Spoštovani vsi prisotni, poslanke in poslanci, vabljeni na današnjo skupno sejo odborov, lepo vas pozdravljam in seveda ugotavljam, da smo sklepčni, zato lahko začnemo. Sama bom začela našo 44. nujno sejo Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, potem pa bom seveda predala besedo mojemu kolegu, ki vodi Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor. Namreč, zahteva predlagateljev je bila, da imamo skupno sejo.

Torej, najprej vas obvestim, kdo je zadržan oziroma kdo koga nadomešča, potem pa gremo dalje. Po dnevnem redu. Najprej prebiram pooblastila in sicer Aleksander Prosen Kralj nadomešča Dejana Süča, Miha Lamut nadomešča Roberta Jana, magister Miroslav Gregorič nadomešča Uroša Brežana. Magister Janez Žakelj nadomešča Jožefa Horvata. In Branko Zlobko nadomešča poslanca Jerneja Žnidaršiča. In sedaj že dajem besedo predsedniku Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor, kolegu Tomažu Lahu, da bo nadalje vodil sejo svojega odbora.

Spoštovane kolegice in kolegi, spoštovani gostje, začenjam s 74. nujno sejo Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor in seveda tudi sam pozdravljam vse prisotne na seji. Obveščam vas, da na seji kot nadomestni člani sodelujejo: Damijan Bezjak Zrim nadomešča Mojco Šetinc Pašek, Aleksander Prosen Kralj nadomešča Teodorja Uraniča, Tomaž Lisec nadomešča Zvonka Černača, Jožef Lenart nadomešča Franca Rosca, Branko Zlobko nadomešča Jerneja Žnidaršiča, doktor Tatjana Graf nadomešča Natašo Sukič in Bojan Čebela nadomešča Natašo Avšič Bogovič.

S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red skupne seje: točka ena: upravljanje z medvedom, poslušajmo stroko, ne čustev. Ker do pričetka seje odborov nisva prejela s predsednico Odbora za kmetijstvo nobenih predlogov za spremembo dnevnega reda, je ta določen, kot je bil posredovan s sklicem.

Prehajamo torej na obravnavo TOČKE DNEVNEGA REDA.

Poslanska skupina Nove Slovenije Krščanskih demokratov je 21. oktobra 2025 na Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor ter Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano naslovila zahtevo za sklic nujne seje dveh odborov z navedeno točko dnevnega reda. Kot gradivo k tej točki ste prejeli zahtevo Poslanske skupine NSi za sklic nujne seje odborov. s predlogi treh sklepov, z dne 21. 10. 2025. Na sejo so vabljeni: predlagatelj, Poslanska skupina Nove Slovenije Krščanski demokrati v imenu predlagatelja doktor Vida Čadonič Špelič. Jože Novak, minister za naravne vire in prostor, Ministrstvo za naravne vire in prostor, Mateja Čalušić, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, docent doktor Tomaž Skrbinšek, biotehniška fakulteta, docent doktor Hubert Potočnik, Biotehniška fakulteta, profesor doktor Gorazd Vengušt, veterinarska fakulteta, profesor doktor Klemen Jerina, biotehniška fakulteta, Gorazd Kovačič, prvopodpisani pod peticijo poziv vladi k vrnitvi strokovnega upravljanja medveda, doktor Jože Podgoršek, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, Anton Medved, predsednik Sindikata kmetov Slovenije, Alojz Kovšca, predsednik Lovske zveze Slovenije, Gregor Danev, direktor Zavoda za gozdove Slovenije, ter Branko Tomažič, državni svetnik, predsednik Komisije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Državnega sveta. Naknadno so bili vabljeni še Nevenka Rojšek Alpe Adria Green, Vlado Began Koalicija proti lovu, ribolovu, mesu in mleku, Jože Lipe ter Ana Ašič.

Prehajamo na obravnavo navedene zadeve.

Želi predstavnica predlagatelja podati dopolnilno obrazložitev k zahtevi? Doktor Vida Čadonič Špelič, izvolite, beseda je vaša.

Spoštovani, še enkrat lepo pozdravljeni! Zelo na kratko, kajti problematika, o kateri bomo danes govorili, je nam vsem, ki sedimo za to mizo, dobro znana. V Novi Sloveniji smo se odločili za sklic te seje zato, ker smo dejansko sledili želji in predvsem stiski ljudi. In sicer vsi vemo, da je rjavi medved v naši državi močno razširjen in da je vsako leto teh medvedov več, da zasedajo že skoraj polovico ozemlja naše države in s tem seveda povzročajo škodo, škodo predvsem kmetom. Tisto pa, kar je najhujše, ogrožajo življenja ljudi. Veliko incidentov se je v kratkem zgodilo in jih ne bi ponavljala, nazadnje pa so se na območju Rakitne odločili prebivalci, ki jih medved tako rekoč obiskuje dan in noč, da tudi s peticijo 4000 podpisi opozorijo vlado, odločevalce, da je treba ukrepati zdaj, torej takoj, preden se zgodi najhujše.

