Spoštovani in spoštovane, pričenjam 75. nujno sejo Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor in vse prisotne prav lepo pozdravljam na seji.

Kot nadomestni člani odbora s pooblastili sodelujejo: Aleksander Prosen Kralj nadomešča Teodorja Uraniča in pa Andrej Kosi nadomešča Francija Rosca.

S sklicem ste prejeli dnevni red seje z dvema točkama, v zvezi s katerim nisem prejel nobenega predloga za spremembo dnevnega reda, zato je ta določen kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo torej na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA PRIPOROČILA V ZVEZI Z ODPRAVO OVIR ZA HITREJŠO GRADITEV ENOSTANOVANJSKIH, POSLOVNIH, INFRASTRUKTURNIH IN OSTALIH OBJEKTOV, ki ga je Državnemu zboru skupaj z zahtevo za sklic izredne seje Državnega zbora v obravnavo posredovala skupina poslank in poslancev s prvopodpisano Jelko Godec.

Za obravnavo je bilo posredovano naslednje gradivo: zahteva skupine poslank in poslancev s prvopodpisano Jelko Godec za sklic izredne seje Državnega zbora s predlogom priporočila z dne 20. 10. 2025, mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 27. 10. 2025 ter mnenje Vlade z dne 28. 10. 2025. Rok za vlaganje amandmajev do pričetka obravnave predloga priporočila na seji odbora. Do sedaj amandmaji niso bili vloženi. Vsa navedena gradiva so objavljena na spletni strani Državnega zbora.

Na seji so bili za obravnavo te točke povabljeni: predlagatelj - Poslanska skupina SDS, v imenu predlagatelja Andrej Kosi; doktor Robert Golob, predsednik Vlade; Jože Novak, minister za naravne vire in prostor; Ministrstvo za naravne vire in prostor; ter Zakonodajno-pravna služba.

Pričenjam drugo obravnavo predloga priporočila v kateri bomo na podlagi 171. člena v povezavi s 126. členom Poslovnika Državnega zbora opravili razpravo in glasovanje o posameznih točkah priporočila.

Želi besedo predstavnik predlagatelja, poslanec Andrej Kosi, da nam poda dopolnilno obrazložitev k predlogu priporočila? Ja, izvolite, beseda je vaša.

Hvala, spoštovani predsedujoči, za besedo. Lep pozdrav, spoštovani državni sekretar, kolegi in kolegice.

Zdaj, kot vemo, je gradnja pomemben del družbe, saj z gradnjo zagotavljamo vse prostorske potrebe po bivanju, potem poslovne dejavnosti, gospodarske dejavnosti, po kulturi, sociali, nenazadnje tudi po varnosti in zagotavljamo tudi infrastrukturne potrebe. Žal se v Sloveniji še vedno soočamo s številnimi birokratskimi zapletenimi postopki tako na področju prostorskega načrtovanja kot na področju graditve. Seveda so kljub številnim poskusom, ki so bile skozi različne v tem obdobju, ki so bila narejena torej na podlagi / nerazumljivo/ sprejetja nove zakonodaje bodisi novelacije le-teh, s katerimi smo skušali nekako te ovire urediti, se pač dejansko še vedno soočamo s številnimi pozivi in ovirami.

Zato, če najprej nekoliko samo pojasnim glede urejanja prostora. Torej v Sloveniji se prostor ureja na podlagi Zakona o urejanju prostora. In sicer, poznamo torej na podlagi tega zakona torej prostorske akte, in sicer prostorsko-strateške akte in pa prostorske izvedbene akte, torej tako državni prostorski načrt, občinski prostorski načrt in občinski podrobni prostorski načrt. Poznamo pa tudi še potem odlok o urejenosti naselij in krajine ter tudi sklep o lokacijski preveritvi. Zdaj, ZUreP sam, kot je kratica tega zakona, določa razvoj stavbnih zemljišč, opremljanje stavbnih zemljišč, nenazadnje tudi varovanje zemljišč, določanje gradbenih parcel in njihov vpis v uradne evidence, preskrbo in pridobivanje zemljišč ter pravice za njih, potem finančna sredstva zemljiške politike, kot so komunalni prispevek, taksa na neizkoriščena stavbna zemljišča, prenovo in urejenost prostora, prostorsko informacijski sistem, s katerim spremljamo stanje prostorskega razvoja in informacij s področja urejanja prostora, ter inšpekcijski nadzor.

Na področju graditve torej imamo Gradbeni zakon, ki ureja, torej sistem graditve objektov ter druga vprašanja, ki so povezana z graditvijo objektov. Torej v skladu s tem zakonom. Poznamo torej posege, kot so novogradnje, rekonstrukcije, spremembe namembnosti, kakor tudi dozidave oziroma prizidave objektov. Prav tako na podlagi tega zakona poznamo torej zahtevne objekte, manj zahtevne objekte ter nezahtevne in enostavne objekte. Prav tako tudi ta zakon določa pogoje za odstranitev objektov. Na, torej na podlagi tega zakona lahko prijavo pričetka gradnje, se lahko začne torej pri postavitvi začasnega skladiščnega objekta, lahko se izvaja gradnja enostavnega objekta, lahko se odstrani zahtevni ali manj zahtevni objekt, ki se ne dotika objekta na tuji parceli in je od nje oddaljen več kot 1 meter in se izvede rekonstrukcija za potrebe nujne oziroma za zmanjšanje, odpravo posledic naravnih in drugih nesreč. Vse ostale posege torej, kot je gradnja, prizidava, nadzidava in tako naprej, se pa lahko izvaja na podlagi pridobljenega gradbenega dovoljenja. Torej udeleženci pri graditvi objektov so najprej seveda investitor, tisti, ki želi graditi, potem je projektant, ki projektira in pripravi projektno dokumentacijo, potem izvajalec, ki gradnjo izvaja in nadzornik, ki gradnjo nadzira. Seveda so pa potem še zakon določa tudi inšpekcijske, inšpekcijske službe, ki potem s strani države nadzirajo pravilno gradnjo in izpolnjevanje bistvenih in drugih zahtev gradnje. No, po zakonu, torej Gradbenem zakonu, morajo objekti izpolnjevati bistvene in druge zahteve, torej kot so glede mehanske odpornosti, stabilnosti, varstva pred požarom, higienske, zdravstvene zaščite, zaščita okolja, varnost pri uporabi, zaščita pred hrupom, tudi varčevanja z energijo in ohranjanje toplote ter rabo obnovljivih virov energije, kakor tudi univerzalno graditev in uporaba objektov ter trajnostne rabe naravnih virov. Zakon določa tudi še pogoje glede pridobitve projektnih pogojev in mnenj, postopkovne določbe glede izdaje gradbenih dovoljenj, prijava pričetka gradnje, zakoličenje objekta, ureditev gradbišča tudi dopustna manjša nastopanja, ki se pojavijo v času gradnje. Potem tudi določa predpise glede pridobitve uporabnega dovoljenja, inšpekcijskega nadzora in seveda tudi legalizacije nelegalnih objektov.

