Spoštovani zbrani, kolegice in kolegi, spoštovani gostje! Začenjam 6. sejo Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Pozdravljam vse vabljene in ostale prisotne!

Obveščam vas, da na današnji seji kot nadomestni člani sodelujejo: namesto kolegice Karle Urh bo z nami kolega Jože Lenarat, ki ga prav lepo pozdravljam.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora.

S sklicem seje 29. januarja 2019 ste prejeli naslednji dnevni red:

1. Predlog rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2019,

2. pobude in vprašanja članov odbora.

Ker včeraj do 12. ure nisem prejel predlogov za spremembo dnevnega reda, je ta določen, kot je bil predlagan s sklicem seje.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG REBALANSA PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2019.

Odbor predlog rebalansa obravnava kot zainteresirano delovno telo.

Na sejo sem vabil: Vlado, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano - v naši sredini prav lepo pozdravljam ministrico za kmetijstvo, oba državna sekretarja in ostale prisotne -, Ministrstvo za finance - tu vidim predstavnico, gospo Špelo Perme, podsekretarko z Ministrstva za finance -, Kmetijsko-gozdarsko zbornico Slovenje - lepo pozdravljam predsednika.

Predlog rebalansa proračuna ste prejeli. V skladu s poslovnikom lahko odbor obravnava navedeni predlog rebalansa proračuna z vidika svojih pristojnosti, torej le v tistem delu, ki se nanaša na njegovo delovno področje. To pomeni, da bomo obravnavali le tisti del predloga rebalansa proračuna, ki se nanaša na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Toliko samo za nove članice in člane tega odbora.

Najprej dajem besedo predstavnici Ministrstva za finance, z nami je nadomestno strokovno telo, gospa Špela Perme. Izvolite.

Lep pozdrav! Hvala za besedo.

Najprej bi želela uvodoma povedati, da so bila pri pripravi predloga rebalansa proračuna za leto 2019 upoštevana makroekonomska izhodišča Urada za makroekonomske analize in razvoj iz jesenske napovedi gospodarskih gibanj za leto 2018, ki za leto 2019 napovedujejo za 0,5 odstotne točke višjo rast bruto domačega proizvoda, kot je bila upoštevana v sprejetem proračunu za leto 2019. V skladu z napovedmi ugodnih gospodarskih gibanj, so prihodki proračuna za 6,2 % višji od načrtovanih v sprejetem proračunu za leto 2019 in so ocenjeni v višini 10,3 milijarde evrov oziroma za 602,9 milijona evrov več, kot v sprejetem proračunu. Na drugi strani se zaradi novih obveznosti povečujejo tudi odhodki, ki so za 4,8 % višji od načrtovanih k sprejetem proračunu za leto 2019 in so ocenjeni v višini 10,1 milijarde evrov oziroma za 463 milijonov evrov več kot v sprejetem proračunu.

Za leto 2019 se načrtuje proračunski presežek, ocenjen je v višini 193,6 milijona evrov oziroma 0,4 % bruto domačega proizvoda. Največji delež prihodkov državnega proračuna predstavljajo prihodki z naslova davka na dodano vrednost, sledijo trošarine, dohodnina in prejeta sredstva iz proračuna EU, ki so ocenjena na več kot milijardo evrov. Prihodki iz naslova skupne kmetijske in ribiške politike, v celotnih prihodkih iz proračuna EU predstavljajo slabih 28 %. Na odhodkovni strani proračuna je Vlada upoštevala dogovore s sindikati in reprezentativnimi združenji, uskladitev izdatkov za pokojnine ter druge zakonske obveznosti in strateške usmeritve, ki izhajajo iz strategij in nacionalnih programov.

Z vidika virov financiranja, naj bi se v letu 2019 uporabilo 8,5 milijard evrov integralnih sredstev, 1,2 milijardi evrov evropskih sredstev, s pripadajočo slovensko udeležbo ter 367,4 milijona evrov namenskih sredstev.

V Predlogu rebalansa proračuna za leto 2019 so najbolj porasli odhodki na področju socialne varnosti ter izobraževanja in športa, najbolj pa so se znižala sredstva za vplačilo v ZPIZ zaradi pričakovanih višjih prispevkov za socialno varnost, z aktivnim upravljanjem dolga državnega proračuna pa ima sredstva načrtovana tudi za plačilo obresti.

Sredstva za področja kmetijstva, gozdarstva, ribištva in prehrane se v primerjavi s sprejetim proračunom povečujejo za 35 milijonov evrov in predstavljajo 4,6 % vseh proračunskih odhodkov.

