Spoštovani kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje!

Začenjam 120. izredno sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi prvega in drugega odstavka 58. člena ter prvega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora.

Obvestili odsotnih poslankah in poslancih seje ter o vabljenih na sejo sta objavljeni na e-klopi.

Vse prisotne lepo pozdravljam!

Prehajamo na določitev dnevnega reda 120. izredne seje Državnega zbora.

Predlog dnevnega reda ste prejeli v sredo, 22. oktobra s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu z drugim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora.

Prehajamo na obravnavo in odločanje o predlogu za širitev dnevnega reda: Podpredsednik Državnega zbora je na podlagi drugega odstavka 20. člena ter Poslovnika Državnega zbora predlagal, da se dnevni red te seje razširi s točko Mandatno-volilne zadeve.

V okviru te točke bomo najprej opravili obravnavo predloga sklepa o potrditvi mandata poslanki Janji Rednjak za preostanek mandatne dobe Državnega zbora, nato pa se bo Državni zbor seznanil z obvestili predsednika vlade o odstopu gospe Andreje Katič s funkcije ministrice za pravosodje ter odstopu gospoda Boštjana Poklukarja s funkcije ministra za notranje zadeve. Predlog za širitev dnevnega reda ste prejeli z dopisom z dne 28. oktobra in je objavljen na e-klopi. Želite besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne.) Ugotavljam, da ne, zato zaključujem predstavitev stališč o predlogu širitve.

Sedaj prehajamo na odločanje, poslanke in poslance prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav.

Najprej odločamo o predlogu za širitev dnevnega reda.

Glasujemo. Navzočih je 81 poslank in poslancev, za je glasovalo 80, nihče ni bil proti.

(Za je glasovalo 80.) (Proti nihče.)

Zato ugotavljam, da je predlog za širitev sprejet.

Sedaj prehajamo na glasovanje o določitvi dnevnega reda v celoti. Državnemu zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem in s sprejetim dopolnilom.

Glasujemo. Navzočih je 81 poslank in poslancev, za je glasovalo 80, nihče ni bil proti.

(Za je glasovalo 80.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je dnevni red 120. izredne seje Državnega zbora določen.

Prehajamo na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA - MANDATNO-VOLILNE ZADEVE.

Prehajamo na obravnavo Predloga sklepa o potrditvi mandata poslanki Janji Rednjak za preostanek mandatne dobe Državnega zbora.

Ker je Janiju Predniku z 20. oktobrom 2025 prenehal mandat poslanca, je Državna volilna komisija Državnemu zboru posredovala sklep, s katerim je ugotovila, da ima pravico opravljati funkcijo poslanke za preostanek mandatne dobe Državnega zbora gospa Janja Rednjak, Sklep Državne volilne komisije je kot matično delovno telo obravnavala Mandatno-volilna komisija, ki je Državnemu zboru predložila predlog sklepa, ki je objavljen na e-klopi.

Želi predsednica komisije, kolegica Janja Sluga, predstaviti poročilo komisije? (Ne.) Ne želi. Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne.) Ne želijo, zato smo končali s predstavitvijo stališč poslanskih skupin. Želijo besedo poslanke in poslanci? (Ne.) Ugotavljam, da ne, zato zaključujem razpravo in prehajamo na glasovanje.

Na podlagi tretjega odstavka 82. člena Ustave Republike Slovenije, 7. člena Zakona o poslancih, 13. člena v povezavi s 17. členom ter 112. člena Poslovnika Državnega zbora dajem na glasovanje naslednji predlog sklepa: potrdi se poslanski mandat Janji Rednjak, rojeni 21. maja 1966, stanujoči Lipuš 48.e, Velenje.

Glasujemo. Navzočih je 81 poslank in poslancev, vsi ste glasovali za.

(Za je glasovalo 81.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je sklep sprejet. Poslansko kolegico vabim, da se nam pridruži in zasede svoje poslansko mesto, ter ji želim, da bi v poslanskih klopeh uspešno opravljala delo poslanke. Čestitke!

/ aplavz/

Prehajamo na obravnavo obvestila predsednika Vlade o odstopu Andreje Katič s funkcije ministrice za pravosodje.

Predsednik Vlade doktor Robert Golob je 27. oktobra Državni zbor obvestil, da je Andreja Katič odstopila s funkcije ministrice za pravosodje.