Predlagatelji seveda nismo proti temu, da bi človek sožival z medvedom, vendar se je, tako stroka, populacija tako močno razširila, da je zaradi tega nevarna. In da spreminja že svoje navade in se seveda širi tam, kjer pa za medveda ni prostora, to se pravi, v vasi, da prihajajo medvedi v kontejnerje, ki so nastavljeni poleg hiš. Tisto, kar najbolj skrbi, je to dejansko, da se stopnjujejo ti napadi in smo lahko samo veseli, da se ni zgodilo najhujše. Medtem ko v tem trenutku stoji tudi predviden odstrel zaradi administrativnih postopkov. Rada bi povedala, da je ministrstvo skozi leta nazaj vendarle doseglo vsako leto odstrel za katerega so se dogovorili s strokovnjaki. Letos se pa je tudi zaradi administrativnih ovir oziroma pritožb tistih, ki nasprotujejo odstrelu, zavleklo nerazumno dolgo. In mi smo že dejansko na koncu letošnjega leta, pa se sistematičen odstrel še ne izvaja. Vemo, sledimo, izvajajo se interventni odstreli, vendar ti so le začasni oziroma gasijo tam, kjer se že nekaj zgodi. Sistematika, ki je nujno potrebna, da vrnemo število medvedov na sprejemljivo raven v naši državi glede na področje, v katerem živijo, pa se v letošnjem letu žal zaustavila in se ne dogaja. Z željo, da vsi skupaj podpremo prizadevanja strokovnjakov, prebivalcev, ki so ogroženi in navsezadnje tudi državne administracije, ki se je odločila za odstrel, pa kot smo rekli, je zdaj odločba zadržana zaradi procesa na Upravnem sodišču. Torej želimo podpreti vse tiste, ki si prizadevajo, da bi se z rjavim medvedom gospodarilo tako, kot predlaga stroka, ne tako, kot predlagajo čustva, saj takšen je tudi naslov naše pobude, kajti s sklepi, ki so simbolično povzeti točno po sklepih iniciative, želimo spodbuditi, da se čim prej v skladu s priporočili stroke in v skladu z dovoljenjem začne odvzem rjavega medveda v letošnjem letu, to je številka 206, da se v bodoče ti postopki začnejo pravočasno, da so ti postopki vodeni izključno strokovno, kar ne pomeni, da se iz dogovarjanja izvzamejo nevladniki, ampak na koncu mora odločitev biti strokovna in tisti, ki se zanjo odloči, mora tudi stati za svojimi ukrepi oziroma prevzeti odgovornost.

In tretjič, želimo, da se vsi ti postopki peljejo, kot sem rekla, pravočasno in transparentno in da tudi v naši državi dobimo dolgotrajno strategijo upravljanja z rjavim medvedom. Samo to je bil namen današnje seje in hvala, ker ste prišli in hvala, da boste povedali svoje mnenje in hvala tistim, ki se boste odločili, da boste podprli na eni strani stroko. Na drugi strani pa prebivalce tistih delov Slovenije, ki so v tem trenutku v strahu za svoja življenja, predvsem pa za življenja svojih otrok, ko jih pošiljajo v šolo. Najlepša hvala.

Hvala lepa.

Želi besedo predstavnik Ministrstva za naravne vire in prostor, minister gospod Jože Novak, izvolite.

Hvala lepa, predsedujoči, hvala, Vida, tudi tebi za skrb na tem področju, ker seveda upravljanje z velikimi zvermi je pomembno, tako družbeno dejanje, odgovorno dejanje in je tudi v določenih delih tudi tvegano, to, kar ste povedali. Je seveda na same podatke in druge stvari, ki ste jih navedli v tem delu so pravilno povzeti iz različnih, bom rekel, materialov in različnih, bom rekel, gradiv, ki so tukaj navedeni. Jaz bom dal naš pogled, ki smo ga na ta del tudi pripravili, tudi nekaj informacij, da bo lažje vam tudi zaključevati. Vlada je tudi posredovala gradivo na to temo pa mislim, da bo zdaj razmnožen v tem času. Jaz bom pa ključne elemente iz tega gradiva zdaj bom rekel, tudi razložil.

Seveda vsi skupaj vemo, da je nadzorovana vrsta največje kategorije in po tej plati je ministrstvo tisto, ki mora, bom rekel, regulacijo populacije skrbno načrtovati v zvezi s tem ni navadna lovna žival, ampak tukaj pa za operativne zadeve sodelujemo zelo tesno in direktno z Ministrstvom za kmetijstvo, tako da vam moram povedati, da smo v teh poslih usklajeni. Res je, v Sloveniji, če skrajšam, se boste malo več lahko tukaj nastavili, je verjetno kar dosežen v Sloveniji konsenz, da je številka, ki jo želimo zadrževati, 800 medvedov na naših področjih tisti strokovni in družbeni konsenz, h kateremu stremimo vseskozi tukaj mislim, da smo poenoteni bolj ali manj, morda s kakšno skupino, ki želi malo manj, druga malo več, ampak mislim, da je to osnovno. Izhodišče, ki ga vsi podpiramo in tudi sledimo, bom rekel, tem delu.

