v tako kratkem času, rešpektiramo. Pohvalimo pa veliko pripravljenost, smo se poslušali, smo se slišali in morda enkrat v prihodnje bomo morda tudi uslišani. Naš predlog je bil 1 evro od vsake nočitve za območja z omejenimi dejavniki. Kajti vemo, da Slovenija kot turistična destinacija je zanimiva predvsem zaradi podeželja. Tudi če gremo pogledati slovensko spletno stran Slovenske turistične organizacije ali pa izjavo gospoda predsednika, gospoda Goloba, ko se je pohvalil in je prav tako, da naj bi bil Tour de France leta 2029, naj bi se pričel v Sloveniji. Ko je gospod predsednik lepo omenil, zato ker želimo celemu svetu pokazati lepote naše domovine, tudi slovenskega podeželja. In ta naša domovina ni sama po sebi takšna je zaradi kmetov, ki to delajo, delamo, kakorkoli že, predvsem pa delate na teh območjih z omejenimi dejavniki. Ko bo tam kmetijstvo padlo, lepote ne bo več. In zato je naša pobuda, da od vsake nočitve, mislim, da imamo v Sloveniji okoli 15 milijonov nočitev -ali drži? - nekaj takega mislim, da so podatki, to je že lahko konkretna pomoč, pa ne bi bistveno vplivala na noben sektor. Je pa lahko konkretna pomoč, da damo priznanje tistim, ki tudi na nek način, ja, omogočajo turizem, pa tudi nekaj od njega imajo. Tukaj se strinjam tudi z ministrstvom, tudi turizem omogoča na nek način preživetje teh kmetij, ampak tistim, ki so morda mlajše, podjetnejše da, ostale pa vseeno skrbijo, pasejo, kosijo, za to, da imamo Slovenijo lepo. Hvala lepa.

Najlepša hvala. Zdaj bi dala besedo predstavnici Slovenske kmečke mladine, gospe Doris Letina, potem pa dalje dobi besedo predstavnik Združenja hribovskih kmetij, gospod Jože Beja. Ja, zdaj vidim, da je tukaj še doktor Andrej Simončič, mogoče za zaključek potem spet stroka. Doris, Janez Beja in potem doktor Simončič.

Hvala. Sprva je bilo težko zaradi vremenskih nevšečnosti, nato zaradi birokracije, na koncu pa zaradi vseh omejitev, je rekel mladi kmet v anketi, ki smo jo izvedli, kdaj bo kmetijstvo zanimivo za mlade kmete in zagotovo je to eden izmed razlogov zakaj nimamo več mladih kmetov. Jaz bom delila z vami nekaj statistike, ki je danes ni bilo, pa nam bo še morda malo bolj odprla oči. V Sloveniji je samo še 3,5 odstotkov nosilcev kmetij mlajših od 35 let, 6,8 odstotkov do dopolnjenega 40. leta in kar skoraj 44 odstotkov nosilcev kmetij je starejših od 65 let. In se lahko upravičeno vprašamo, kdo bo kmetoval jutri, kdo bo prideloval hrano in pa kdo bo zagotovil, da bo domovina še tako lepa, da bodo lahko vsi svetovni ljubitelji kolesarstva to videli. Jaz se zahvaljujem za povabilo v imenu Zveze slovenske podeželske mladine, mi z veseljem pridemo in spregovorimo, samo, če smo vabljeni. Veliko je namreč govora o mladih, pa vse prevečkrat brez mladih in ostane samo pri besedah. Zdaj, res je, da generacijske prenove ne moremo učinkovito nasloviti. Bili so povedani nekateri ukrepi, ki jih imamo za mlade kmete, ampak je potrebno opozoriti, da se vse več mladih odloča med tem, ko kmetujejo, da imajo še službo, kjer imajo neko zagotovljeno dohodkovno in socialno varnost, torej 8 ur v službi. Si predstavljate, vsi po osemurnem delovniki pridejo izmučeni domov in potem še tisti, ki se odločijo kmetovati 8 ur in več namenijo kmetovanju. In v preteklosti so se zelo borili ljudje za delavske pravice, zdaj pa vidimo, da ravno pri kmetih nam nekako ta logika in pa želje padejo.