Na Ministrstvu za finance menimo, da je rebalans finančnega načrta Ministrstva za kmetijstvo usklajen in je primeren za nadaljnjo obravnavo. Hvala lepa.

Najlepša hvala gospe Špeli Perme, predstavnici Ministrstva za finance, drugače državni podsekretarki. Sedaj pa dajem besedo dr. Aleksandri Pivec, ministrici za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije.

Izvolite, ministrica.

Torej, spoštovani predsednik odbora, spoštovani člani, spoštovani kolegice in kolegi iz ministrstva in naših organov v sestavi.

Dovolite, da na kratko predstavim izhodišča za današnjo obravnavo, ki se dotikajo rebalansa proračuna Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano za leto 2019. Kot že povedano, rebalans proračuna za ministrstvo znaša 467 milijonov 915 tisoč 216 evrov in to pomeni povečanje za 35 milijonov 184 tisoč 480 evrov, glede na sprejeti proračun za leto 2019.

Torej, z rebalansom proračuna za leto 2019, ki ga povišujemo za 8 %, gre to povišanje predvsem na račun povečanega izplačevanja iz naslova programov razvoja podeželja. V ciklu izplačevanja trenutnega finančnega obdobja, po začetnih letih programa namreč prehajamo v obdobje, ko so izplačila najbolj intenzivna, saj se izplačujejo tudi tisti investicijski projekti po izvedenih javnih razpisih, ki so bili objavljeni v preteklih letih. Kot je najbrž znano, se program PRP 2014-2020 izplačuje še do leta 2023, kar pomeni, da bo to možno črpati do konca in da načrtujemo tudi celotno porabo teh sredstev.

Če mogoče dovolite, da pregledamo zadeve še nekoliko po tipih, je prvi tip, se pravi integralna sredstva – se povišujejo za 5,5 milijona evrov, kar pomeni 5 % povišanje in sicer se ta tip nanaša na plačne postavke in postavke tekočih transferjev za zagotavljanje zakonskih obveznosti na področju plač zaposlenih na ministrstvu, organi v sestavi ter pri posrednih proračunskih uporabnikih. Skupaj ta postavka znaša 3,1 milijona evra. Potem mogoče, če naštejem še nekaj pomembnejših postavk znotraj integralnih sredstev, je to povečanje na račun zavarovalnih premij, ki so se, pri katerih se je sofinanciranje zvišalo in ga mi zagotavljamo v 50 odstotnem delu, v nekaterih primerih 30, zagotovitev sredstev za arbitražo iz interventnega zakona, se pravi tisti del sredstev, ki jim moramo mi kot ministrstvo zagotoviti, čebelarska akademija, vzdrževanje gozdnih cest, povišanje sredstev Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, Agenciji za kmetijske trge z namenom izvajanja kontrol na terenu in pa za predsedovanje na katerega se letos začenja intenzivnejše priprave in za ta namen tudi za to odpiramo oziroma vzdržujmo to postavko.

Potem tip 2, to so namenska sredstva, tukaj gre za povišanje 1,7 milijona evra oziroma 12 odstotno povišanje in gre za planiranje izdatkov na namenskih tipih postavk, sicer za 1,7 milijona evra, vendar smo za 1,3 milijona evra znižali izdatke na področju odškodnin zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč, konkretno za primer Vogršček.

Na zbiranju sredstev gozdnega sklada smo planirali 3,1 milijona evra več, kot je v sprejetem proračunu, to je 11 milijonov.

Potem pa še tip 3 in tip 4, kjer gre predvsem za oziroma izključno za evropska sredstva in pa slovensko lastno udeležbo, tukaj je, kot že omenjeno, največje povečanje in sicer 28 milijonov evrov, ali 9,5 odstotka. Pri tem gre za 5 odstotno povišanje EU sredstev in slovenski lastni delež se povečuje za 48 odstotkov.

Program razvoja podeželja smo planirali na podlagi ocenjene načrtovane dinamike izplačevanja v letu 2019, kot je bila tudi posredovana na Evropsko komisijo in sicer je planiran znesek za izplačevanje v letošnjem letu 176,9 milijona evra. Tukaj je tisto povišanje 28 milijonov evrov.

Neposredna plačila na nivoju ovojnice v tem delu je 135 milijonov evrov, drugi evropski ukrepi in potem še iz evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo: 6,8 milijona evra.