V zvezi s to regulacijo je, tako kot je bilo uvodoma povedano, predviden reden odvzem. Viška in tako se je zgodilo tudi letos, tako je bila tudi izdana odločba za 206 medvedov. To na podlagi vsakokratne, bom rekel, ocene, analize, kjer pa lahko povem že vnaprej, pa sem še na koncu še enkrat dodal v večih strokovnih oblikah imamo pri nas tako imenovano strokovno skupino, ki je sestavljena, bom rekel, iz različnih predstavnikov, pa tudi interesno skupino, kjer so tudi predstavniki drugih zadev tako s strani kmetijstva, nevladnih organizacij in drugje. Seveda mi imamo na teh komisijah kar pestro diskusijo s tistim spektrom različnih pogledov, ampak v osnovi je do sedaj vedno prišlo do tega strokovnega predloga, kakršen je bil. Tudi letos ni bilo nič drugače, bilo je morda malo več posvetovanja v majskem delu, bilo je tudi nekaj opozoril ali pa dvomov o strokovnosti v ta del, kjer so tako izdelovalci teh študij pojasnili svoje stališče, povedali tudi utemeljitve, zakaj je na ta način narejeno. Bilo je pa tudi več podanih idej o dopolnilnih metodah in načinih, bom rekel, tega dela, zato je bilo nekaj več tega posvetovanja in tudi nekaj več nalog, ki smo jih na ministrstvu dobili, da razčistimo tudi za naprej nekatere stvari brez da bi karkoli okrog tega še dodatno dajali. Mi smo na podlagi opozoril, zlasti nevladnih organizacij, dali tudi licencirati našo metodo ali tehniko, ki jo izvajajo predvsem naši kolegi iz fakultete in ostali, bom rekel, v tem delu in so pojasnili, da je metoda, metodologija, ki jo imamo v Sloveniji, primerna in po tej plati tudi mednarodno priznana. Vse, kar smo dobili kot priporočilo ali pa razmislek, je pa morda malo odprlo temo hranjenja medvedov, kar pa verjetno ni popoln strokovni konsenz v vseh, iz vseh vidikov, mislim pa, da je tudi, vsaj pri teh glavnih temah pa znano, bom rekel, da je neka oblika hranjenja predlagana za to, da se privablja, če sem razumel tudi, ne samo medvede, tudi druge, predvsem na področja, kjer se lahko genske in druge analize opravljajo ali pa bom rekel, kakšne druge stvari. Zdaj, polemika o ohranjanju, govorim o gozdovih, se bo verjetno nadaljevala in bomo verjetno prišli slej ko prej tudi nadaljevali s tem vprašanjem tega konsenza. Gre za to, da po eni strani je teza, da je hranjenje v gozdovih za to primerno, da medved se tam prehranjuje dodatno, ob tem, da imamo seveda podnebne spremembe, take, ki so naklonjene medvedji populaciji in že samo po sebi očitno je v ugodnem stanju. In po tej plati tudi če ne bi bilo nič od tega, so razmere očitno to, kar si ugotovila tudi v uvodu. Pač dani pogoji za to.

Druga ocena pa je to, da ne bi želeli in jaz verjamem, da si noben ne želi, da bi medvede zavestno, kako se reče, pitali ali krmili za to, da bi imeli boljši odstrel. In po teh zadev, ampak tudi take teze ali pa take preveritve treba seveda slej ko prej razčistiti, da ne bo ostalo, bom rekel, dvoma okrog tega. Nekaj dodatnih predlogov je bilo danih, da preučimo tudi druge alternativne zadeve, ki imajo po eni strani vendarle iskanje možnosti, ali lahko populacijo zadržujemo brez velikih odstrelov. Ampak na drugačen recimo, da je to predlog human način tega dela. Mi imamo namreč problem, pa bodo kolegi verjetno vsebinsko kasneje razložili, da zaradi teh ugodnih pogojev in in tudi hranjenja, recimo temu, ne vem, če je to res, bodo pač povedali kolegi okrog tega. Imamo spolno zrele medvedke, nič več pri dveh letih ali pa že pri enem letu, kar pomeni, da se seveda število medvedov samo še potem tudi populacijsko povečuje in to za naravni prirast ni dobro, da imamo ta del oziroma imamo novo dejstvo. Različni pogledi so, bom rekel, na ta del. Eni pričakujejo veliko od tega, seveda drugi opozarjajo, ne pričakujte kakšne velike rezultate v tem delu. Za to, da bi jih lahko na drugačen način dali mi smo se odločili in naložili in Zavod za gozdove, pa tudi Zavod za varstvo narave sta pristopila k temu, da naredita projektno nalogo kjer bi poskušali tudi v mednarodnem delu proučiti ali obstaja alternativa ali ne, zaradi tega, da tudi tej dilemi damo h koncu nek epilog obstaja ali ne obstaja, da ne bodo, bom rekel, ti dvomi dani. Jaz sem imel dva sestanka s komisarko za naravo, ki je tudi za vode in druge stvari, bil sem med prvimi v Bruslju in tema ena od tem je bila tudi medved, bila je tudi na obisku v Sloveniji, tudi na terenu smo bili, nekatere vodarske zadeve, pa tudi na območje Gorenjske smo šli v TNP in vedno je bila ta tema, tudi okrog medvedov. Jaz sem seznanil, da imamo seveda stopnjevan družbeni konflikt zaradi povečevanja števila medvedov in da prosimo za več stvari. Ne čisto tako, kot ste zapisali v tem vašem gradivu. Bistvo tega pogovora je bilo, ali prevzemajo države v Evropi višek medvedov pri nas. In seveda, jaz sem se tudi odločil in pozval vse ministre za področje narave, da jih rade volje vsako leto 200 podarim v posamezne države, pa ni bilo odziva in seveda spomnil sem preveritev tega, ali so, bom rekel, lahko za to, pa niso bili.