Kaj je potrebno? Zagotovo je potrebno celovito podporno okolje, tako da mi zelo pozdravljamo, da ne govorimo zgolj o ukrepih za mlade kmete, ampak da med temi predlogi, ki jih imamo tukaj, je celovit in širok nabor ukrepov, ki morajo nekako zagotavljati dostop vsem kmetom, ne glede na velikost, panogo, profesionalnost, torej, da imajo možnost dostopati do sredstev in podpor, seveda pa mora biti poseben poudarek na prenosnikih kmetij. Pa še enkrat, ne samo, da imamo neke ukrepe, ampak potem tudi dohodkovno in socialno varnost. Zdaj, ključno je, jaz bom naštela kaj je ključno, da se ohrani ob vsem tem, kar je zapisano, kar še enkrat ponovno podpiramo. Torej dodatna plačila za mlade kmete, vezana na hektar, torej to je znotraj SKP. Potem zagonska podpora za prevzem gospodarstev, mladih kmetov, dodatne investicijske podpore, ki omogočajo prilagajanje kmetij, ampak te niso dovolj, zato ker imamo na eni strani investicijske podpore, ki pa jih mladi kmetje vse prevečkrat ne morejo koristiti zato, ker ne uspejo zbrati dovoljšnje število točk, ker na razpisih ni dovolj denarja ali pa ker nimajo kakšnih načinov kmetovanja, ki so, ki so tokrat bolj podprti.

Potem finančni instrumenti za mlade kmete. Torej. To je v obliki ničelnih oziroma nizkih obrestnih mer, garancijskih shem, nizkih stroškov vodenja povratnih sredstev. Mi smo večkrat že predlagali Ministrstvu za kmetijstvo, jih pozvali, da se ti finančni instrumenti razširijo na vse kmete, ker vidimo, da so težave tudi pri financiranju raznih investicij in si srčno prizadevamo, pa tudi tukaj še enkrat apeliramo, Evropska investicijska banka je dala mehanizem, kjer lahko države članice zdaj to implementiramo, tako da ne razumemo, zakaj nekako si ne prizadevamo tudi v tej smeri.

Zdaj, vse navedeno pa je potrebno vzpostaviti še ob medgeneracijskem prenosu znanja. o ukrepu, ki smo ga uspeli vpeljati, ponovno uvesti možnost podpore za zgodnje upokojevanje, uvesti ukrepe, ki bodo omogočali socialno varnost za prenosnike in prevzemnike in seveda podpore za sisteme nadomeščanja delovne sile na kmetiji, ki so v tujini že izvedeni, torej omogočajo kmetu, da je kdaj bolan, da ne rabi iti v štalo kljub temu, da ni zmožen. In na Finskem so šli še korak naprej. Imajo tudi možnost, da ko kmet gre na dopust, da je ta sistem, ki vskoči, na Finskem in celo za 20 dni kmetom to pripada, torej krije, krije država.

Potem so tu podpore za psihosocialno pomoč kmetom. Torej, večkrat se pogovarjamo o trajnostnem kmetijstvu, pa imamo okolje, ki ga zelo kmetje že sedaj varujemo, ne glede na to, če nam to kdo pove, da je potrebno ali ne. Definitivno brez ekonomske stabilnosti to ni možno. Vse prevečkrat pa pozabimo na to socialno trajnost in tukaj bi rada izpostavila, med kmeti je štirikrat večja stopnja samomorov v Sloveniji kot med ostalimi poklicnimi skupinami, torej štirikrat več smrti med kmeti in tu je potrebno okrepiti sisteme. Veseli nas, da je v sklopu projekta neMOČ podeželja, bil vzpostavljen sistem, ki zdaj deluje v sklopu Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, ampak vemo, da če imamo 60 tisoč, 60 tisoč kmetij, da ena oseba verjetno ni dovolj.

Potem to spreminjanje ukrepov oziroma kmetijskih usmeritev, ki je že bilo predstavljeno za investicije, bi jaz dodala, da tudi kmet rabi neko, neko trdnost in tudi spreminjanje podnebnih in okoljskih ukrepov, ki so bodisi letni ali pa večletni, ne gre v smeri, da želimo kmetu dati neko trdno okolje. Vemo, da država dela strategijo zdaj 2040, kmetu pa ne damo niti možnosti, da bi, da bi se strategija naredila za kakšno leto naprej.

Torej, da se vrnem na to, kdaj bo kmetijstvo bolj zanimivo za mlade. Kar 73 odstotkov anketirancev je odgovorilo, ko bodo odkupne cene in plače za kmete višje. Opozorila bi vas, da v Sloveniji je zgolj nekaj kmetij, kjer si izplačujejo plačo. Torej, vemo, kmetje delamo, razvijamo podeželje, skrbimo za prehransko varnost in tisto, čemur pravimo plače, investiramo v to, da lahko delamo lažje. Torej tudi v neko avtomatizacijo in pa sploh v neke razmere, ki omogočajo kmetovanje. Potem dve tretjini je odgovorilo, ko bo poklic kmeta bolj cenjen in tu je tudi skupna odgovornost. Škoda, da ni z Ministrstva za šolstvo nikogar tukaj, in pa, ko bo kmetijska zemlja bolj dostopna, to je že bilo danes izpostavljeno, smo našli tudi tukaj v tem gradivu. In tu bi rada povedala, da po eni strani želimo dostop do kmetijskih zemljišč za kmete, po drugi strani pa zdaj z Zakonom o obnovi narave, ki je ravno aktualen, pa dajemo prednost, predkupno pravico nekomu drugemu, nekomu tretjemu. Torej, mi se bomo morali odločiti, koga želimo podpreti, pa da poudarim še, da smo kmetje obvarovali to našo krajino skozi desetletja, stoletja.