Mogoče še nekaj obrazložitev, aha, mogoče še glede gozdnega sklada. Tam se neposredno prenesejo sredstva na, se pravi, in stanje, na dan 1. 1. 2019, je znašalo 21 milijonov 566 tisoč 347 in so planirana na 38 milijonov 291 tisoč, kar pričakujemo 16 milijonov 724 tisoč 660 evrov prihodkov.

Če še obrazložim nekaj po posameznih politikah in po posameznih, se pravi potem aktivnostih znotraj tega, kot omenjeno, za predsedovanje Svetu EU, pri katerem letos načrtujemo že nove zaposlitve, je načrtovanih 55 tisoč 580 evrov.

Potem so v tem delu, aha, govorim o Službi za EU koordinacijo in mednarodne zadeve.

V tem delu še kotizacija za članstva v mednarodnih organizacijah v višini 340 tisoč evrov. Potem druga politika na vsebini je znanost in informacijska družba in v tem okviru Služba za državne pomoči in razvoj.

Za ta namen se v skupnem znesku, da ne naštevam po posameznih postavkah, namenja približno 1,4 milijona evra.

Potem Služba za odnose z javnostmi in pa promocijo. Gre za različne tipe informiranja in pa promocijskih dejavnosti in tukaj iz naslova in informiranja in pa promocija dejavnosti kmetijstva 430 tisoč evrov in pa programi informiranja in promocije po EU, postavki 902 tisoč, 517 tisoč evrov.

Služba za podporo živilski predelovalni industriji in promocijo kmetijskih živilskih proizvodov, za namen informiranja in promocije kmetijskih živilskih proizvodov 910 tisoč evrov. Potem iz tega naslova že obvezni prispevek, zbran po Zakonu o promociji kmetijskih in živilskih proizvodov, 730 tisoč evrov, in sicer ta sredstva so zbrana po sektorjih meso, mleko in sadje. Potem v tem delu omenim še sredstva za zagotavljanje sredstev Agenciji za varstvo konkurence, ki jih namenjamo zaradi izvajanja nadzora nedovoljenih ravnanj po Zakonu o kmetijstvu, in sicer v višini 90 tisoč evrov. Sodelovanje s slovenskimi organizacijami v zamejstvu pa 300 tisoč evrov. Potem še služba za učinkovito delovanje javnih služb, v tem delu zagotavljamo sredstva za javno gozdarsko službo v višini 22 milijonov 682 tisoč 112 evrov, potem javna služba kmetijskega svetovanja in pa Kmetijska gozdarska zbornica, kar se tiče sredstev za zavode, v višini 8 milijonov 357 tisoč 862 in pa zbornični urad, 732 tisoč 159 evrov. Strokovne, potem še financiranje različnih strokovnih in pa svetovalnih služb. Tako strokovna naloga v živinoreji v višini 7 milijonov 6 tisoč 188, javne službe v ribištvu 463 tisoč 555 in pa javne službe svetovanja v čebelarstvu 605 tisoč 848 evrov. Potem morda še iz naslova ukrepov za stabilizacijo trga. Prilagajanje na podnebne spremembe, na tej postavki sredstva v višini 3 milijone 900 tisoč evrov, sofinanciranje pomembnejših nacionalnih projektov v višini 338 tisoč evrov in pa za Slovensko čebelarsko akademijo 109 tisoč evrov. Ukrepi za program razvoja podeželja, mogoče povem samo skupni znesek, ker po mojem ne bi v detajle, kaj bomo vse v razpisu v tem letu razpisovali. Se pravi z rebalansom iz naslova ukrepov za programe razvoja podeželja zagotavljamo oziroma načrtujemo 181 milijonov 796 tisoč 831 evrov. V letošnjem letu, morda samo podatek, bomo iz tega naslova razpisali 14 razpisov oziroma smo z razpisovanjem že začeli v mesecu januarju in do konca leta torej načrtujemo porabo omenjenega zneska sredstva. Kar se tiče področja gozdarstva… Aha, mogoče še upravljanje kmetijskih zemljišč omenim. Za upravljanje kmetijskih zemljišč, se pravi sredstva, namenjena za zemljiške operacije, 393 tisoč 87 evrov, vzdrževanje melioracijskih sistemov milijon 25 tisoč evrov in pa odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč, načrtovana sredstva v višini 3 milijone evrov. Tukaj gre seveda večje zneske za, načrtovane za sanacijo brane Vogršček, nakup kmetijskih zemljišč v korist Republike Slovenije, izvajanje ravnih razpisov za odpravo zaraščenosti, obnovo namakalnih sistemov in pa izdelavo strokovnih nalog s področja kmetijstva v povezavi z zemljiškimi politikami.

