Spoštovani članice in člani odbora, ostali vabljeni na sejo, ministrica z ekipo, predlagam, da kar začnemo.

Torej, prav lepo vas pozdravljam na 20. seji Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano!

Kar prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora, sklic ste dobili 21. oktobra. Opozorili so me kolegi iz moje leve, da sistem ne deluje, zato bom v tem trenutku prekinila sejo in prosila tehnične službe, da se nam pridružijo oziroma ugotovijo, kaj je narobe. Prekinjam samo malo in se opravičujem.

(Seja je bila prekinjena ob 14.01 in se nadaljevala ob 14.02.)

PREDSEDNICA DR. VIDA ČADONIČ ŠPELIČ: Še enkrat bom začela našo 20. sejo Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Obvestili smo tehnične službe, da glasovalne naprave ne delujejo, sprejeli so naše naročilo in pričakujemo, da se nam bodo pridružili in to uredili ali na daljavo ali pa tukaj, v kolikor bi bilo seveda potrebno zaradi delovanja naprav še enkrat prekiniti, bomo pač to naredili. Vsekakor pa mislim, da lahko v tem trenutku nadaljujemo z našo sejo in začnemo z vsebinsko 1. točko dnevnega reda oziroma sprejem najprej dnevnega reda, ki ste ga dobili 21. oktobra letos in vsebuje sedem točk. Od tega 1. obravnava predloga zakona o zdravju živali, 2. Predlog zakona o hrani, 3. Predlog zakona o varni hrani in krmi, 4. Predlog zakona o kmetijstvu. Tukaj vas bi rada spomnila vse prisotne, da smo o tem zakonu že imeli splošno razpravo in je zakon bil sprejet v prvem branju in poslan v drugo branje na seji Državnega zbora. 5. točka Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijskih zemljiščih, tudi je bila opravljena splošna razprava, 6. Predlog zakona o dopolnitvi Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije in na našem odboru vedno 7. točka pobude in vprašanja članov odbora. Predlogov za spremembo dnevnega reda v poslovniškem roku nisem prejela, zato ugotavljam, da je dnevni red sprejet takšen, kot ste ga dobili s sklicem.

Preden preidemo na 1. točko dnevnega reda, bom vprašala predlagatelje, torej Vlado prvih treh zakonov, kjer ni bila opravljena splošna razprava in se jih lahko še umakne, ali ste razmišljali morda v skladu s 118. členom Poslovnika Državnega zbora, da bi umaknili predloge teh zakonov? Zaradi tega, ker smo v teh dneh, posebno pa danes dobili na predloge zelo pomembnih, pa vendar po drugi strani tehničnih zakonov, tako veliko amandmajev, da je več članic oziroma članov odbora izrazilo skrb kako vsebinsko sodelovati v razpravi in še hujše, kako glasovati o tolikih amandmajih glede na to, kako kratek čas smo imeli za, da preštudiramo te predlagane amandmaje in ugotovimo, kako dejansko spreminjajo obstoječi predlog posameznih zakonov.

Sprašujem ministrico kot predstavnico predlagatelja, ali vztraja na tem, da nadaljujemo z obravnavo, kajti sama seveda tega sklepa na glasovanje ne morem dati.

Najlepša hvala.

Lepo pozdravljeni vsi poslanke in poslanci, spoštovani gostje!

Vlada ni razmišljala o samem umiku. Kajti tudi pri samem vlaganju amandmajev, pa vsaj v tem mandatu in vseh prejšnjih, kateri imate izkušnje iz svojih poslanskih funkcij in klopi, amandmaji, ko se tudi vložijo pravijo in so obrazložitve same ali sledijo mnenju Zakonodajno-pravne službe. In večina celotnega, celotne paketne zakonodaje, ki se bo danes obravnavala je praktično sledenje mnenju Zakonodajno-pravne službe in veliko je bilo nomotehničnega usklajevanja, kar ni vplivalo na vsebino samih zakonov. Jaz verjamem, da je obsežen paket, pa vendar, tako kot smo povedali, vsebinsko kakršna so bila usklajevanja v preteklosti, ni vplivalo na dosedanjo pot in verjamem, da glede na izkušnje, na kilometrino, ki jo imate, da bomo danes to zmogli. Hvala.

Najlepša hvala za odgovor, gospa ministrica.