Zdaj, na tem področju se seveda še vedno ubadamo s številnimi težavami, in sicer glede učinkovitega prostorskega načrtovanja. Zdaj s področja urejanja prostora še vedno imamo torej težavo, da številne občine po 18, nekatere občine po 18 letih še nimajo svojih prostorskih načrtov. Prav za ta namen je bil tudi konec lanskega leta sprejeta ta novelacija, s katerim smo podaljšali rok občinam, da lahko te prostorske načrte uredijo in je rok do naslednjih lokalnih volitev, torej do naslednjega novembra naslednjega leta. Prav tako se občine ubadajo še vedno z dolgotrajnimi postopki pri novelaciji svojih prostorskih načrtov, kajti ti postopki trajajo ne samo leto, dve, ampak tudi deset let in več. Seveda priprava in sprejetje prostorskih načrtov bi lahko bila izpeljana torej bistveno hitreje kot danes. Torej razumni rok, kar je tudi ministrstvo izvedlo, navedlo torej pri spremembi zakonodaje prejšnji mesec, ki smo jo imeli v tem zakonodajnem postopku, bi moral biti nekje največ dve leti za opravo prostorskega, prostorskega, občinskega prostorskega načrta in nekje največ pol leta za pripravo podrobnega občinskega načrta oziroma za pripravo. Žal so postopki priprave in sprejetja novih prostorskih aktov, kot sem že povedal, torej preveč dolgi in zakomplicirani. Seveda posledica vsega tega je, da zaradi tega, ker so državni nosilci urejanja prostora preobremenjeni s številnimi postopki priprave teh prostorskih načrtov, njihovo delovanje je posledično prepočasno in neodzivno in mnenja k prostorskim aktom se ne izdajajo v predpisanem roku. Prav tako državni nosilci urejanja prostora velikokrat podaljšujejo nasprotujoče si zahteve, zato so potrebne številne uskladitve in se tako postopki izdelave podaljšujejo. Na dolgotrajnost postopkov vplivajo tudi dolgotrajne študije in presoja vplivov na okolje, kadrovske težave na občinah in tudi na drugih inštitucijah, neustrezni kadrovski, neustrezni katastrski načrti, torej neusklajeni katastrski načrti in tako dalje tudi podaljšujejo tudi številne pripombe javnosti, ki potem tudi vplivajo na časovno komponento sprejetja prostorskih aktov.

No, in ko končno ima občina sprejet prostorski načrt, kar je podlaga, da se lahko začne graditi, se pa pojavijo naslednje težave na področju graditve. Predvsem postopek se nekako začne najprej s pridobitvijo informacij glede dopustnosti, nekatere pač dopustnosti predvidene gradnje. Torej investitor, v kolikor želi zgraditi nek objekt, lahko to informacijo pridobi bodisi na občini oziroma pri projektantu, ki pa lahko ta akt tolmači nekoliko drugače kot ga tolmačijo upravne enote pri izdaji gradbenih dovoljenj. Tako pride do zapletov v postopkih pridobitve gradbenega dovoljenja, kajti šele takrat, ko je že izdelana projektna dokumentacija, ko so že pridobljena vsa pozitivna mnenja, ko je že časovna komponenta že potekla same izdelave projektne dokumentacije, se investitor potem sooči s to težavo in tako seveda vse skupaj dodatno zaplete sam postopek. Seveda se tudi v postopku pridobitve mnenj lahko pojavljajo različne dodatne zahteve po elaboratih, raziskavah, neenotnosti pri zahtevah posameznih inštitucij, neusklajenosti mnenj. To seveda povzroča številne spremembe in dopolnitve projektne dokumentacije, podaljšuje čas izdelave in povzroča dodatne stroške pri postopkih. Kot sem že povedal, ob izdaji gradbenih dovoljenj na upravnih enotah velikokrat prihaja do različnih tolmačenj prostorske stalnosti objektov s prostorskim aktom. Kljub temu, da je projektant strokovno opisal stalnost s prostorskim aktom in je občina izdala pozitivno mnenje, upravni organ tako seveda poda nasprotujoče si stališče, kar pomeni, da je potrebno zasnovo objekta spremeniti ali projekt uskladiti z zahtevami upravne enote. Žal je tudi praksa po posameznih upravnih enotah in pa tudi po posameznih uslužbencih znotraj upravne enote različna. Seveda, kot vse navedeno, podaljšuje čas izdelave, povzroča dodatne stroške in postavlja investitorja v negotovost. Seveda pa tudi prepogosto spreminjanje zakonodaje vpliva na to negotovost. No, in seveda se potem težave pojavljajo tudi kasneje, tudi pri pridobitvi uporabnega dovoljenja, saj se velikokrat med gradnjo izvajajo določene spremembe, ki bodisi niso predhodno potrjene s strani projektanta oziroma tudi nadzornika, ali se torej spremembe izvedejo brez vednosti nadzornika ali brez soglasja projektanta in se potem pojavijo težave pri izdelavi projekta izvedenih del. Odgovornost za nastalo situacijo se potem prelaga na nadzornika in pa seveda na izvajalca, ki pa te odgovornosti ne priznavata.

Seveda potem, ko je objekt že dokončan, se pojavijo težave, da objekt ne pridobi uporabnega dovoljenja. Lahko se pa pojavijo tudi težave, ker določena odstopanja niso v skladu s tolerancami, ki so dopustne v gradbenem dovoljenju, in se to zaplete, seveda postopek. Žal imamo še vedno v Sloveniji težavo z legalizacijo objektov. Imamo številne nelegalne gradnje, ki jih pač ne moremo legalizirati, seveda zaradi dolgotrajnih postopkov urejanja prostora in pridobitve gradbenih dovoljenj. Torej se investitorji odločajo za gradnjo objekta brez ustreznih dovoljenj, kar je seveda posledica številnih nelegalnih gradenj. Ker imamo torej predpisane različne postopke legalizacije in številne nelegalne gradnje, ki pač niso v skladu s prostorskim aktom, se potem pojavljajo težave pri sami možnosti legalizacije.