Področje gozdarstva, z rebalansom proračuna se za leto 2019 na teh postavkah zagotavlja za namen javne gozdarske službe 22 milijonov 682 tisoč evrov, vlaganje v gozdove milijon 339 tisoč 600 evrov, vzdrževanje gozdnih cest milijon 438 tisoč 557 evrov, podpora nevladnim organizacijam, strokovnim prireditvam in strokovni publicistiki v gozdarstvu 13 tisoč 700 evrov, odškodnine zaradi razglasitve gozdov s posebnim namenom 6 tisoč evrov, javno službo za področje divjadi in lovstva 54 tisoč evrov, odškodnine za povzročeno škodo po divjadi v višini 256 tisoč evrov ter proračunski sklad za gozdove, ki sem ga sicer omenila že prej, načrtujemo sredstva v višini 38 milijonov 291 tisoč evrov.

Še področje oziroma Sektor ribištva. Za izdelovanje(?) javnega Zavoda za ribištvo načrtujemo sredstva v višini 463 tisoč 555 evrov, javna služba za svetovanje v ribištvu 50 tisoč 750 evrov in pa informacijski sistem za ribištvo – 76 tisoč 215 evrov. Iz naslova operativnega programa za izvajanje Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo, se načrtujejo sredstva v višini 5, 1 milijona evra in 1, 7 milijona evra iz naslova slovenske udeležbe. Varstvo naravnih virov v ribištvu, še 125 tisoč evrov. In na koncu še podatek o sredstvih, namenjenih za delovanje organov v sestavi, kjer se načrtujejo sredstva, naprej za Agencijo Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja, na integralni proračunski postavki, višina sredstev za plače 7 milijonov 368 tisoč 286 evro, materialni stroški milijon 424 tisoč 213 evrov, investicije in investicijsko vzdrževanje – milijon 836 tisoč 74 ter še nekaj namenskih proračunskih postavk – sredstva za odškodnine, sredstva za kupnino odprodaje državnega premoženja in pa še nekaj iz naslova tehnične pomoči. Inšpektorat za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo – plačna postavka v višini 3 milijone 661 tisoč 437 evrov, sredstva za certifikate informatikov obrazca registra – 33 tisoč 155 evrov, analize odvzetih vzorcev inšpekcije in izvedenci, izvršbe inšpekcijskih odločb, investicije in investicijsko vzdrževanje državnih organov in pa materialni stroški ter sredstva za odškodnine in sredstva od prodaje državnega premoženja.

Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je pripravila rebalans… nje se dotakne sredstva v rebalansu proračuna v višini 42 milijonov 184 tisoč evrov in sicer iz tega naslova izboljšanja… za namensko postavko izboljšanje kakovosti hrane – milijon 8 tisoč 369, Zdravstveno varstvo rastlin in živali – 20 milijonov 615 tisoč 941, nadzor in monitoring živil in krme pa 20 milijonov 225 tisoč 286.

Jaz mislim, da so to tiste pomembnejše postavke znotraj proračuna, ki sem jih jaz želela omeniti ter pomembnejši, se pravi razdelitev po tipih sredstev, zato bi s tem mogoče moj uvodni del zaključila in vam potem še, če bi karkoli želeli vprašati.

Najlepša hvala za dodatno pojasnilo predloga rebalansa proračuna za leto 2019 s strani Ministrstva za kmetijstvo, spoštovana gospa ministrica.

Ali so sedaj zadovoljni s tem predlogom rebalansa proračuna za 2019, pa nam bo povedal… tukaj imamo med nami predsednika Kmetijsko-gozdarske zbornice Republike Slovenije, gospoda Cveta Zupančiča, ki ga vabim k besedi.

Izvolite.

Predsednik, hvala lepa za besedo. Lep pozdrav poslankam, poslancem Državnega zbora, ministrici, vsem gostom.