Ta druga tema, ker je bila gospa Vida, je bilo pa to, da sem zahteval, da se povečajo sredstva s strani Evropske unije za boljšo prilagajanje in regulacijo medveda pri nas, prilagajanje. Predvsem govorim o tem, da bi dobili sredstva, ki bi pomagala predvsem na kmetijstvu in drugje z lažjimi sredstvi za zavarovanje, bom rekel, tega področja. In da po drugi strani pa seveda to, da tudi lažje obvladujeva, saj dejansko ima Lovska zveza, pa vsi ostali, kot tega dela kar veliko stvari in nekako sem ji nakazal, da bi bilo dobro, če še na tri nule evrov dobimo zraven. Gre za to, da mi imamo vendarle 40 procentov zavarovanih območij v Sloveniji, NOO, pardon, Natura in še kaj drugega in da je neke vrste dolg Evrope do Slovenije, če imamo, tu gre, če preskočim iz medveda na kmetijstvo, sicer ta prilagajanja kmetijstva bo zahtevno in če bomo sonaravno kmetovali, tudi sicer seveda pričakujemo večjo podporo Evrope in na ta način se z institucijami v Sloveniji pogovarjamo o tem, da bodo kar se da dobri pri tem delu. Zato je tudi ena taka študija ali kaj drugega, seveda potrebna. Jaz pričakujem, da bodo tako na fakultetah kot kje drugje, najprej študijske zadeve, v praksi pa predvsem ta del, kar jih imamo za urejati. In ona ve, da smo ena izmed štirih, petih držav, ki imamo največ teh medvedov in ona prihaja iz Švedske in malo razume tudi te konflikte in se zaveda, da je reševanje dolgoročno, pa tudi objektivno čim prej nujno. Tudi okrog tega konsenza, bom rekel, je bilo še potem nekaj besed narejenih in danih to o populaciji sami. Toliko o prvem tem, o stroki, bom še nekaj kasneje več rekel in moja pričakovanja. Mi smo poslali na sodišče, na Upravno sodišče prošnjo za pospešitev odločanja prav zaradi tega, ker so zadržali, ne dogodi se pogosto, da je zadržan. Neka izvedba, navadno se odloči in potem reče, ampak ta je pa zadržanost in mi imamo že novembra termine določene in ta isti strokovnjaki, ki ste jih prej omenili, so tudi tisti, ki bodo pojasnjevali, prepričevali in tako naprej in pričakujem, da bo seveda tudi v novembru, upam, čim prej narejeno, ampak tako kot ste rekli, počasi beži.

Druga tema so konflikti in škode, ki jih povzroča medved v naseljih in na kmetijskih površinah. Jaz sem dodal besedo v naseljih, poleg kmetijskih zemljišč iz večih razlogov gre seveda za to, da imamo jasno stališče in tu soglašam s tem, medved ne sodi v naselja kot osnovno stališče. Tu mislim, da smo si popolnoma na jasnem. Seveda okrog tega, da ob povečanem številu populacije, pa v primeru zadrževanja, odlaganja z rednim odvzemom, prihaja do več problemov. Prvo stvar, ki jo lahko postavim je, da moja statistika, ki ste jo dobili tukaj tu v gradivu je, da je število interventnih odločb za odstrel medveda upada. In tudi iz tega vidika bi človek lahko rekel, da se normalizira v nevarnih pogojih, je pa seveda dosti odvisno od različnih stvari, ki ste jih dali. Kot ste videli tudi v vašem gradivu, je podatek o škodi na kmetijstvu v tisti tabeli, ki ste jo dali, tudi kaže na manj škode kot v preteklih letih. Jaz sem večkrat s kmeti govoril, me opozarjajo, da niti ne prijavljajo manjših škod, ki so verjetno večje, kot statistično prikažejo, ker imajo stroške s tem prijavljanjem večje, kot pa seveda potem sredstva dobijo. Tako da statistika je itak povprečna zgodba, ki jo lahko da. Za naselje imamo seveda ključno stvar, da se ukvarjamo s preventivo. In za preventivo je ključno in to bomo tudi naprej tako lokalne skupnosti kot ostale, bom rekel, pripravljali. Zdaj(?), seveda, preventivni ukrepi so zlasti odganjanje medveda iz naselij, tako da na različne načine.

Ključno pa je to, kar je bilo tudi v vašem gradivu omenjeno, odstranitev virov privabljanja. To so predvsem kontejnerji, ki so prosti. Seveda zdaj moramo vedeti, da je tukaj dolžnost lokalnih skupnosti in ostalih, da seveda logično tam, kjer so naselja v bližini teh delov, pa lahko kar omenim ta tako imenovani lok na severu kočevskih gozdov, če tako rečem, se pravi, od Cerknice pa do ljubljanskega barja, pa vse do Iga in pa Škofljice in Grosuplja. Tisti del, ki seveda, bom rekel, v določenem času medved pet(?) odhaja. In jaz mislim, da bomo tukaj županom ne samo svetovali, tudi pomagali, da pristopijo resno k vedno pogostejšemu pa kar dokončni rešitvi, to, da bodo ti, da bodo ti kontejnerji taki, da jih medved ne more uporabiti za karkoli. Mislim, da se je tudi kultura odmetavanja hrane ali vabljenja za razne zadeve bolj ali manj umaknila, čeprav opažamo tudi nekaj primerov, še vedno, da se zavestno v določenih delih naselij ali pa v določenih krajih kdo tudi praktično privablja s hranjenjem, ki je, bom rekel, na koncu se lahko izkaže kot konflikt večjega dela.