Zdaj, mi smo že v prejšnjem mesecu, ko se je v tem Državnem zboru torej sprejemala novelacija Zakona o urejanju prostora in Gradbenega zakona, napovedali, da bomo pripravili predloge, s katerimi bi po našem mnenju poenostavili postopke, kajti mislili smo, vsaj po tem, ko je leta 2022 prišla nova oblast, kjer je predsednik Vlade napovedoval številne reforme, da bo do tega prišlo nekoliko bolj resno. Žal v treh letih in pol, razen torej te novelacije ZUreP in Gradbenega zakona v mesecu septembru, kjer je bilo samo nekaj manjših sprememb, do nekih boljših rešitev ni prišlo. Zato smo pripravili 13 priporočil. Zdaj, če jih naštejem:

Prva je, da Državni zbor Republike Slovenije poziva Vlado Republike Slovenije, da pripravi en skupni zakon, ki bo združil prostorsko in gradbeno zakonodajo z namenom, da se postopki poenostavijo, da so postopki tudi bolj pregledni in učinkoviti.

Drugič: Državni zbor Republike Slovenije poziva Ministrstvo za naravne vire in prostor, da v prostorskem inovacijskem sistemu vzpostavi enotno, javno dostopno bazo smernic in podatkov, iz katere bi se pri pripravi državnega prostorskega načrta ali občinskega prostorskega načrta neposredno črpali relevantni pogoji. Pripravijo se naj tudi enotna strokovna navodila, smernice in priročniki za pripravo prostorskih aktov in izvedbo postopkov. Znotraj prostorskega informacijskega sistema pa naj se določi še enotna digitalna vstopna točka za vse prostorske in gradbene postopke.

Prav tako Državni zbor Republike Slovenije, to je tretjič, poziva Vlado Republike Slovenije, da zagotovi digitalizacijo celotnega postopka prostorskega načrtovanja in graditve z integracijo evidenc o varovanih območjih, katastra, prostorskih aktov, zemljiških evidenc in drugih digitalnih kartografskih slojev, kar pomeni, da je vse na enem mestu in da se to potem ne išče na vseh različnih drugih portalih ali mestih.

Četrtič: Državni zbor Republike Slovenije poziva Ministrstvo za naravne vire in prostor, da se za manjše spremembe prostorskih aktov uvede poenostavljen in skrajšan postopek.

Petič: Državni zbor Republike Slovenije poziva Ministrstvo za naravne vire in prostor, da v okviru spremembe prostorske zakonodaje lokalno skupnost aktivno vključi že v zgodnjih fazah priprave prostorskih aktov. V postopku javne razprave pa naj se vključi le zainteresirana javnost znotraj območja sprejemanja prostorskega akta. S tem želimo torej doseči, da se v sam postopek sprejemanja prostorskih aktov ne vključuje nezainteresirana javnost iz drugod in tako neupravičeno podaljšuje postopke. Šestič: Državni zbor Republike Slovenije poziva Ministrstvo za zunanje vire in prostor, da tolmačenje starosti objekta s prostorskim aktom prenese izključno v pristojnost občine, da investitor že pred začetkom gradnje pridobi zanesljivo informacijo o možnosti gradnje. Torej da se odpravi ta anomalija, ko upravna enota drugače tolmači prostorski akt, kajti odlok o občinskem prostorskem načrtu je, pač sprejme občina in tudi občina je tista, ki lahko uradno tolmači prostorski akt in bi torej tako tudi moralo veljati.

Sedmič: Državni zbor Republike Slovenije poziva Ministrstvo za naravne vire in prostor, da jasno določi pravila gradnje na varovanih območjih z enotnimi kriteriji in pogoji. Torej da bi v celotni Sloveniji imeli enotne kriterije in pogoje za določena varovana območja in bi tako lahko bodisi investitorji bodisi projektanti, vsi ostali točno vedeli, kakšne pogoje je država na teh območjih ima postavljene.

Osmič: Državni zbor Republike Slovenije poziva Ministrstvo za naravne vire in prostor, da poenostavi postopke za gradnjo eno- in dvostanovanjskih stavb, prizidav, nadzidav in rekonstrukcij s krajšimi roki in manj administrativnimi zahtevami. Torej, da se za te objekte omogoči nekoliko drugačne postopke kot seveda za vse ostale zahtevne in druge objekte, kajti le tako bi lažje reševali tudi stanovanjsko problematiko in tudi reševanje posegov pri obstoječih, kadar gre za poseg v že obstoječih stavbah.

Devetič: Državni zbor Republike Slovenije poziva Ministrstvo za zunanje vire in prostor, da poenostavi določila o dopustnih odstopanjih pri gradnji objektov glede na projektno dokumentacijo v okviru razumnih toleranc. Tu mislimo v tem smislu, da sedaj imamo dopustne tolerance nekje omejene z neko določeno dopustno mejo, kadar pa objekt nekoliko par centimetrov presega dopustno mejo, pa mora iti investitor torej v postopke spremembe gradbenih, gradbenega dovoljenja, tudi nekatere druge usklajenosti se zaradi teh nerazumnih toleranc lahko kasneje zapletajo. Zato menimo, da bi morala biti ta odstopanja nekako drugače navedena in v kolikor ta odstopanja res bistveno ne vplivajo na samo gradbeno dovoljenje, da lahko torej pridobi objekt uporabno dovoljenje brez spremembe gradbenih dovoljenj.

Desetič: Državni zbor Republike Slovenije poziva Vlado Republike Slovenije, da določi časovno omejeno obdobje treh let za izvedbo legalizacije, po izteku katerega se postopki zaključijo. Torej v smislu tega mi predlagamo, da se določi rok, v katerem se potem objekti legalizirajo, torej gre za področje legalizacije. Kajti z današnjimi predpisi, kadar imamo rok določen za nazaj, se potem pojavijo seveda problemi, kadar je pač objekt mogoče kakšen dan starejši oziroma mlajši kot je določen rok in potem tega objekta ne moremo legalizirati. Prav tako imamo tudi različne vrste legalizacij. In menimo, da v kolikor je torej država dopustila nekomu, da lahko torej objekt že zgradil in ga lahko uporablja, tudi nosi potem neko objektivno odgovornost. Zato je potrebno te legalizacije, te postopke črnogradenj enkrat zaključiti in določiti rok, v katerem bomo legalizacije torej uredili in kasneje seveda legalizacije več potem ne bi dopuščali.

Enajstič: Državni zbor Republike Slovenije poziva Ministrstvo za naravne vire in prostor, da vzpostavi sistem uradnih evidenc nelegalnih objektov, ki jih pristojni organi evidentirajo po uradni dolžnosti. Torej da se vsi v tem časovnem okvirju nelegalne gradnje evidentirajo in po uradni dolžnosti ter se seveda potem po poenostavljenem postopku torej legalizirajo, kar navajamo v 12. točki, kjer pozivamo ministrstvo naravne vire in prostor, da bo v okviru spremembe gradbene zakonodaje uvede poenostavljen postopek za objekte, kjer legalizacija ni sporna in se objekti legalizirajo po plačilu pristojbine in se tako seveda izda odločba o legalizaciji.