Seveda zadovoljen človek ni nikoli in tudi ne sme biti, tako da zmeraj na vseh področjih je tako. Pa vendar, ko gremo na sam proračun, enako kot je povedala sama ministrica, gre za povečanje v višini 8 %. Kar se dotika Kmetijsko-gozdarske zbornice in naših služb, gre za povečanje 4 % in se predvsem nanaša na to, kar je bilo izposlovano iz sindikalnih pogajanjih in pa tista razlika, ki je z odpravo posledica teh ali pa ukrepov ZUJF. Se pravi, gre v tem delu na povečanje predvsem pri Kmetijsko-gozdarski zbornici, Javni službi kmetijskega svetovanja in živinoreje, v višini 338 tisoč evrov. To je tisto nadomestilo, da bodo vse naloge, ki so naložene javni službi, tudi izvedene v tej meri. Seveda bi si želeli več in potrebe so večje, zaradi tega, ker če želimo te službe, kot smo večkrat povedali, pomladiti, jih narediti nekako bolj sveže, pa da se bodo te službe pojavljale več na terenu, z novimi nalogami, kako iti v razvoj slovenskega kmetijstva, bi bilo treba k temu še kaj dodati. Lansko leto smo nekako le uspeli do te mere, da smo pripeljali na vsak kmetijski zavod in tudi na zbornice po tri pripravnike, ki delajo zdaj s polno močjo, in se dejansko ta svežina že nekoliko pozna. Tako bi bilo treba ta trend nadaljevati, sploh pa v času, ko govorimo, da je velika gospodarska rast, pri kateri se da tudi sredstva povečevati.

Kar se tiče financiranja in posrednega financiranja v kmetijstvu, pa imamo pripombo na zelo majhno povečanje na postavki Prilagajanje podnebnim spremembam. Vemo, da nas vsako leto doleti ena ali pa več naravnih nesreč, in v tem sklopu se je tudi zakonodajno uredilo, da se zavarovalna premija poveča na 50 % povsod, razen pri poljščinah. In mislimo, da bo teh sredstev premalo, glede na to, da bodo, verjamem, ker je 50 % sofinanciranje zavarovanja, tako vsi deležniki, se pravi, po vseh panogah, naj bo to vinogradništvo, sadjarstvo in ostalo, hmeljarstvo, pristopili k zavarovanju. In ta sredstva, 4 milijone, mislim, da bo bistveno premalo. Verjamem pa, da boste iz drugih virov zagotovili, da bodo skladno z zakonom tudi vsi dobili ta sredstva in možnost za zavarovanje.

Če se vrnem malo nazaj, seveda, precej nam manjka sredstev pri živinoreji, materialni stroški, ta problem ministrstvo pozna in ga tudi nekako skušamo dogovarjati in s tem delom bomo morali nekako premostiti, vsaj zaenkrat.

Kar se tiče drugih zadev, seveda moram reči, da je vedno to, da je skladno s proračunom povezana tudi kmetijska politika, kot je zemljiška, govorimo o nakupih zemljišč in tako naprej. Seveda se tu rad vrnem nazaj k Skladu kmetijskih zemljišč, predvsem zaradi tega, da če bo sklad želel kupovati več zemlje, bo rabil tudi več sredstev, ki jih pa sam nima. In spet kot posledica ne želimo, da se to prenaša na posamezne najemnike za višjo najemno ceno.

Toliko bi imel zaenkrat. Hvala lepa.

Najlepša hvala, gospod Cveto Zupančič, predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije.

Ali želi še kdo od vabljenih ali predstavnikov ministrstva besedo za dodatno pojasnilo? Vidim, da ne; morda potem, po razpravi članic in članov odbora.

Prehajamo na razpravo članic in članov odbora. Kot prva je k besedi prijavljena gospa Nada Brinovšek.

Izvolite, imate besedo.

Hvala za besedo.

Lep pozdrav vsem zbranim!

Zanimivo, predstavnica Ministrstva za finance je v uvodu rekla, da je ta rebalans primeren za nadaljnjo obravnavo. Vemo pa, da ima Vlada pri predložitvi tega rebalansa težave tako s Fiskalnim svetom kot z Evropsko komisijo, to je dejstvo. Torej, Vlada ima težave s stroko, bi lahko rekli, ampak politika bo navsezadnje v Državnem zboru pač potrdila to, kar bo koalicija predložila.