Za obrazložitev odstopa dajem besedo ministrici Andreji Katič, izvolite.

Hvala spoštovana podpredsednica, spoštovane in spoštovani!

Nasilje je vredno vsake obsodbe. Glede na tragični dogodek sem sprejela odločitev, da zaradi objektivne odgovornosti ponudim svoj odstop kot ministrica za pravosodje. S ponujenim odstopom sem želela prispevati k umiritvi situacije. Red in varnost morata zagotoviti policija ter tožilstvo. Svoje delo sta dolžna delati strokovno, neodvisno in pri tem sodelovati brez izgovorov. Policija kot organ preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj ter tožilstvo kot organ pregona. Zagotavljanje varnosti je temeljna odgovornost države, varnost pa se ne gradi le znotraj pravosodnega sistema, saj je potrebno celostno delovanje države od socialne politike, izobraževanja do skupnosti, ki nas povezuje.

Spoštovani zbor, vsi sodelavke in sodelavci v čast mi je bilo delati z vama, z vami. Hvala vam za zaupanje. V dobrem letu in pol smo naredili veliko. Naj izpostavim v povezavi s problematiko novelo Zakona o kazenskem postopku P, Resolucijo o preprečevanju korupcije, novelo Zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora. Župani ter poslanci ste v zakonodajni proces vložili spremembo zakonodaje. V pristojnost Ministrstva za pravosodje se pravzaprav nanaša le eno: odgovornost mladoletnikov. Kot sem obljubila, naredili smo svojo nalogo. Zakon o kazenski obravnavi mladoletnikov je končan, čakamo ga od leta 2008. Zakon poudarja razvijanje mladoletnikove osebne odgovornosti in zavedanja o nedopustnosti izvrševanja kaznivih dejanj. Tožilec bo moral v vsakem obravnavanem primeru upoštevati predobravnavanost in predkaznovanost mladoletnika, tudi za prekrške, še preden se odloči, kaj bo storil z ovadbo. Sodnik bo moral upoštevati predkaznovanost in moral bo združevati sankcije. Vzgojni ukrep pa lahko v primeru ponavljanja kaznivega dejanja traja dlje. Določamo daljši rok za izbris iz evidence vzgojnih ukrepov, do sedaj eno leto, po novem dve leti. Ker pa želimo predvsem učinkovitejši sistem, je celoten zakon usmerjen v to, da vsak posameznik dobi tak odziv države, ki bo upošteval njegove individualne posebnosti in potrebe z namenom, da se v čim večji meri preprečuje ponavljanje kaznivih dejanj. K temu cilju so usmerjeni individualna ocena mladoletnika, interdisciplinarnost, povečan nabor sankcij, pospešitev postopkov, upoštevanje ukrepov v drugih postopkih za varstvo koristi, za varstvo koristi otrok. Upam, da bo zakon obravnavan na vladi in posredovan v Državni zbor.

Ministrstvo je pripravilo novelo Zakona o prekrških, kjer urejamo institut dela v splošno korist, tako da zaostrujemo pogoje za odobritev dela z namenom preprečitve zlorabe tega instituta s strani storilcev prekrška ter zaostrujemo kaznovalno politiko tudi z ukinitvijo možnosti vložitve nadomestnega zapora. z možnostjo opravljanja dela v splošno korist. Z novelo Zakona o probaciji širimo nabor izvajalcev sankcij, torej dela v splošno korist tudi na državne organe. Varnost pa se začne tam, kjer deluje pravica. Sodniki so pri opravljanju svoje funkcije neodvisni, vezani na Ustavo in zakon. Pravna država ne sme biti zapisana le na papirju, temveč mora živeti v vsakdanjem življenju ljudi. Tožilstvo je neodvisno pri izvajanju svojega dela, sodstvo je samostojna veja oblasti. Večjo učinkovitost njihovega dejanja delovanja zasledujemo prav s spremembo sodniške zakonodaje oziroma tako imenovanim pravosodnim četverčkom. Upamo, upam, da jih boste v tretjem branju potrdili. Nimam odgovorov na očitke glede dela tožilstva in sodstva, podati jih morajo sami. Pogojno na pogojno, kar smo očitali ali slišali očitke v javnosti. Kazenski zakonik vsebuje določila o izreku ter preklicu pogojne obsodbe. Poslušamo o zlorabah mladoletnikov. Izpostavila sem ali je bila vložena kakšna kazenska ovadba za posrednega storilca, torej tistega, ki je kaznivo dejanje storil z izrabljanjem ali vodenjem dejanj drugega ali za zlorabo mladoletnikov in otrok za storitev kaznivega dejanja ali za zanemarjanje otrok. Prav tisti usodni petek smo dopoldan z deležniki imeli sestanek na temo priprave novele zakona o kazenskem postopku. Delo smo zastavili. Nekateri od podanih predlogov bodo tudi v novem Šutarjevem zakonu.