In pa trinajstič: Državni zbor Republike Slovenije poziva Ministrstvo za zunanje vire in prostor, da objekte, ki pa jih ni mogoče legalizirati, določi, da se le-ti porušijo v roku šestih mesecev.

Torej tako v Slovenski demokratski stranki ocenjujemo, da bi lahko s temi priporočili torej poenostavili in izboljšali postopke, ki so res pereč problem v Sloveniji, seveda z dobronamernostjo. Gre za priporočila, kar bi lahko torej ob sami zakonodaji še kaj izboljšali, dodali. Več pa bom seveda še o dodatnih pojasnilih, ko bo razprava, bolj pojasnil. Hvala.

Ja, hvala lepa.

Želi besedo predstavnik Zakonodajno-pravne službe? Gospod Luka Rems, izvolite.

Hvala za besedo.

Zakonodajno-pravna služba je predlog priporočila preučila z vidika njegove skladnosti z Ustavo, pravnim sistemom in iz zakonodajno-tehničnega vidika ter o tem pripravila pisno mnenje. Vsebina večine točk predloga priporočila je zakonska materija in se lahko pač izvrši le na podlagi sprejetja zakona. Zato je treba besedilo nekaterih točk popraviti tako, da naj Vlada pripravi predlog zakona, s katerim bo Državnemu zboru predlagala izvedbo posamezne točke priporočila. Poleg tega so nekatere točke priporočila vsaj delno zakonsko že urejene.

Hvala.

Hvala tudi vam.

Besedo pa zdaj dajem predstavniku Ministrstva za naravne vire in prostor, državnemu sekretarju magistru Miranu Gajšku, izvolite besedo.

Hvala lepa, predsedujoča. Spoštovane poslanke in poslanci, spoštovani ostali prisotni.

Na začetku bi rad posebej poudaril, pa to mislim zelo resno, da je tudi današnja razprava pravzaprav en dober korak k še boljšemu sistemu urejanja prostora in graditve objektov. To sem popolnoma prepričan. Namreč, in Zakon o urejanju prostora in Zakon o graditvi objektov pravzaprav urejata neko dejavnost, ki je bila žal takšna kot je bila v naši državi. In že na začetku dela na Ministrstvu za naravne vire in prostor in še posebej zaradi vodne ujme, zaradi katastrofalne poplave avgusta pred dvema letoma in pol smo se pač odločili, da je treba, smo ugotovili, da je treba urejati prostor, pa graditi drugače. To je prvič. In drugič, da je treba narediti tudi neke sistemske spremembe. Kako se pa to naredi? Prvič, z, naredili smo z novelo Zakona o urejanju prostora in z novelo Zakona o graditvi objektov. In tudi tako minister Jože Novak kot vsi ostali smo povedali zakaj novela - zato ker je v tem trenutku najpomembnejša in zaradi tega, ker ste jo poslanke in poslanci sprejeli, ker je objavljena v Uradnem listu, ker je uveljavljena in, če smem povedati, je 3. novembra že prva velika konferenca, ki je pravzaprav že popolnoma zasedena, za občine, za upravne enote, za projektante, za vse nosilce urejanja prostora zato, da povemo, kako se ta zakon uporablja, kaj je tisto, kar lahko, kar lahko povzroči, da bodo postopki potekali hitreje tako urejanja prostora kot graditve objektov. Se pravi, prvič, zakonodaja. Drugič, z lastnim zgledom. Začeli smo drugače delati državne prostorske načrte. In lahko povem, to je dejstvo, da so se postopki skrajšujejo, smo jih že skrajšali z drugačnim načinom dela. Na primer z državnim sekretarjem Rajhom sedimo vsak mesec na zelo kratkem sestanku, kjer poročajo o tem, kako se dela. Se pravi, da se da hitreje delati. In seveda ključna stvar je pa ta, ki smo tudi že velikokrat povedali, postopki so lahko hitrejši in tudi do določene mere enostavnejši, ko vsi deležniki opravimo svoje delo in prevzamemo odgovornost, se pravi, in ministrstvo, vsi ostali resorji. Tudi tukaj smo začeli, pa verjemite, da ni lahko na lastnem ministrstvu z vodo pa z naravo, z Direkcijo Republike Slovenije za vodo in z Zavodom za varstvo narave, ki tudi imajo roke, katere morajo upoštevati. Če pa jih ne, pa prosim povejte, te zadeve rešujemo. Toliko za začetek.

Se pravi, ko smo prebrali priporočila Vlade, ki jih je pripravila Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke, smo ugotovili, da dejansko ste identificirali težave, ki jih poznamo v praksi, dejansko je to res vseh 13 točk, ki jih je poslanec gospod Kos lepo povedal. In seveda tiste, za katere smo ocenili, da se lahko rešijo v kratkem, smo že implementirali v Zakon o urejanju prostora in Gradbeni zakon. In kot sem že rekel, že pripravljamo tudi konkretne, konkretne, konkretne, konkretne dogodke, ki bodo povedali, na kakšen način bodo lahko, bomo lahko delali hitreje in do določene mere enostavneje. To je prvič, kar je stvar, kar bi želel povedati.

Glede tega kaj zdaj in kako naprej. Res je, da je tudi minister za naravne vire in prostor Jože Novak v predstavitvi povedal, da bi bilo potrebno na en način združiti prostorsko in gradbeno zakonodajo, kar tudi sami, sami predlagate, zaradi tega, ker je na ta način s povezavo postopkovno, vsebinsko, nomotehnično, terminološko bi bilo mogoče, to smo trdno prepričani, dejansko delati hitreje in enostavneje, seveda je pa to zahtevna naloga. Mi bomo pripravili do konca mandata, na kakšen način bi se tega lotili. Seveda je tudi ključna stvar ta, da poleg prostora in graditve je bistven postopek, ki je sedaj na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo, govorimo o celoviti presoji vplivov na okolje in okoljskem poročilu in tudi tukaj zadeve rešujemo od primera do primera in jih bo potrebno sinhronizirati, da bosta ta dva postopka pravzaprav potekala vzporedno, ne pa zaporedno kot se prepogosto dogaja. In slednje v smislu združevanja izhaja tudi iz sodbe Ustavnega sodišča z maja letošnjega leta, ki je odločilo, da sta prostorsko načrtovanje in graditev objektov medsebojno neločljivo povezana. Zdaj, to je rekla zakonodajna veja oblasti, pa bo izvršna mogoče morala upoštevati, da je to povezano, ampak dejansko je to res.