Moram reči, da sem bila prijetno presenečena nad predstavitvijo oziroma obrazložitvijo proračuna, ministrica, nad vašo obrazložitvijo. Naj navedem samo dejstvo, da smo na Odboru za zdravstvo, ki je nekako prioriteta te Vlade in prejšnje Vlade in ne vem, katerih Vlad še – smo poslušali uvodno obrazložitev s strani predstavnice ministrstva samo pet minut. Tako da …

Zdaj, proračun za leto 2019 za področje kmetijstva, kot ste rekli, je 8 % višji od 2018 oziroma slabih 35 milijonov. Ampak ne vem, ali ste vi zadovoljni ali ne, glede na težave, s katerimi se srečuje naš slovenski kmet – poglejte, imamo vse manj kmetijskih gospodarstev, delež odhodkov kmeta se viša, kmeta bremenijo birokratske ovire, vremenske ujme, viša se KD. In za leto 2020 bo kar polovica kmetijskih, kmečkih gospodarstev – ali pa gospodinjstev –, se jim bo KD povečal za 50 do 300 %. To je izredno dosti. In to pa bo pomenilo posledično tudi to, da bodo kmetje prejeli manj socialnih transferov. Ki jih pa še verjetno kako potrebujejo.

Zdaj, zanima me, ministrica, ali ste vi zadovoljni s temi 35 milijoni. Pa imam ene par vprašanj še naprej. Ali predvidevate na področju organizacije samih kmetijsko-svetovalnih služb kakršnekoli spremembe? Name se večkrat prebivalci predvsem Zgornje Savinjske doline oziroma kmetje obračajo in pravijo, kako je mogoče, da kmetijsko svetovalna služba, taka kot je, pa nam za izdelavo poslovnega načrta za nek razpis, ki je priloga oziroma osnova za razpis, zaračuna od 600 do tisoč 200 evrov. Pa v redu, tisti, ki na razpisu potem uspejo, še je nekako razumljivo. Tisti, ki pa ne uspejo, pa tisoč 200 evrov vržejo stran.

Malo ste omenili 256 tisoč evrov za odškodnino za škodo, ki jo povzroča divjad. To je medved in pa še kaj. Za Zgornjo Savinjsko dolino, predvsem tam gor, Zadrečko, je šakal zelo problematičen. Mislim, da je ta postavka dosti, dosti prenizka.

Zanima me tudi, ali pripravljate kako spremembo na področju zračne oziroma letalske obrambe pred točo. To je – vemo, da je čas – sploh tam vzhodni del – da je bila ta obramba zelo pomembna. Zdaj, ne vem, neke spremembe so se pripravljale, kako je kaj s tem?

Glede na samo poslovanje Sklada kmetijskih zemljišč me tudi zanima, ali pripravljate kakršnokoli spremembo oziroma – saj moje mnenje je, da bi bilo najboljše, da se ta sklad ukine, zemljišča pa prenesejo na občine - vsekakor.

Nisem zasledila v vaši uvodni obrazložitvi pa – oziroma me zanima, koliko je pa ministrstvo namenilo oziroma bo v rebalansu za 2019 za samo informacijsko tehnologijo. Vemo, da država zapravi za tovrstno postavko, proračunsko postavko, ogromno, ogromno denarja oziroma dosti, dosti finančnih sredstev.

Omenila bi še sanacijo vetroloma. Dobro, nekaj gre – vem, da gre – iz druge proračunske postavke, nekaj pa tudi iz proračunske postavke Kmetijstvo. Vsa pohvala vaši intervenciji 2018, ob koncu leta 2018 ob vetrolomu na Koroškem. Vem, da ste priskočili na pomoč. Hkrati pa moramo tu izraziti neko nezadovoljstvo glede – čeprav je to za nazaj – 2017 je bila tudi velika ujma oziroma vetrolom, predvsem tudi na področju Zgornje Savinjske doline, gori je bilo ogromno, ogromno škode, kmetje so ostali tudi brez tisoč – oziroma so morali – oziroma jim je bilo uničeno tudi do tisoč kubikov lesa pa se država takrat ni zmenila za njih. Zdaj, ne vem, kdo bi moral to pobudo dati, da bi prišli do kakršnekoli pomoči, ampak zdaj je verjetno že prepozno. Zanima me pa, no, koliko je ta proračunska postavka predvidena za leto 2019, če je.

Pa še glede vaših normativnih oziroma predpisov za leto 2019. Tule imate v normativnem programu predvidena samo dva zakona za leto 2019 – Zakon o živinoreji in pa Zakon o spremembah in pa dopolnitvah Zakona o zaščiti živali. Vprašala bi pa, kaj so pa vaše obljube iz koalicijske pogodbe. Tu ste zapisali, da boste prenovili zakon, ki ureja pomoč po posledicah naravnih nesreč v kmetijstvu. Kje je ta zakon, ali ga pripravljate? Dvignili boste spodbude za prenos kmetij na mlade posameznike. Ali so sredstva zagotovljena že v rebalansu 2019? Pravite tudi, da boste odpravili revščino, predvsem kmečkih žensk. Zdaj ta koalicija je že pokazala, da ji ni kaj dosti za to. Mi smo predlagali, naša poslanska skupina je predlagala, mislim da, kaka 2 meseca nazaj predlog sprememb zakona, s katerim bi se kmečke pokojnine za ženske in moške izenačile, ampak je koalicija ta naš predlog zavrnila. In pa, kako je kaj z vašo pripravo strateškega načrta? Toliko zaenkrat.