To dosledno ravnanje z odpadki imamo, mi smo imeli zdaj že z Brezovico prvi sestanek tudi na tem koncu, sva razumela in smo se pogovorili o nadaljnjih ukrepih, tudi na tem, imeli smo že prej na Škofljici in na drugih bomo nadaljevali, v novembru pride na vrsto še tudi ostali, ki bodo želeli, tako da imamo z občinami kar stalen kontakt, da se to naredi. Ugotovili smo, da tista metoda, mehka, nam pa ni šla od rok in je zaradi majhnosti Slovenije ni, ne daje rezultatov, ne more pričakovati in se je ne bomo šli. Namreč, v strategijah Evrope in tako naprej piše tudi možnost preselitve posameznih osebkov. Glede na majhnost Slovenije, tudi če ga iz Iga preseliš nazaj v Kočevje, lahko se vrne tudi nazaj. Skratka, ni učinkovita in mislimo, da na tem področju ni. Seveda posledično kaj ravnati, je pa tako imenovano interventno ukrepanje. Jaz na tem delu mislim, da je to interventno ukrepanje vendarle kar potreben kot sistemski ukrep, ki sicer ne nadomešča, tako kot ste ugotovili, rednega odstrela, je pa seveda v vsakem primeru nujno ga, nujno ga, bom rekel, dobro imeti opravljenega in tudi bom rekel, izvedenega. Ta interventni ukrep je bil v stroki, pa tudi drugje, do potankosti, bom rekel zdaj, urejen. Je pa pomembno to, da spoštovani poslanci, v novembru kot mi je najavljeno, prihaja tudi ta novela Zakona o naravi, ohranjanju narave v parlament. Mi imamo tam nekaj določil, ki tudi daje pravno in siceršnjo večjo varnost in organiziranost tega interventnega odstrela na več koncih. Seveda, ker interventni odstrel pomeni odstrel izven lovnega področja, to pomeni v naselju, kjer pa je seveda tveganost tega bistveno večja. Mi s tem zakonom dajemo pravico lovcem, da nosijo orožje in uporabljajo orožje tudi v naselju, kar je, seveda morali zakonsko biti zelo jasno narejeno, ker drugače tega ni možno, in dajemo obvezno delo tudi zaščite s strani policije. To ni zdaj dvoma. Mi imamo preizkušen sistem, ta preko številke 112, ki funkcionira in moram tukaj povedati, da sta se tako Zavod za gozdove, najprej bom rekel, Lovska zveza Slovenije, pa Zavod za gozdove in policijo smo se uskladili in imamo že nek usklajen del in to intervencijo samo še izboljšujemo.

Kaj smo dorekli, da bo vsem jasno? Odvzem, lahko rečem tudi odstrel, vodi starešina, ki upravlja s posameznim tem opravljenim loviščem. Zakaj, ker domači lovec to najbolj pozna. Kolega, predsednik Lovske zveze tudi koordinira, bom rekel to redno delo in je eden izmed tistih vrst, ki seveda tudi naprej dela. Kadar pa lokalni lovci ne morejo obvladati svojega dela. bomo pa tudi zaostrili vprašanje, da če ne morejo v enem dnevu odpraviti svoje zadeve, se vključi, govorim, v zelo kratkem času, v enem dnevu ali kaj podobnega, se vključi ekipa skupine lovcev iz Zavoda za gozdove, ki ima to nalogo, da interventno pomaga, kadar je to potrebno narediti. Upam, da vsi razumete, da je ta kombinacija najboljša. Poznavalec nekega terena in če lahko sami odstrelijo, je to, če ne, pa bi bil to. Zakaj je pa policija pomembna? Kot sem rekel, v naselju same mora tudi zavarovati ljudi, da omogočimo ta odstrel. Mi smo imeli primere tudi na Rakitni ali kje drugje, kjer so sočasno, ko bi moral biti odstrel, tudi ostali funkcionirali in je prišlo malo do neljubega dogodka, zato moramo to regulacijo imeti kar narejeno, drugače je seveda tudi nevarnost samo se še poveča. Mi imamo stalno osebo, ki je 24 ur na razpolago in tako imenovane hitre odločbe prihajajo, bom rekel, v tem, dan, in je pri nas odziv v minutah, ne v urah, nekaj drugačnega. Skratka, ta intervencija je samo še stopnjevana na več. Mi bomo imeli tudi posebno vajo za Ljubljano, mesto Ljubljana, ki pa je malo specifična, ker ni samo pod eno lovsko družino, pri več, zaradi tega, da bomo tudi to prakso, sicer upam, da ne bo prišlo do tega, ampak vseeno bili bolj pripravljeni.