Zdaj, kar bi želel posebej poudariti, da je bila reforma urejanja prostora v bistvu na en način začeta v 90. letih prejšnjega stoletja, kjer so bili neki popravki zakonodaje iz 80. let, ampak na teh popravkih smo bistveno hitreje, poudarjam, bistveno hitreje delali tako državne prostorske načrte kot tudi občinske. In potem je bilo kar nekaj sprememb zakonov tako urejanja prostora, tudi graditve. In dejstvo je to, dejstvo je to, da je bilo vedno obljubljeno, je bilo vedno obljubljeno, da bodo postopki hitrejši, enostavnejši, pa se to ni zgodilo. To se ni zgodilo med ostalim tudi zato, ker smo postali 1. maja 2004 polnopravni člani Evropske unije. Pa smo morali postati, to je bilo popolnoma jasno, to je bila referendumska odločitev, ampak s tem smo morali seveda prenesti v našo zakonodajo, in sam se tega zelo dobro spomnim, tudi zakonodajo s področja varstva okolja. Tukaj pa imamo določene probleme, ker marsikdo še zdaj ne razlikuje razliko med uredbo pa direktivo Evropske unije in smo tukaj preveč togi. In tudi to moramo začeti, če želimo in to moramo spremeniti, moramo spremeniti v bistvu pretogo prenašanje evropske zakonodaje.

Še ena stvar, ki je zelo pomembna in seveda so uradniki ali pa kolegi pa kolegice na ministrstvu, se zavedajo zahtevnosti tega. Mi moramo narediti vse podzakonske akte in jih bomo tudi naredili. To, kar ste povedali, gospod Kosi, dejansko prihaja do tega, da pač en nosilec urejanja prostora ali pa ena območna enota naredi v eni regiji tako, v drugi drugače. Mi moramo standardizirati in poenostaviti tako smernice kot tudi mnenja. In to bomo tudi naredili z v bistvu sprejetjem vseh osmih podzakonskih aktov, drugače ne gre. Ta moment, ki smo ga vzpostavili z uspešno sprejeto zakonodajo gradbeno pa prostorsko, moramo nadaljevati. In nekje okoli novega leta bodo dejansko, kot je povedal že minister, sprejetih vseh osem podzakonskih aktov.

Zdaj, če gremo, če gremo malo bolj v detajle, pa seveda smo na voljo za kakršnakoli vprašanja, glede vzpostavitve sodelovanja projektantov in prostorskih načrtovalcev pri velikih javnih in zasebnih investitorjih, to je bistveno, veste. Jaz sam sem delal, pa še zdaj delam prostorsko načrtovanje praktično celo delovno dobo. In če pride investitor brez projektanta na sestanek, je zamudil pol leta, če pride brez izdelovalcev okoljskega poročila župan, župan, zamudila sva pol leta. Ne moremo delati namesto občin. Lahko pa pomagamo, pa napišemo, kako bi se delalo hitreje in to tudi delamo. Se pravi, tukaj je zelo pomembna vloga obeh dveh poklicnih zbornic, zbornice za arhitekturo in prostor ter inženirske zbornice in tudi ti dve zbornici sta povabljeni, prvič, na ta velik dogodek, ki bo 3. novembra. In seveda bomo imeli tudi z njimi poseben sestanek. Ker niso vsi odgovorni projektanti enako vestni, ker ne upoštevajo vsi člena zakona, ki pravi, da projekt mora biti usklajen s prostorskim izvedbenim aktom. In potem pride nekdo na sestanek, pa pravi, a to res moram narediti, ja, res moraš narediti.

Seveda aktivacija stavbnih zemljišč, to je zelo zahtevna stvar v smislu aktivizacije stavbne zemljiške politike. In tukaj je ena stvar zelo pomembna, kar ste tudi omenili na začetku, je v bistvu uskladitev prostorskih planov z dejansko s katastrom, to je ta tehnična posodobitev, ki jo sofinanciramo za vse občine v Republiki Sloveniji. In ko bomo imeli v bistvu kataster, se pravi, ko bomo imeli zemljiško knjigo, kataster in prostorske plane izvedbene, ki morajo biti narejeni na parcelo natančno za kompletnih 212 občin, potem bomo en velik korak naprej naredili. Zdaj, kar se tiče ciljno in problemsko orientirano hitrejše dopolnjevanje izdelave prostorskih načrtov, projektne dokumentacije, to pomeni eno odlično sodelovanje tako prostorcev kot tudi projektantov. Moram pa povedati, da se je to že v interventni zakonodaji takoj po katastrofalni poplavi pokazalo. In tukaj je dobra praksa. Prvi so bili v Slovenj Gradcu, to smo že velikokrat poudarili, ker so v petih mesecih so naredili in lokacijsko preveritev in tudi pridobili gradbeno dovoljenje za eno, za eno, in to že lansko leto in to že lansko leto, za enega od tistih poplavljencev zdaj sodelujemo pri tem tudi z Gospodarsko zbornico Slovenije, ki nas je seznanila z določenimi problemi, ko so zelo dobri slovenski proizvajalci montažnih hiš, lesenih hiš, so pravzaprav zaznali probleme pri gradbenih dovoljenjih. Ugotovili smo, da nekje dobijo gradbeno dovoljenje hitreje, drugje pa ne. To pomeni, da je tukaj treba pomagati tistim občinam pa upravnim enotam, ki so tukaj slabše, ki ne delajo dovolj dobro. Kar pomeni, da poleg obeh dveh zbornic strokovnih, IZS pa ZABS, sodelujemo tudi z Gospodarsko zbornico.