Torej nadaljujemo s 1. TOČKO - PREDLOG ZAKONA O ZDRAVJU ŽIVALI, ki ga je Državnemu zboru predložila Vlada in je bil objavljen na spletnih straneh Državnega zbora.

Kot gradivo ste poleg predloga zakona sprejeli tudi mnenje Zakonodajno-pravne službe, mnenje Komisije Državnega sveta za kmetijstvo in odgovor Ministrstva za kmetijstvo na mnenje Zakonodajno-pravne službe.

K tej točki smo vabili Ministrstvo za kmetijstvo, Zakonodajno-pravno službo, predstavnika Državnega sveta, Kmetijsko gozdarsko zbornico, Veterinarsko zbornico, Sindikat kmetov in Čebelarsko zvezo.

V poslovniškem roku, to je do 29. oktobra, je Poslanska skupina Svobode in Socialnih demokratov vložila, se opravičujem, in Levica, tako vložila amandmaje na ogromno členov, verjetno jih v tem trenutku ne rabim tukaj prebrati, saj so amandmaji tudi na vaši klopi. Torej zato bomo pričeli z drugo obravnavo predloga zakona, kar pomeni, da štejejo potem od tega trenutka naprej izključno samo vloženi amandmaji, sicer se pa vsebina zakona ne more spreminjati.

Preden začnemo z obravnavo tega zakona in bom dala besedo ministrici, vas bi prosila, kot ste sami vedeli, da imamo danes veliko število zakonov, vsi zakoni so uvrščeni na sejo Državnega zbora. Na naslednjo sejo Državnega zbora, zato nismo imeli veliko časovnega termina oziroma možnosti, da bi zakone obravnavali dva po dva ali tri po tri, kar bi nam omogočilo vsebinsko lažjo obravnavo.

Po drugi strani pa je treba povedati, da so omenjeni zakoni bili že objavljeni na e-demokraciji januarja letos. Torej so vsi deležniki imeli dovolj časa, da dajo svoje pripombe in da se uskladijo z ministrstvom. Zato bom prosila vse danes prisotne, prvič, da se osredotočimo pri vsakem zakonu na razpravo o tistem zakonu, o katerem bo v danem trenutku tekla beseda. Drugič, da nam ministrica na kratko obrazloži vsebine zakona, predvsem kaj bodo ti zakoni pomenili za kmete na eni strani in za potrošnike, recimo, na drugi strani. In potem vse tiste, ki ste danes tukaj vabljeni in vam še enkrat izrekam dobrodošlico, da nas seznanite samo v tistem delu zakona, za katere se niste uspeli uskladiti. V kolikor niste dali predlogov za amandmaje, tudi o vaših predlogih ne bomo mogli glasovati, je pa prav, da vaše mnenje jasno tukaj slišimo, ker vsi zakoni gredo tudi v tretje branje, zato pravzaprav ste tukaj. Ne bi pa rada, da ponavljamo en za drugim kaj podpiramo kaj ne podpiramo. Prosim, če se da, da se omejite ciljano na vsebino in na tisti del vsebine za katere je prav, da poslanke in poslanci in slovenska javnost tudi slišimo zakaj nekaj je ali ni bilo sprejeto. V kolikor se bomo omejili časovno na razprave, imam možnost, da danes tudi s tem paketom končamo. V kolikor boste pa želeli razpravljati vsebinsko boste seveda razpravo dobili in vam povem, da imamo seveda v želji, da ste vsi, ki ste tukaj tudi enakopravno obravnavani in slišani tudi določen rezervni termin, vendar verjetno je prav, da poskušamo danes strnjeno opraviti to razpravo.

Tako. Spoštovana ministrica, zdaj dajem besedo vam, torej smo pri 1. točki dnevnega reda in to je Predlog zakona o zdravju živali.

Spoštovana predsedujoča, ponovno pozdravljeni vsi skupaj!

Morda samo uvodoma na začetku bi se jaz res rada zahvalila vsem deležnikom, nevladnim organizacijam, inštitucijam, predvsem tudi sodelavcem na ministrstvu, kjer so pa se je na začetku govorilo o zajetnem paketnem predlogu, prisostvovali, sodelovali, konstruktivno dajali predloge in pripombe in predvsem, da smo tri zakone, ki bodo kasneje obravnavani in morajo iti v paketu skupaj ter vse ostale, ki so bili potrebni noveliranja oziroma tudi na novo pisanja za sodelovanje in mislim, da smo vsi skupaj opravili dobro delo, veliko dela. Od tu dalje ob sprejemu zakonodaje pa menim, da na osnovnih dobrih, zdravih temeljih se delo prične.