Spoštovani! Kot sem že dejala, glede odzivov in pozivov drugih lahko odgovorim samo to, vsak mora premisliti o svoji odgovornosti. Jaz sem. Hvala vsem, s katerimi sem v tem kratkem času sodelovala. Nisem omenjala drugih projektov, investicij, stanja v zaporih in še mnogo drugega. Obdobje je zahtevno. Hvala vsem za sodelovanje, tudi pri reševanju teh izzivov. Upam pa, da bodo vse zgodbe čim prej dobile svoj epilog. S spoštovanjem!

Ministrici se zahvaljujem za obrazložitev.

V zvezi s tem Državni zbor na podlagi 115. člena Ustave Republike Slovenije ugotavlja, da je Andreji Katič prenehala funkcija ministrice za pravosodje. Na podlagi 115. člena Ustave Republike Slovenije pa Andreja Katič opravlja tekoče posle do imenovanja novega ministra oziroma do obvestila predsednika Vlade v skladu z drugim odstavkom 234. člena Poslovnika Državnega zbora.

Andreji Katič se zahvaljujem za sodelovanje in ji želim vse najboljše pri nadaljnjem delu.

Prehajamo na obravnavo Obvestila predsednika Vlade o odstopu Boštjana Poklukarja s funkcije ministra za notranje zadeve.

Predsednik Vlade doktor Robert Golob je 27. oktobra Državni zbor obvestil, da je Boštjan Poklukar odstopil s funkcije ministra za notranje zadeve. V zvezi s tem Državni zbor na podlagi 115. člena Ustave Republike Slovenije ugotavlja, da je Boštjanu Poklukarju prenehala funkcija ministra za notranje zadeve. Na podlagi 115. člena Ustave Republike Slovenije pa Boštjan Poklukar opravlja tekoče posle do imenovanja novega ministra oziroma do obvestila predsednika Vlade v skladu z drugim odstavkom 234. člena Poslovnika Državnega zbora.

Tudi Boštjanu Poklukarju se zahvaljujem za sodelovanje in mu želim vse najboljše pri nadaljnjem delu.

S tem zaključujem to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - DRUGA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O INTERVENTNEM UKREPU PODALJŠANJA VELJAVNOSTI LETNIH ELEKTRONSKIH VINJET, v okviru nujnega postopka.

Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada.

Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavnici Vlade, in sicer ministrici za infrastrukturo, magistrici Alenki Bratušek, izvolite.

Najlepša hvala podpredsednica za besedo.

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci. Jaz sem vesela, da je danes pred vami Zakon o interventnem ukrepu podaljšanja veljavnosti letnih elektronskih vinjet…

Tišina v dvorani, prosim.

To kaže na to, da nam je mar za ljudi.