Hvala.

Najlepša hvala, gospa Nada Brinovšek.

Torej nekako bomo naredili nek krog torej razprav in potem tudi bi prosil predstavnike Ministrstva za kmetijstvo, tako ministrico, kot predstavnico Ministrstva morda za finance za morda neke odgovore tudi na razprave, v kolikor se bojo pojavila vprašanja poslank in poslancev. Torej naslednja prijavljena k besedi je gospa Iva Dimic.

Izvolite, gospa Iva Dimic.

Hvala lepa za besedo, predsednik odbora.

Spoštovana ministrica in vsi danes sodelujoči na seji, kjer obravnavamo seveda rebalans proračuna, ki seveda denar, čigar denar naj bi bil namenjen dejansko nekemu slovenskemu kmetu, da bo lahko obdeloval in hkrati tudi seveda ne samo delal, ampak tudi preživel. Seveda je lepo reči, proračun se dviguje za 35 milijonov in si vsi lahko manejo roke. Jaz verjamem, da marsikdo si že slika, kam lahko, če bo prišel do tega denarja, bi lahko unovčil oziroma vložil svoj denar, ki bo v tem proračunu, pa vendarle, kot kaže, da končni tisti, ki je zadnji v vrsti in seveda to je kmet, ki obdeluje in prideluje, bo verjetno deležen vsega tega bore malo ali skoraj nič. To je realnost kljub 35 milijonom. V Sloveniji je več težav, zakaj je stanje takšno, kot je. Zagotovo zaradi podhranjenosti v vseh preteklih letih. Pretekla leta pač niso bila naklonjena mogoče toliko slovenskemu kmetu, tudi gospodarska kriza se ga je dotaknila in posledično zmanjševanje tudi za javno svetovalno službo, ki bi moral biti, bom rekla, »know how« ali tisti, ki razvija in pomaga kmetu, da bo prišel do nekega boljšega, lažjega, sodobnejše obdelave zemlje in seveda hkrati tudi preživetja. Pa vendarle se mi zdi, da je pomembno, da se dotaknemo tistega, kar dejansko dela nas Slovence drugačne od vseh evropskih narodov, tistega, ki dejansko, ko se srečujemo, smo lahko vsi ponosni. In to so tudi mali družinski kmetje, majhne družinske kmetije. Znotraj vsega tega proračuna, lahko rečem, nisem zasledila nekega, bom rekla, povečanja ravno na področju hribovskih kmetij. Vemo, s čim vse se srečujejo hribovski kmetje. Tudi to, da imamo Slovenijo pač tako reliefno razgibano, kar pomeni, da je skoraj 86 % Slovenije pod nekimi OMD dejavniki oziroma z omejenimi možnostmi kmetovanja. Ko se pripravlja proračun, mislim, da je potrebno imeti v obziru ravno te ljudi. Ti ljudje tam živijo, pridelujejo dobro, kakovostno hrano in hkrati ti ljudje morajo tam tudi preživeti. Saj jaz mislim, da je to naš skupni interes. V vseh odborov za kmetijstvo nikoli še nisem zasledila, da ne bi bilo. Pa vendarle sem upala, da je mogoče nekoliko več tega vseeno tudi v samem proračunu. Pa, me boste popravila, spoštovana ministrica, jaz tega nekako toliko nisem zasledila. Bilo je že omenjeno tudi ta socialna nota na kmetijah. Ob dvigovanju katastrskega dohodka, ki bo drugo leto znašal skoraj 260 % več, kakor je bilo to 3 leta nazaj, ker se pač to postopoma dviguje, se mi zdi, da bo ravno to tudi pripomoglo en del k temu, da bojo pač slovenski kmetje oziroma mladi prevzemniki razmislili, ali bojo šli v prevzem kmetije ali ne, ker to te bo seveda koštalo tako kot pri minimalni plači, nižji otroški dodatki, višje plačilo vrtcev in vseh ostalih dajatev, ki so na to vezani. No, tako da se mi zdi, da je tukaj res za razmislit, kaj je in seveda, pobuda Nove Slovenije je v tem smislu – in to že ves čas govorim, pa to ponavljam zato, da bo koalicija slišala – da se kmetijska in gozdna zemljišča izvzamejo iz obdavčitve zakona, ki ga seveda pripravljajo, to je o vrednotenju nepremičnin.