Predlog zakona o zdravju živali je seveda, tako kot sem povedala, del širšega zakonodajnega paketa s področja kmetijstva, ki zajema še predloge Zakona o varni hrani in krmi, Zakona o hrani, Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijskih zemljiščih in Zakona o kmetijstvu. Cilj Zakona o zdravju živali je zagotoviti celostno obravnavo na področju zdravja živali v podporo trajnostni kmetijski proizvodnji in proizvodnji akvakulture ter zmanjšanje neželenih učinkov na zdravje živali, javno zdravje in okolje, ki ga imajo določene bolezni in ukrepi, sprejeti za preprečevanje in obvladovanje teh bolezni.

Gre za zakon, ki ureja izvajanje uredbe o zdravju živali in predstavlja pomemben korak k sodobnejši, preglednejši in učinkovitejši ureditvi tega področja. Zakon predstavlja pravno podlago za podrobnejšo ureditev pravil, ki jih uredba pušča v urejanju samim državam članicam. Uredba se sicer uporablja od 21. aprila leta 2021 je na ravni Evropske unije nadomestila skoraj 50 različnih direktiv in uredb ter več sto aktov sekundarne zakonodaje, ki so bili sprejeti v več kot petih desetletjih. Novi sistem prinaša enostavnejša, jasnejša in bolj prožna pravila, ki vsem deležnikom, tako rejcem, veterinarjem in pristojnim organom omogočajo, da se bolj posvetijo preprečevanju in predvsem izkoreninjenju bolezni. Ključni poudarek nove ureditve je predvsem preventiva. Zakon jasno določa odgovornosti vseh, ki prihajajo v stik z živalmi. In krepi pomen biovarnostnih ukrepov ter primarne odgovornosti samih rejcev. Hkrati omogoča fleksibilnejše ukrepanje glede na tveganje in lokalne okoliščine, kar je vse pomembnejše v času podnebnih in družbenih sprememb. Predlog zakona je predvsem izredno tehnične narave, ne spreminja obstoječega sistema, temveč povezuje, poenostavlja in dopolnjuje obstoječa pravila, ki so bila doslej razpršena med različne predpise.

Ureja financiranje in odškodnine, pristojnosti ter zbiranje in izmenjavo podatkov, kar bo prispevalo k večji preglednosti in sledljivosti. Pomemben del zakona so tudi določbe za hitro ukrepanje ob izbruhu posebno nevarnih bolezni živali, bolezni kategorije A. Vlada bo v takšnih primerih lahko za največ 72 ur omejila premike živali po državi ter po potrebi vključila policijo, civilno zaščito in Slovensko vojsko pri izvajanju nujnih ukrepov. Na ta način lahko država ukrepa hitro, učinkovito in usklajeno. Zakon poleg tega ureja državno središče za nadzor bolezni živali, ki je osrednji nacionalni organ za usklajevanje ukrepov ob izbruhu posebno nevarnih bolezni živali. Ureja tudi registracijo obratov, identifikacijo in sledljivost živali, Kar je ključno za nadzor nad samim zdravjem in za preprečevanje širjenja in obvladovanja bolezni. Predvsem tudi v letošnjem letu smo to večkrat na žalost lahko občutili. Pomembno je poudariti, da zakon prinaša višje in sorazmerne globe za same prekrške, saj je varovanje zdravja živali tesno povezano z varnostjo hrane, varovanjem okolja in javnega zdravja. Predlog zakona o zdravju živali pomeni posodobitev našega pravnega reda in usklajenost z evropskim okvirjem, omogoča hitrejše in bolj usklajeno ukrepanje, večjo varnost in boljšo preventivo, hkrati pa poenostavlja zakonodajni okvir.

Glede na vse navedeno zakon predstavlja pomemben korak h krepitvi odpornosti našega kmetijstva in zagotavlja zagotavljanje varne hrane ter zdravja ljudi in živali. Najlepša hvala.

Hvala, ministrica.