Dejstvo je, da je Slovenija v tem trenutku v najintenzivnejšem investicijskem ciklu zadnjih 15 let in velik del tega se dogaja tudi na avtocestnem križu. Mnogokrat smo bili v Državnem zboru skozi poslanska vprašanja, lahko rečem na zagovoru zakaj slabša pretočnost, zakaj zastoji na avtocestah. In naši odgovori so bili vedno enaki. Zato, ker so investicije, ki se izvajajo v tem trenutku nujno potrebne, ni se dalo več čakati. Investicije se dogajajo pravzaprav na vseh krakih našega avtocestnega križa. Zato, zato smo predlagali interventno podaljšanje veljavnosti vinjet za štiri mesece. Vse vinjete, ki elektronske vinjete, ki veljajo, ki bodo veljale 1. decembra 2025. Za vse te vinjete se bo veljavnost, še enkrat, enoletne vinjete, se bo njihova veljavnost podaljšala za štiri mesece. Tista, ki velja, tista, ki je veljala do 1. decembra 2025, bo veljala zdaj do 1. aprila 2026. In seveda za vsak dan tako naprej. Vsem tistim, ki govorite o predvolilnih bombončkih ali pa bombonjerah celo, bom vrnila. 1. decembra 2020 smo takrat v opoziciji vložili zelo podoben zakon. Niste imeli posluha, zato razumem, da ga verjetno tudi danes iz istega razloga nimate oziroma bi ga imeli težko. Naša ocena je, da je to seveda absolutno pravilen in potreben ukrep, enako pravilne in potrebne so investicije, ki se izvajajo v tem obdobju. Res je, pretočnost na našem avtocestnem križu leta 2025 je bila bolj omejena, kot bi si želeli, razlog pa je v, še enkrat, res velikem investicijskem ciklu, ki se izvaja. Jaz vedno izkoristim priliko in prosim ljudi za razumevanje, prosim ljudi za potrpljenje. Te štiri mesece pa so na nek način, bom rekla, tudi neko nadomestilo za to njihovo potrpljenje, ki so ga v letu 2025 morali imeti.

Vsekakor je ta ukrep finančno stabilen, ne vpliva na finančno vzdržnost Darsa. Vse investicije, ki se izvajajo, se bodo v enakem obsegu izvajale tudi naprej in nikakor se vinjeta z novim letom zaradi tega ali pa kakršnegakoli drugega ukrepa, ne bo podražila. Tako da iskrena hvala vsem, ki razumete, da je, da je to štirimesečno podaljšanje pravilen in potreben ukrep. Hvala.

Hvala lepa.

Predlog zakona je kot matično delovno telo obravnaval Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor.

Za predstavitev poročila odbora dajem besedo predsedniku, kolegu Tomažu Lahu, izvolite.

Hvala za besedo.

Spoštovane in spoštovani!

Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor je na 75. nujni seji 28. 10. kot matično delovno telo obravnaval Predlog zakona o interventnem ukrepu podaljšanja veljavnosti letnih elektronskih vinjet. V uvodni dopolnilni obrazložitvi je predstavnik predlagatelja, torej Vlade, navedel razloge za predložitev predloga zakona, ki ga je opredelil kot ciljan, časovno omejen in pravičen interventni ukrep za blažitev posledic za zmanjšanje pretočnosti prometa na avtocesti v Sloveniji v letu 2025. Pojasnjuje, da v okviru največjega investicijskega cikla v zadnjem desetletju trenutno potekajo najobsežnejša obnovitvena dela na vseh avtocestnih odsekih, ki so nujna za zagotavljanje dolgoročne varnosti, vzdržnosti in zanesljivosti cestne infrastrukture v državi. Ta dela neizogibno povzročajo zmanjšano pretočnost prometa in tako neposredno vplivajo na uporabnike cestnega omrežja. Ob zavedanju, da slednje zanje predstavlja manjšo raven storitve in pričakovanega udobja, ki bi jim sicer morala biti zagotovljena, želi predlagatelj z ukrepom iz predloga zakona samodejno in brez kakršnih koli stroškov za imetnike podaljšati veljavnost vseh letnih elektronskih vinjet, ki so na dan 1. decembra 2025 še veljavne za dodatne štiri mesece. In tako uporabnikom povrniti del njihove vrednosti, ki je bila zaradi zmanjšanja pretočnosti prometa izgubljena. Izpostavil je, da bo izvedbo podaljšanja brez vlog ali postopkov za imetnike vinjet opravil upravljavec cestninskega sistema, ki bo do začetka uporabe predloga zakona moral zagotoviti lastno tehnično in sistemsko pripravljenost za cestninjenje v skladu z njim. V izogib morebitnim zlorabam predloga zakona, prav tako določa omejitev pravice do sorazmernega deleža vrednosti letne elektronske vinjete v primeru upravičenega povračila, da se pri izračunu upošteva le prvotno 12-mesečno obdobje. Po oceni predlagatelja bodo s sprejemom predloga zakona nastale pozitivne posledice za gospodinjstva in gospodarstvo, saj bo podaljšanje veljavnosti letnih elektronskih vinjet predstavljalo olajšavo oziroma razbremenitev stroškov v času, ko so potovanja in logistika zahtevnejša in počasnejša.