Zdaj pa še enkrat, no, pa s tem bi pa tudi zaključil, ključno je, a veste, po zakonodaji pa konec koncev po Ustavi so za urejanje prostora pristojne občine. Vsi vemo, da 200 in ducat občin ima s tem določene probleme. Možne so skupne občinske uprave, ki nekje v Sloveniji delujejo, drugje ne delujejo, ampak tukaj moramo najti vsi skupaj sistemsko rešitev, kako bodo občine lahko delale, lahko delale bolje. Je pa težko imeti 212 urbanističnih ekip za 212 občin, to vemo vsi. Drugo je, ki je zelo pomembno, začenjamo, sofinanciramo regionalne prostorske plane. To se je lepo videlo na primer v Savinjski dolini. Ne moremo delati za vsako občino hidrološko-hidravličnih študij, to je treba narediti za kompletno zalivno območje. V letošnjem letu bomo že javno razgrnili državni prostorski načrt za Spodnjo Savinjsko dolino, kar je tudi dokaz, da se da hitreje, ampak s tem, da se pomaga 212 občinam, pa s tem, da začenjamo s strateškim prostorskim načrtovanjem za 12 razvojnih oziroma statističnih regij, je v bistvu že en velik korak naprej. tudi k ciljem, ki ste jih vi pravilno, pravilno zaznali. Inšpekcija, tudi inšpekcija, tudi inšpekcija seveda z vsemi zadevami, pa z vsemi zadevami, ki jih še niso naredili, pa jih bodo morali narediti, čeprav en določen korak naprej je. Kar se tiče, še eno stvar bi zelo, ki ste jo poudarili, je ta digitalizacija. Dejansko bo s 1. januarjem vzpostavljen sistem e-graditve v celotni Sloveniji. Vsi pa vemo, da je tudi tam, ko je vzpostavljen, ga se vsi ne uporabljamo, kar pomeni, da ga bomo morali začeti uporabljati tako v občinah, tako v upravnih enotah, tako projektanti. In tudi, kar bo mogoče najlažje ali pa na en način najtežje doseči, tudi vsi resorji, vseh 22 resorjev, ki sodelujejo na področju urejanja prostora. To pomeni, da že imamo, imeli smo že par sestankov, na kakšen način bomo, smo že pozvali občine, da vsi tisti izvajalci IT storitev bodo morali biti kompatibilni s storitvijo, ki jo ima država in na ta način bomo dosegli tudi dosegli tudi v bistvu hitrejše in na določen način enostavnejše postopke. Zdaj, mi ocenjujemo, da ne glede na to, da se zelo strinjamo z analizo, z ugotovitvami in z diagnozo stanja, da ocenjujemo, da v tem trenutku ta sprejem priporočil ni potreben, je pa dobra osnova za nas vse, za prihodnost, za bližnjo prihodnost, dolgoročno za bližnjo prihodnost, pri čemer bomo morali vsi skupaj storiti vse, da bodo potem postopki, postopki hitrejši in do določene mere lažji. Zakaj govorim "do določene mere"? Zaradi tega, ker v enem obsegu bo treba upoštevati, upam, da drugače spremenjeno, dopolnjeno implementacijo evropske zakonodaje, govorimo o uredbah in direktivah.

Toliko, hvala lepa.

Hvala lepa.

Prehajamo na razpravo in glasovanje o posameznih delih predloga priporočila. Predlog priporočila ima 13 točk. Odboru predlagam, da se razprava o vseh točkah predloga priporočil združi v skladu s 128. členom Poslovnika. Po opravljeni razpravi bi opravili glasovanje o amandmajih, če bodo vloženi, nato pa glasovali še o vseh točkah oziroma delih predloga priporočila skupaj. Ali kdo temu predlogu nasprotuje? Ne. V razpravo torej dajem vseh 13 točk predloga priporočila. Kdo želi razpravljati? Predlagatelj, izvolite, imate besedo.

Ja, hvala za besedo. Tudi hvala za pojasnila državnega sekretarja, ki je bilo kar konstruktivno.

Seveda naša priporočila niso v smislu kakršnegakoli nasprotovanja, ampak dejansko torej skupnega cilja k boljši, učinkovitejši zakonodaji, ki bo torej omogočila torej prav to učinkovitejše prostorsko načrtovanje in graditev objektov kot skupno. Jaz bi se samo osredotočil v tem smislu na mnenje Zakonodajno-pravne službe, ki je znotraj tega navedla, da recimo pri priporočilih glede manjših sprememb prostorskih aktov tu je navedeno, da je, poleg tega je v 134. do 140. člena ZUreP-3 urejena lokacijska preveritev, s katero se dopustijo manjše spremembe izvedbene regulacije prostora v individualnih primerih. To pomeni, da je za manjše spremembe prostorskih aktov v ZUreP-3 že uveden poenostavljen in skrajšan postopek. To ne drži. Kajti lokacijska preveritev, lahko torej spremeniš določeno regulacijo oziroma preneseš območje stavbnega zemljišča samo na območje razpršene gradnje in ne v drugih območjih, torej na drugih območjih to ni omogočeno. Je pa z lokacijsko preveritvijo torej samo možno dobiti torej odločbo, da lahko gradiš objekt, ki je v nasprotju z določili občinskega prostorskega načrta. Torej, dejansko ne gre za nek zelo poenostavljen in skrajšan postopek. Res je, da gre, ampak zgolj v primerih tako imenovane razpršene gradnje, znotraj ureditvenih območij naselij ali pa na robu ureditvenih območij naselij pa s takim postopkom tega ne moreš urediti, lahko pa torej znotraj razpršene gradnje do 600 kvadratov oziroma 20 odstotkov stavbnega zemljišča to z lokacijsko preveritvijo preneseš. In pa glede ugotovitve Zakonodajno-pravne službe, ki je navedlo naslednje glede torej mnenj oziroma preverjanja ustavnosti s prostorskim aktom: stališče mnenjedajalca pa mora biti odprto na posamezne določbe predpisa in utemeljeno. Torej glede tega. Citiram: predstavljena sprememba ureditve glede dajalcev v postopku izdaje gradbenega dovoljenja v GZ-1 kaže na to, da je ta šla v smer večje obligatornosti njihovih mnenj, kar pomeni, da je po veljavni ureditvi občina in ne upravna enota tista, ki tolmači status objekta s prostorskim aktom. Res je, to je namen, vendar moram pojasniti, da pa je praksa nekoliko drugačna, kajti upravne enote se pri izdaji gradbenih dovoljenj sklicujejo na 43. člen, kjer je navedeno, da mora biti vsako mnenje ustrezno pojasnjeno in obrazloženo. In v tem smislu si je upravna enota našla luknjo, zakonsko luknjo, ker potem uradnik, ki izdaja gradbena dovoljenja, meni, da akt, da gradnja oziroma predvidena gradnja ni skladna s prostorskim aktom in ne sledi mnenju občine s pojasnilom, da je mnenje občine neustrezno pojasnjeno ali premalo pojasnjeno. In seveda zaplete postopek in občina potem bodisi dodatno pojasnjuje, v večjih, velikokrat, v skoraj vseh primerih pa mora torej projektant tudi potem iti v spremembo projektne dokumentacije tako, da sledi torej zahtevi upravnega organa in projektu sledi tako kot zahteva torej uradnik na upravni enoti. Zdaj tudi, tudi tu, kar je bilo v praksi, tudi sam, ker sem na tem področju delal, je upravna enota, vsaj določeni uradniki glede vsebine projektne dokumentacije, kako je opisana skladno s prostorskim aktom, različna. Zdaj spomnim se primera recimo v Ljubljani na eni izmed ljubljanskih upravnih enot, ko so še bile posamezne enote, so na primer pri OPN Ljubljana zahtevali v projektni dokumentaciji, da mora biti vpisana skladno z vsakim členom OPN Ljubljana, torej z vsemi 160 ali koliko členi ima OPN Ljubljana. Kar je nelogično, saj nekateri členi vemo, da imajo OPN noter, ne vem, predhodna določila, vse drugo, samo nekaj, kar ni povezano s samo gradnjo. In ko smo torej spraševali projektanti uradnika, zakaj pač to oziroma kako naj potem to skladnost opišemo, potem je rekel, pol pa pač potem / nerazumljivo/ napišite, da predpis ni relevanten za to gradnjo. Ampak si zdaj predstavljate, da morate skladnost celotnega odloka napisati vseh skladno s 160 členi, kjer govori o vsem drugem, samo o gradnji ne nekateri členi, to pojasnjevati pri gradnji ene stanovanjske hiše ali pa posegu zgolj na eno stanovanjsko hišo. Torej tudi tu uradniki nimajo enotnih meril in lahko tudi tu potem najdejo luknjo v smislu, da skladnost prostorskega akta v projektni dokumentaciji ni ustrezno opisana.