Zdaj, ker ste tu vsi tisti ključni odločevalci, imamo kar dve ministrstvi in pa vas, ki odločate v Državnem zboru, bi naslovila še eno stvar. Torej, tudi če mi imamo vse te, vse te udejanjene sklepe, ki so zagotovo zelo potrebni, če želimo koga obdržati v kmetijstvu, pa nam ne bodo nič koristili, če bomo kot vi, kot država in pa mi kot kmetje in pa potrošniki, podprli trgovinski sporazum Mercosur. Torej, tu apeliram na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ministrstvo za gospodarstvo. Na obe smo naslovili poziv, da naj odločno zavrneta trgovinski sporazum Mercosur, ki nekako bo oziroma predvideva uvoz iz tretjih držav, kjer je proizvedena hrana po drugačnih standardih, kjer vemo, da gre za kršenje delavskih pravic, potem tudi za krčenje deževnega pragozda, fitofarmacevtska sredstva, ki so v Evropi prepovedana. Nikakor ne moremo razumeti zakaj, kot, kot ministrstva, predstavniki Vlade in pa seveda tudi vsi, vsi ostali odgovorni, zakaj nekako spet trgujemo na račun kmetijstva.

To je prva stvar, druga stvar, ki jo bo potrebno dodati, je enotni finančni okvir. Tudi tukaj si prizadevamo, da kmetijstvo ostane z lastnimi sredstvi, da se ne bo potrebno vedno znova z nekom boriti, ker vemo, če se kmet mora z nekom boriti, vedno ostane na stranskem tiru. In pa, predvsem zelo nujno je nekako, da to niso stvari, o katerih se zgolj pogovarjamo, ampak da so to potem sklepi in pa strategije, ki se, ki se udejanjijo. Ob deficitarnem poklicu pa je potrebno omeniti še bonificiran staž, za katerega verjamem, da tudi ni potrebno pojasnjevati, zakaj je potreben.

Zveza slovenske podeželske mladine vsako nedeljo zvečer objavlja zapise mladih kmetov, pogledov mladih kmetov, ki smo jih poimenovali skozi oči mladega kmeta. Tako da ste zelo lepo vabljeni, če želite nekako začutiti to razmišljanje mladih kmetov, da jih preberete, bi pa tu izpostavila, ker verjamem, da danes je veliko raznoraznih deležnikov danes tukaj. Po posameznih objavah prejmemo zelo veliko pritiskov, pa ne pritiskov kmetov, kmetje zelo spodbujajo, ampak predvsem pritiskov, da bi morali malo omiliti stvari, da kakšne stvari niso primerne, ampak dokler ne bomo pripravljeni slišati pogledov mladih kmetov, zagotovo naš cilj ni stabilno kmetijstvo. Torej pustimo, pustimo poglede različnih deležnikov. Torej, če mi sprejemamo vse omejitve in zahteve, verjamemo, da tudi naše besede imajo pravico biti zapisane in spregovorjene. Imamo pa danes, torej, da je kmetijstvo lepo pa priča temu, da pa vseeno 3,5 odstotka mladih kmetov pa imamo. Imamo pa ravno danes skupaj s Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije izbor za inovativno mlado kmetico, inovativnega mladega kmeta. Kjer pa se res nagradi to, da je nekdo kmet in da imamo, da imamo svetlo prihodnost, da imajo mladi kmetje zelo raznolike ideje. In pa da biti inovativen ne pomeni vedno razviti neke tehnološke rešitve, ampak v Sloveniji biti inovativen marsikdaj pomeni tudi to, da sploh kmetija obstane. Še enkrat, to ni dovolj. Moramo se zavzemati za trajnost v vseh treh vidikih, torej tudi za dostojni dohodek in pa socialno varnost kmeta. Hvala za vabilo. Pa se priporočamo, da nas vključujete v te debate, ker če ne boste imeli glasu mladih kmetov, verjetno tudi prihodnost ne bo takšna, kot bi morala biti.