Predstavnica Zakonodajno-pravne službe je povedala, da je bilo o predlogu zakona pripravljeno pisno mnenje, v katerem je uvodoma imela splošno pripombo. V zvezi z morebitno državno pomočjo tistim podjetjem, ki imajo za svoja vozila letne elektronske vinjete katerim bo po predlogu zakona veljavnost podaljšala. Dejala je, da je na zadevno splošno pripombo predlagatelj podal pisno pojasnilo. Nadalje je podala pripombo k 1. členu, v kateri je opozorila na dejstvo, da predlog zakona nima nobene določbe, s katero bi bil opredeljen pomen v njem uporabljenih izrazov ter k 2. členu in sicer, da ta ni bil dovolj jasen. Poudarila je, da so z vloženima amandmajema koalicijskih poslanskih skupin k 1. in 2. členu izpostavljene pomanjkljivosti. Odpravljene. O predlogu zakona ni bilo razprave, je pa bila pred glasovanjem s strani poslanskih skupin SDS in NSi napovedana odsotnost pri glasovanju o amandmajih in členih predloga zakona na podlagi drugega odstavka 65. člena Poslovnika Državnega zbora. Menili so namreč, da predlagan ukrep ne bo zmanjšal zastojev, zato bi bila za večjo pretočnost avtocestnega omrežja potrebna priprava ter sprejetje sistemskih ukrepov. v nadaljevanju je odbor sprejel oba amandmaja poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica, torej k 1. in 2. členu ter nato glasoval še o vseh členih predloga zakona skupaj ter jih sprejel. Hvala.

Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin.

Najprej ima besedo Poslanska skupina Levica, zanjo kolegica Nataša Sukič, izvolite.

Najlepša hvala predsedujoča.

Lep pozdrav!

Zakon, ki ga obravnavamo, določa ukrep podaljšanje veljavnosti letnih elektronskih vinjet za vozila do 3500 kilogramov največje dovoljene mase, in sicer za štiri mesece od dneva poteka njihove veljavnosti, določene ob nakupu. Ukrep se nanaša na letne elektronske vinjete, katerih veljavnost 1. decembra 2025 še ni potekla ter se izvaja z namenom blaženja negativnih posledic zmanjšanja pretočnosti cestninskega omrežja v letu 2025. Zaradi velikega investicijskega cikla na naših avtocestnih odsekih, ki je nujno potreben z vidika varne uporabe teh avtocestnih odsekov. Čimprejšnja obravnava in sprejem zakona sta nujna, saj bi v nasprotnem primeru prišlo do zamude pri uveljavitvi zakonskih določb, kar bi imelo večplastne negativne posledice, motenje delovanja sistema cestninjenja in povečan pritisk na upravljavca cestninskih cest. Dars Zaradi tehničnih in organizacijskih zahtev, povezanih z nadgradnjo vinjetnega sistema cestninjenja. Nejasen pravni položaj cestninskih zavezancev ter možnost neenake obravnave uporabnikov cestninskega omrežja. Izgubo zaupanja javnosti v učinkovito in predvidljivo delovanje države na področju upravljanja cestne infrastrukture. Kot izhaja iz navedenega, bi vsaka zamuda pri sprejemu zakona povzročila organizacijske, finančne in pravne posledice, ki bi jih bilo kasneje težko odpraviti. v Levici predlog zakona podpiramo. Vsi smo namreč še kako dobro občutili negativne posledice zastojev na avtocestah, predvsem letos poleti. Vsi, ne glede na našo politično pripadnost in navdahnjenost, tako da opazke, razno razne opazke v predvolilnih bombončkih tokrat res niso na mestu. Poleg tega pa si, kot rečeno, ne moremo privoščiti, da bi zaradi nesprejema zakona prišlo do nepopravljivih posledic za delovanje države. Prav je, da se veljavnost podaljšanja vinjet za najmanj štiri mesece sprejme po nujnem postopku, da se zagotovi veljavnost zakona z decembrom letošnjega leta, in da se s tem prepreči povzročitev organizacijskih, finančnih in pravnih posledic. Hvala lepa.