Zdaj, kar se tiče te legalizacije, tudi tu pač zakonodajno pravna služba ugotavlja, citiram: postopek legalizacije objekta se namreč ne more začeti in zaključiti po zakonu, ampak se začne na podlagi zahteve investitorja za izdajo odločbe o legalizaciji, upravni organ pa odloči v vsakem posameznem primeru po pregledu prilog zahteve in po izvedenem ugotovitvenem postopku. Seveda nekako se tudi na tem mestu strinjam, če pač daš vlogo, vendar mi imamo trenutno zelo zapleten postopek. In torej naš predlog je, da se določi neko obdobje, v katerem bomo, se omogoči legalizacijo vseh objektov, vendar tudi bi to priporočilo bilo takšno, da pa kasneje teh legalizacij, legalizacij ni in vsa gradnja, ki se bi torej izvajala po tem datumu, torej ga ne moreš legalizirati, ampak ali objekt rušiš ali pa pridobiš gradbeno dovoljenje po postopku, ki velja za novogradnjo, kot je bilo tudi v času zakona o graditvi objektov. Vendar tu je potem jasno, da mora biti objekt tudi usklajen s prostorskim aktom, kajti za ta objekt potem moraš pridobiti tudi uporabno dovoljenje.

Zdaj, državni sekretar je tudi navajal sodelovanje ZABS, IZS in tako naprej. Seveda tudi jaz se s tem strinjam, vendar v praksi imamo težave, da IZS in ZABS nista usklajena pri svojih stališčih. To se je videlo predvsem glede tega, ko je bilo v zakonu predpisano, kdo je odgovorni vodja projekta. In čeprav pri odgovorni vodji projekta zdaj zase trdijo, seveda, če je za stavbe, da mora biti to arhitekt, inženirci so govorili v tem smislu, da tudi gradbeni inženir je toliko vešč in ima toliko znanja, da lahko recimo je vsaj odgovorni vodja projekta vsaj pri enih enostanovanjskih, dvostanovanjskih ali pa drugih objektih. Seveda pa še bolj to, ker odgovorni vodja projekta je odgovoren zgolj za med, torej usklajenost posameznih načrtov v samem projektu, ne pa za vsebino posameznega načrta, kajti za vsebino posameznega načrta je odgovorni, odgovorni projektant. Seveda tako odgovorni vodja projekta ni odgovoren za to, kaj je projektiral, ne vem, projektant elektroinštalacij, ni odgovoren na vsebino načrta strojnih inštalacij, kajti za to je odgovoren bodisi torej inženir elektro ali pa strojne stroke, tudi ne za gradbeno, torej za statiko in tako dalje. Zato tudi tu je bila vsaj IZS, inženirci so bili mnenja, da tudi oni imajo dovolj znanja in izkušenj, da bi lahko bili tudi, tako kot je bilo že v praksi prej, tudi oni odgovorni vodja projekta. Vemo, da je bilo celo en čas zelo sporno, ko so gradbeniki celo nekako grozili z izstopom iz IZS. Zdaj, tu se sicer v mnenju Vlade je navedeno, da nekateri predlogi so v skladu s stališči Vlade. Seveda, saj dejansko mi smo pri teh priporočilih sledili temu, kar je bilo tudi govora pri temu, kar je bilo pri sami spremembi zakonodaje v mesecu septembru. Zdaj govorite, da nekatere aktivnosti že potekajo in da so realizirana. Zdaj bomo videli, kako je s to realizacijo. Kajti zakonodaja, ki je bila sprejeta septembra, je začela veljati pred desetimi dnevi in še ne velja. Zdaj, jaz upam, da res bo, kajti sam sem mnenja, da sama zakonodaja, ki je bila tudi v preteklosti sprejeta, ni bila slaba, ampak problem je bilo v sistemu, kajti vsi ostali, ki v tem celotnem sistemu sodelujejo, niso sledili namenu ali pa samemu cilju zakonodaje. Zdaj tu sicer tudi menite, da bi bilo potrebno v prihodnje prenesti torej dovoljenja na občine; to se strinjajo tudi predstavniki lokalne skupnosti. Mogoče bi bilo tako prav, vendar tu je potem vprašanje kadrovskih kako bodo občine to kadrovsko reševale. Seveda pa dejansko, torej predstavniki župani tako tudi to, to določbo nekako pozdravljajo, tudi sami so mnenja, da bi mogoče najbolje bilo v tem smislu. Sicer zdaj jaz iz svojih izkušenj, to bo čisto moje subjektivno mnenje, je, da tudi sedaj nič ni narobe, vendar bi moral upravni organ samo torej preveriti pri sami vlogi torej mnenja preveriti. Aha, projektna dokumentacija je, mnenja so, pravica gradnje je in izdati gradbeno dovoljenje, torej plačan komunalni prispevek in tako naprej in izdati gradbeno dovoljenje, torej se ne vtikovati v samo vsebino projekta ali je ustrezna ali ne, ker za to je odgovoren projektant, ne se vtikovati ali je neko mnenje ustrezno ali ne, kajti za to so odgovorni posamezni mnenjedajalci. In tudi, če je mnenje, tudi v mnenju, če je bilo navedeno zgolj to, da je projektna rešitev ustrezna, je to vsekakor dovolj, kajti vse je prikazano torej v projektni dokumentaciji. Seveda sodelovanje nosilcev urejanja prostora je potrebno. Zdaj, mene zelo nekako žalosti, da se tu pojavljajo težave tudi v praksi. Sam sem konec lanskega leta bil na enem sestanku na ministrstvu za kmetijstvo, kjer smo reševali, torej občine, ki izhajam, ki že deseto leto oziroma enajsto leto spreminja prostorski načrt. In je bilo govora glede direkcije republike za vode, je potrdila rešitve protipoplavne študije, vendar se ministrstvo za kmetijstvo z rešitvijo ni strinjalo. Čeprav je bila rešitev v smislu samo v tem, da se zgolj ena poljska pot, ki torej poteka po polju, zviša za 8 centimetrov in tako predstavlja torej nasutje, ki bi preprečevalo torej dodatno poplavljanje naprej proti kmetijskih zemljiščih, vendar takrat je predstavnik Ministrstva za kmetijstvo dejal, meni je ljubše, če je več hektarjev kmetijskih površin poplavljeno z vodo zgolj 1 centimeter več kot na zmanjšam območju 30 centimetrov več vode. Zelo zanimivo. Ampak ta skladnost oziroma ta zahteva ni bila utemeljena s kakršnimikoli strokovnimi ali kakršnimikoli drugimi utemeljitvami, raziskavami, karkoli in dejansko je, potem mora, je moral potem izdelovalec protipoplavne študije iti na novo, torej na novo najti, iskati rešitve, seveda potem pridobiti tudi za te rešitve mora pridobiti novo mnenje Direkcije za vode in seveda potem spet optimistično zreti v to, da bo pa ministrstvo za kmetijstvo to potem dalo žegen in to uskladilo. Torej to se v državi ne bi smelo dogajati, zato tudi mi v tej priporočili dajemo, da morajo biti dejansko zahteve, da so posamezni varovanih območjih enotne po celotni Sloveniji oziroma že pripravljene. Tako, da dejansko smernic sploh ne bi bilo potrebno, da bi se smernice torej v tem prostorskem / nerazumljivo/ sistemu bile navedene in bi potem nosilci urejanja prostora, torej izdelovalci in pa projektanti te smernice in projektne pogoje črpali iz te baze, ki bi bila v prostorskem / nerazumljivo/ sistemu, ne pa da potem za vsako posamezno področje potem iščemo nova, nove smernice, mnenja, potem znova usklajujemo med posameznimi ministrstvi in tako naprej, kar seveda podaljšuje, podaljšuje postopke.