Kar se tiče kmetijskih površin, seveda je, sodi v te preventivne zadeve, ki jih želimo samo spodbujevati skupaj z Ministrstvom za kmetijstvo, je, da so, na nek način, pospešuje donacije in sofinanciranje nakupa kompletov visoko elektro mrež in ograj, ker je seveda strošek velik in mislim, da je ta preventivni ukrep še kako potreben. Seveda, tukaj so tudi pastirski psi in pa tudi subvencioniranje, subvencionira se delo za varovanje čred pred medvedom in pa izobraževanje lastnikov za učinkovitejšo zaščito domačih živali, čebelnjakov na tem koncu. Na drugem delu pa ravno tako ta kurativni ukrep pa je tudi interventno ukrepanje. Zdaj, če sem prej rekel, medved ne sodi v naselje in seveda medved, ki vdira v naselje, je takoj potencialen in seveda ta odstrel je. Tukaj je pa tudi odgovor, interventno ukrepanje, ne bomo čakali na več pokolov in ne vem kaj še vse, kar se je tudi v preteklosti delalo, ampak seveda, če vidimo, da se taka zadeva, še posebej v takem delu mora zelo hitro odpraviti na tem delu.

Od preventivnih ukrepov je seveda bomo tudi redno obveščali še naprej, da so obiskovalci gozda pripravljeni in da ravnajo v skladu s priporočili in da ne vznemirjajo in ne hodijo tvegati, bom rekel, posamezne stvari, ampak da se tudi odzovejo na način, kakor se jih predlaga, da bi se konfliktov dali, če bi upoštevali vse preventivne ukrepe in do tega potem se zmanjša možnost tveganja, seveda tveganje pa je tudi, če je en sam medved v gozdu in ne pri 800 zadevah in zato pravim, da je ukrepanje vseh tistih, ki so zadolženi pri sebi, bi rekel, to odpraviti. Glede /nerazumljivo/ pogled in doprinos nevladnih organizacij, če lahko še to temo. Jaz mislim, da ne gre samo za to, da ene poslušati, druge ne poslušati, oboje moramo seveda poslušati. In gre za to, da mi smo zadovoljni z vsem sedanjim strokovnim delom, kot sem že prej omenil, tako fakultete kot ostalih, ki delate, bom rekel na tem delu, bomo tudi pomagali razložiti, kot sem že rekel, da stvari. Je pa očitno postala medved pomembna družbena tema. Zato bomo iskali naprej, da se ta strokovni pogled interdisciplinarno razširi tudi z drugimi, bodisi biotehničnimi in drugimi stvarmi. Poleg strokovnjakov za lovstvo, kar mislim, da se že kar dosti pospešuje ali pa že tu uveljavlja in tudi, če hočete, iz družboslovnih smeri, zaradi tega, da bo od obveščanja vsega. Skratka, naš cilj je /nerazumljivo/ strokoven pogled samo še razširiti in seveda se potruditi za to, da bo marsikaj, bom rekel, bolje.

Tudi pripravlja se nova še, bom rekel, ena pomembna stvar, to kar ste tudi nastavili, mi pripravljamo. Poleg tega, da smo že naredili strategijo za volka pa za risa in tako naprej, za medveda imamo pa že malo starejšo in zato jo moramo seveda posodobiti. Pristopili smo k pripravi nove strategije. Tudi nastaja v okviru projekta LIFE DINALP BEAR, dopolnjen pa je tudi javno razpravo in usklajevanje. Jaz upam, da bomo to gradivo pripravili v tem času, razprave bomo začeli verjetno kmalu po novem letu. Malo je neugoden ta volilni čas, ampak mislim, da se bo nekatere stvari dalo že dati, verjetno pa tudi po tem obdobju bo ta strokovna in druge zadeve, bom rekel, lahko bile pripravljene.

Kar se zaključkov tiče, vidim, imam pa zdaj nekako naslednje pojasnilo. Mi imamo, ko govorite za okrog aktualnega dovoljenja, zdaj to pravno situacijo in kot poznaš, mi ne smemo izdati druge odločbe, tako da iz tega prvi sklep mi ne moremo realizirati za dodatno dovoljenje. Mi bomo pospeševali in prosili, da se na upravno zadevo čim prej zaključi, gremo v realizacijo in prihodnje leto naredimo novo analizo stanja. In verjetno pa je potem pričakovati nov odstrel, bom rekel tudi tega, glede na situacijo kakršna bo dana.

Glede prakse okrog nevladnih organizacij je naša, bom rekel, podatek, da je vpliv nevladnih ali pa aktivnost tako kot v prejšnjih letih je taka kot je tam, ni kaj drugače. In je prav, da se tudi slišijo in imajo tudi to zakonsko pravico, ki jo izkoriščajo, bom rekel, v tem delu in je tudi prav, da se sliši, bom rekel, posamezne stvari. Zato tudi okrog tega je težko reči, ali bi bilo to najbolj primerno, da ne bi kdo razumel kako drugače. Čeprav ste na nek način dali vedeti, da se jih ne odrine, pa istočasno, kot sem razumel tudi da.

Glede upravljanja z medvedom pa transparentno na ta način je pa ravno to dejstvo, da v upravnem postopku in tudi teh drugih je ta transparentnost že zagotovljena. In po tej plati je del, bom rekel, tega dela, tako da rečem, da sta lahko točka dve in tri na nek način povezani in se in se oblikujeta.