Kmet ne more biti dvakrat obdavčen. To pomeni, če je nek obrtnik, orodjar. Če je njemu osnovno orodje stružnica ali vrtalni stroj, je za kmeta seveda osnovno sredstvo njiva oziroma gozd. Mi se moramo tega zavedat, da to enostavno on potrebuje, če želi seveda pridelovat, kar ves čas poudarjamo, želimo imeti višjo samooskrbo in dobro in kvalitetno hrano.

Jaz bi se dotaknila še enega področja, ki se mi zdi, da mogoče ga nekako tudi na tem odboru malo potiskamo na stran in seveda je to področje, kjer piše, da za dobre 4 milijone evrov se povečujejo sredstva na postavki gozdarstva za obnovo, nego in varstvo gozdov ter vzdrževanje gozdnih cest. Skupno, skupno. Nekaj je za ceste, nekaj je za obnovo sadja in tako naprej. Ampak in / nerazumljivo/ ko sem pregledala to, recimo, da je nekje 4 milijone.

Slovenski gozdovi so bili res deležni teh naravnih katastrof – od žleda 2014, do vetrolomov, do snegolomov, do lubadarjev – in imamo zelo, zelo, bom rekla, okrnjeno in poškodovane gozdove in tudi ne nazadnje, celo našo krajino. Področja se spreminjajo. Tamle gledam, Bohinjska, Bohinjski del ali pa Pokljuški del ni za prepoznat, kaj se je tam spremenilo.

Ampak, zakaj opozarjam? Tudi Zavod za gozdove opozarja, da je za »sadnjo« dreves veliko denarnih sredstev namenjenih in da kmetje, lastniki gozdov, pač se ne odločajo, da bi zadeve realizirali ali pa da bi lahko poskrbeli, bom rekla, za svoje parcele, za obnovo. Ampak veste, ne da ne želijo, enostavno se moramo zavedati, kmetije, slovenske kmetije, družinske kmetije so se spremenile. Od tega, da je včasih na teh kmetijah živelo 7 do 10 družinskih članov, je danes temu čisto drugače. V največjem primeru živijo 4, v še večjem primeru pa sta to 2 – oče in mama, otroci so na izobraževanju v večjih slovenskih mestih ali celo v tujini in enostavno prihaja do tega, da se ne more v nekem doglednem ali pa v tako kratkem času vsa ta obnova, ta »sadnja« narediti.

In seveda, ko sem se pogovarjala, mi smo imeli pretekli teden, v četrtek, na Vranskem sejo oziroma je imel Kmečke zveze Nove Slovenije, smo se tam pogovarjali s kmeti, kaj narediti, da bi se to lahko spodbudilo in je bil predlog, da bi bilo potrebno – tukaj pa seveda je na strani ministrstva – razmislit, če bi se, poleg tega, da so namenjena sredstva za »sadnjo«, za sadike in za obnovo, ne nazadnje, da bi morala ta sredstva zagotoviti zaposlitev enega človeka, da bi se to lahko delali.

To je bil en tak predlog, ki bi seveda pripomogel k temu, da bi se vendarle, bom rekla, ljudje oprijeli tudi tega in da bi bilo to, ne nazadnje, tudi neka možnost neke zaposlitve, seveda pod nekimi določenimi hektarji ali kakorkoli, kaj bi se to naredilo. Če bomo samo čakali na dobro voljo, če bomo samo čakali, če bojo to prevzeli skavti, taborniki, marsikateri lastnik je tudi mogoče imel malo slabe izkušnje ali kakorkoli, to ni tako lahko delo, tudi »sadnja« ni lahko delo in potem vsa skrb, ko je potrebno to še 5 let negovat, najmanj 5 let, se mi zdi da, bi bilo tukaj, na tem mestu, verjetno glede na to, da so sredstva rezervirana, da sredstva niso bila v preteklosti pokoriščena, razmislimo(?) v to smer in seveda, da bi bilo potrebno razmislit, kaj lahko skupaj naredimo še naprej, za obdelanost slovenske krajine. Hvala.