Zdaj, kar se pa seveda to, kar sem pa že povedal pri legalizaciji, tiče, pa seveda mi stremimo k temu, da se vzpostavi učinkovito sistem, ki bi preprečeval torej nadaljnje nelegalne gradnje. Vendar žal, če bomo imeli tako dolge postopke, seveda bodo legalizacije bile, zato ker pač ljudje ne čakajo tako dolgo. Žal imamo tudi okrnjeno in pa, pa ne bom rekel neučinkovito inšpekcijsko službo, kajti inšpekcijske službe je premalo, da bi lahko ugotavljali vse nelegalne gradnje. In zato pač nekdo, ki gradi objekt, potem pač je nekako v tem smislu, da se inšpekcija me tako ne bo dobila, ker preden bo prišla do mene, bo dejansko že kar mnogo let poteklo in potem na nek način lahko legaliziral. Ali pa seveda se poslužujejo drugih, vseh pravnih in drugih inštitucij in potem to zavlačujejo postopke ter na koncu legalizirajo. Tako da mogoče bi v tem smislu lahko tudi sledili sedaj v sosednji Republiki Hrvaški, ki je postala določena merila in ni vsaj pri tej rušitvi, kot smo mi rekli, v roku šestih mesecev, tule ni nobenih odpustkov, ampak določena območja, kjer legalizacija ni možna, se objekti porušijo kljub nasprotovanju kot je na sosednjem Hrvaškem.

Tako da seveda se sistem naših priporočil temelji temu, da bi res bili postopki hitrejši, učinkovitejši, predvsem pa, da bi to veljalo kar neko obdobje, da se potem zakonodaja vsako leto ne spreminja. Kajti potem znova, ko pride neka nova zakonodaja, se morajo vsi privajati, nevešči še potem mogoče sploh ne vedo, da je vmes prišlo do spremembe in tako dalje. Tudi glede gradnje enostavnih objektov mi smo za to, da bi se torej nezahtevni enostavni objekti združili v zgolj eno skupino, damo določena merila in potem bi nekdo lažje zgradil neko garažo ali pa nadstrešnico. Ne tako kot sedaj, ko sicer govorimo, saj to je enostavno, imaš obrazec, izpolniš, vendar vsakdo, ki se tega loti, potem vsaj pri nezahtevnih objektih ve, da mora potem pridobiti še določena mnenja glede stalnosti, glede gradnje na varovanih in drugih območjih. In seveda se potem posamezni investitor, ki zgolj misli, da lahko na eni, na enem listu papirja nariše, kaj hoče zgraditi, ugotovi, da tako ni enostavno. In zato je treba te postopke tudi pri teh gradnjah vsekakor poenostaviti.

Hvala lepa.

Naslednji se je k razpravi prijavil kolega Žakelj, izvolite.

Ja, hvala lepa, predsedujoči.

Zdaj, jaz bom v bistvu podal bolj obrazložitev glasu, ker v tem prostoru kaže, da smo vsi, zasledujemo cilje boljši in učinkovitejši zakonodaji na področju tako urejanja prostora kot graditve in tudi hitrejšim postopkom. Hudič pa tiči v detajlih. In zdaj mi seveda v Novi Sloveniji bomo ta priporočila vsekakor podprli SDS, se pa bojim, da tudi že samo mnenje Vlade, ki se praktično z vsem strinja in navaja, da je praktično vse že, če ne rešeno, pa v reševanju. Sama zadeva ne daje prav veliko optimizma, ne vliva optimizma. To se pravi, časa ni več veliko za to vlado in jaz mislim, da je prav kaj veliko bistvenega ne bo. S tem, da lepo je govoriti, da bodo upravne enote poenoteno dajale svoja mnenja in dovoljenja, da bodo nosilci urejanja prostora bolj, kako bom rekel, naklonjeni temu, da se zadeva reši, ne kaj se ne da. Dejstvo je, da se obnašajo bolj kot generali ne kot uslužbenci v službi ljudi. Tako da kljub zmernemu ali pa rahlemu optimizmu ali pa bolj zmernemu pesimizmu bomo v Novi Sloveniji ta priporočila podprli.