Jaz vam bi dal za razmislek morda obema odboroma naslednje. Da ste se morda seznanili tudi s tem, da Ministrstvo za naravne vire in prostor sedanjih aktivnosti na tem področju zavarovane vrste upravljanja imamo, da jo aktivno izvajamo. Drugo, da na področju zavarovane vrste rjavega medveda delujejo transparentno na podlagi tudi tega, kar bomo slišali danes in skrbno za varstvo vrste in varnost lokalnega prebivalstva, ker soglašam, da je to seveda ključna, bom rekel, zadeva med tem.

Dalje, da ste se seznanili tudi z aktivnostjo in delovanje obstoječega interventnega ukrepanja in izboljšanja sistema interventnega ukrepa, ki ga imamo v Zvonu. Zato tudi ta poziv, da smo tukaj enotni, da pridemo do tega, da bodo lahko bolj varno in dovolj jasno, bom rekel, tudi na zakonski podlagi delovali. In če imamo to novembra sprejeto in tudi decembra lahko že seveda tudi operativno upravljanje.

Ravno tako, da ste se seznanili tudi s tožbo pred Upravnim sodiščem in dejstvom, da je Upravno sodišče je odločbo za odstrel dalo tega 8. 7. 25 in imamo novembra razprave o tem. In da bomo še naprej vztrajali, da bi čim prej bilo razsojeno kakorkoli, bom rekel, čim prej, zaradi tega, da imamo potem prosto. Nadaljnjo pot za kakršnokoli ukrepanje v skladu z razsodbo kakršna pač bo. In ravno tako, da ste nas seznanili, da se je pripravljalo nov predlog strategije upravljanja z rjavim medvedom za sprejem, bom rekel, na Vladi in verjetno bosta oba odbora želela, da je tudi predstavimo, bom rekel, v tem delu. Računate pa, da je ravno ta priprava strategije tisto mesto, kjer bi tudi različne poglede, pa izboljšanja za naprej dali.

Še enkrat hvala za pobudo za tako točko in predlagam, da se tudi občasno naprej dobivamo tudi na teme sploh upravljanja z velikimi zvermi ker tudi s kolegi iz zbornice, sindikata kmetijstva in tako naprej, sprejemamo na znanje in tudi ukrepamo na način, da je tudi ta interventni odstrel tekoč, tudi za ta del. Jaz si pa v eni šali, ko slišim kolege iz kmetijstva, pa tudi iz zbornic, da imamo velik problem s šakalom in še kom drugim. V šali sem rekel, jaz bi dal nekaj, kar ne smem sicer dati v dvorano , na nek način bi si želel, da vsak lovec, preden ima pravico, da strela medveda, ne odstreli deset šakalov, pa bi morda prišli do malo hitrejše, hitrejšega, bom rekel, rezultata tudi tam, kjer je bolj, bolj za pragmatični del tega. Hvala lepa.

Hvala lepa. Želi besedo predstavnik Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, državni sekretar gospod magister Ervin Kosi, izvolite.

Ja, hvala za besedo, glede na temo današnje razprave in kot smo že ugotovili, v bistvu upravljanje z rjavim medvedom spada izključno pristojnost Ministrstva za naravne vire, medtem ko seveda Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano kljub temu že vrsto let aktivno izvaja ukrepe za zaščito rejnih živali in blaženje posledic napadov. Ti ukrepi, podprti z visoko stopnjo sofinanciranja, so med kmeti zelo dobro sprejeti in tudi dokazano učinkoviti.

V preteklih letih smo namenili več milijonov evrov za postavitev varovalnih ograj, nakup opreme in izvajanje kmetijsko okoljskih ukrepov, kar je bistveno prispevalo k zmanjšanju škode in večji varnosti na terenu. V okviru programa razvoja podeželja 2014-2020 smo namenili več kot 3,4 milijona evra za preventivne ukrepe, pri čemer je bilo podprtih 140 naložb za postavitev več kot 235000 metrov varovalne ograje ter dodatno skoraj 1,9 milijona evrov za KOPOP ukrepe, s katerimi se je podprlo skupno 2833 hektarjev površin. Študije v bistvu potrjujejo tudi to, da so visoke elektro mreže najučinkovitejša rešitev. Pomembno vlogo pa imajo tudi pastirski psi, za katere pa v Sloveniji še ni vzpostavljenega sistema vzreje in šolanja, do vzpostavitve sistema bo možen le nakup pastirskih psov s certifikati iz tujine. V strateškem načrtu skupne kmetijske politike 2023-2027 smo v bistvu stopnjo sofinanciranja dvignili na 90 odstotkov. Razširili ukrepe na nakup opreme, postavitev krmišč in zavetišč, nakup pastirskih psov ter uvedba neproizvodnih naložb. S temi ukrepi se kmetom omogoča celovita zaščita rejnih živali. Že v prvem letu izvajanja je bil v KOPOP vključen dvakrat več hektarjev kot v celotnem prejšnjem obdobju. Ob tem zagotavljamo tudi psihosihosocialno podporo rejcem, ki so utrpeli škodo, ter sodelujemo v projektih, kot sta Life+SloWolf in Carnivora Dinarica, ki krepi ozaveščenost o sobivanju z zvermi. Spoštovani, naša zaveza je jasna: zagotoviti celovito podporo kmetom, se pravi finančno, tehnično in psihosocialno ter prispevati k odgovornemu sobivanju človeka z naravo. Hvala za pozornost.