Sedaj dajem besedo predstavnici Zakonodajno-pravne službe, potem pa predstavniku Državnega sveta, izvolite.

Hvala za besedo.

Lepo pozdravljeni!

V Zakonodajno-pravni službi smo predlog zakona preučili z vidika Ustave, pravnega sistema in nomotehničnega vidika ter podali prav takšne pripombe.

Ker so bili vloženi amandmaji poslanskih skupin koalicije, ki večino pripomb upoštevajo. Kjer pa pripombam ne sledijo, pa so bila podana pojasnila ministrstva, ki postajajo s tem pomemben del zakonodajnega gradiva. Torej mnenja ne bi povzemala. Zgolj opozorilo, da je treba ves čas postopka skrbeti za sočasno uveljavitev tega predloga zakona z novim Zakonom o kmetijstvu. Hvala.

Najlepša hvala.

Predstavnik Državnega sveta, gospod Tomažič, beseda je vaša.

Hvala za besedo, spoštovana predsedujoča.

Spoštovani poslanke in poslanci, ministrica in vsi ostali prisotni!

Komisija Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je predlog zakona podprla. Ene tri razmišljanja. Če dodam, komisija izpostavlja bojazen glede novih administrativnih bremen, če evidence ne bodo dejansko avtomatizirane. Izkušnje iz drugih področij kažejo, da se podatki pogosto posredujejo večkrat in po različnih kanalih, kar povzroča nepotrebno podvajanje in dodaja, dodatno obremenjuje rejce. Komisija je opozorila tudi na problematiko kategorizacije bolezni in s tem povezanih ukrepov, kar se je kot posebej problematično pokazalo pri bolezni modrikastega jezika, kjer spremembe razlastitve bolezni vplivajo na ukrepanje, financiranje in dostopa do cepiv.

Komisija poudarja, da je učinkovito varstvo zdravja živali temelj za varnost prehranske verige, zaščito rejcev in preprečevanje gospodarskih izgub. Zato podpira zakonske rešitve, ki prispevajo k večji operativnosti veterinarskega sistema, obenem pa poziva k zmanjševanju administrativnih bremen in k zagotovitvi zadostnega kadra na terenu. Hvala.

Predstavnik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, doktor Podgoršek, beseda je vaša, za njim predstavnik Veterinarske zbornice.

Dober dan, spoštovana predsedujoča, poslanke in poslanci, ministrica in vsi ostali sodelujoči na današnji seji!

Tudi na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije smo ta Zakon o zdravju živali podrobno pregledali. V bistvu na nek način ugotavljamo, da Slovenija takšen zakon potrebuje, da bi ga potrebovala že letos poleti, ko smo imeli izbruhe modrikavosti jezika, ker bi verjetno tudi na podlagi tega lažje in bolj učinkovito obvladovali bolezenska stanja. Torej, na nek način nas veseli, da ta zakon natančno določa ukrepanje ob prenosljivih bolezni živali in daje tudi velik poudarek v preventivi. Kot sem že dejal točno to smo pogrešali v letošnjem poletju. Zakon opredeljuje tudi odškodnine za rejce, za rejce živali v primeru ukrepov za zamejitev bolezni, kar sicer pozdravljamo. Obžalujemo pa, da pri odškodnini ni upoštevana plemenska vrednost živali. Kajti nekateri rejci deset ali več let skrbijo za svoje plemenske živali, s selekcijo sestavljajo svojo čredo in je plemenska vrednost povsem drugačna, kot je dejansko vrednost po kilogramu mesa. Prav tako smo želeli bolj jasen zapis, da se veterinarski pregledi in nadzori opravljajo v prisotnosti lastnika in ne zgolj, da je potrebno omogočiti pregled. Opozorili smo tudi na izrazoslovje, v nekem delu zakona se pojavlja izraz biovarnost, v drugem delu biološka zaščita za praktično podobne vsebine. Sicer pa, kot rečeno, je to bolj tehnični zakon, ki ga potrebujemo v naši državi. Predvideva pa številne podzakonske akte, pri katerih pa pričakujemo, da bo tako Kmetijsko gozdarska zbornica kot ostale strokovne organizacije, da bodo tudi ostale strokovne organizacije sodelovale tudi pri pripravi podzakonskih aktov. Hvala lepa.