Hvala lepa. Sedaj pa bom dal besedo ostalim vabljenim oziroma vas bom vprašal potem, kdo od vabljenih predstavnikov zainteresirane javnosti želi besedo? Ob tem naj samo spomnim, da je v skladu z uveljavljeno parlamentarno prakso vloga zainteresirane javnosti, ki je vabljena na sejo, da v okviru obravnave točke dnevnega reda v uvodnem delu izjavi ter obrazloži svoje mnenje in stališča o zadevi, ki je predmet obravnave. Ni pa predvideno, da se zunanjim vabljenim da beseda po končanem uvodnem delu oziroma med razpravo poslank in poslancev. Prav tako zunanji vabljeni ne morejo s poslanci oziroma drugimi udeleženci seje polemizirati oziroma jim replicirati. Posledično vas zato pozivam oziroma prosim, da svoje poglede in stališča res strnete v tem uvodnem delu. Pa glede na to, da je danes dosti gostov, vas bom prosil, da ste tudi v predstavitvi kratki in jedrnati, pa bomo rekli nekje 5 do 10 minut bi res prosil v tem smislu. Torej, kdo želi besedo? Se lahko kar prijavite z dvigom rok. Naj bo še kar po vrsti, pa gremo kar tam po vrsti, mogoče gospod Jerina prvi pa pol gospod zraven. Pa prosim, če se samo za magnetogram predstavite ime pa od kod prihajate, iz katere ustanove.

Lep pozdrav vsem. Hvala za besedo. Klemen Jerina z Oddelka za gozdarstvo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Pač govorim zdaj, hvala ministru tudi za tak zelo temeljit pregled njegovega videnja, ureditve pa glavnih pač dogodkov v zadnjem času na področju upravljanja rjavega medveda, s katerim se pa žal v mnogih delih težko strinjam, pač v mnogih detajlih pa kot celota. Zdaj, če bi vnaprej, pa bom potem to raztegnil pa črto potegnil, sam, pa glede na to pač mogoče je pomemben vseeno podatek, da se z medvedom pa z ohranjanjem ukvarjam že blizu 30 let, poznam dobro situacijo doma in v tujini, tudi vem, kje se da zavoziti situacijo. Zdaj, če bi zelo skrajšal zadevo, smo recimo letošnjim pač vsemi aktivnostmi, ki smo, smo šli lepo v smeri, da jo zavozimo. Zdaj bom pa probal to razložiti.

Zdaj, če bi pogledali zgodovinsko, recimo, tako kot sem jaz videl do letošnjega leta, pa kdaj je te mejnike težko postaviti, je vsekakor Slovenija nekako zgled upravljanja. Pač imamo veliko populacijo, okrog tisoč medvedov zdaj živi na zelo majhnem področju največje znane gostote vrste ob tradicionalno malo konfliktih. Zdaj pač tak rezultat ni naključen, ampak je pač stvar tolerance ljudi, ugodnih naravnih danosti, pa mislim in kolikor sem tudi tega, da pač je bilo veliko zaupanje v bistvu med stroko pa znanostjo pa ministrstvom in se dejansko delali na tem, da se je uvajalo pač ukrepe, ki zanesljivo delajo. Zdaj, letos pa sam sem videl pač tak preobrat, recimo. Okej, odločbo smo dobili, ampak dokumenti, ki so pač pomembni za izdajo odločbe, za odvzem pač in zakaj je odvzem pomemben bom še pol argumentiral, so bili pripravljeni več kot zadosti zgodaj, da bi lahko bila odločba zunaj, tako kot zadnja leta pač prej, ampak je bila pač kasneje. Zadrževalo se je, tako jaz vidim. Tukaj bi me tudi zanimala informacija, zakaj je toliko časa do tega prišlo. In ko je bila zunaj, je bila v bistvu malo, se je ni dalo več izvajati, ker pač lovci so vseeno zdravo razumski ljudje, nočejo medvedov streljati, pa da bi se jih pol uničevalo v jame metati. In potlej, ker se je pač izdajo zategnilo, se je pol zategnila tudi s pritožbo, tako da smo prišli potlej z začasnim odlokom izvajanja s strani sodišča, ki je pač pričakovan in ki smo ga, ki ga poznamo od prejšnjih let, že v času sodnih počitnic. In v končni fazi se je ta zamik izdaje odločbe rezultira v tem, da pač v celem letu praktično se ne bo izvajalo odvzema, pač tega kvotnega, mu rečejo ljudje.

Zdaj, zakaj je ta odvzem pomemben, ker v bistvu v vseh elementih je planiran tako, da pač preprečuje konflikte. Zlasti v tem, da bi pač medvedi v večjih gostotah pritiskali, živeli, tudi zaradi znotraj vrstnih odnosov, pride pač v bližino človeka, kar je pol korak do konfliktov in pač take konflikte smo letos gledali po velikem delu območja Slovenije. Zdaj, koliko se to rezultira v vseh monitoringih, bom pa tu še komentiral. Pač težko je primerjati stvari za nazaj, če imaš drug monitoring. Vsako leto pa ni več intervencijske skupine, pa druga nastopi, ampak to, da je bila pač sprememba, mislim, da več kot očitno. To bi lahko potem verjetno tudi moj kolega Gorazd, sovaščan potrdil, pač iz okolice je pač jasno, da se je nekaj spremenilo.

Izgubili smo pa energijo z razmišljanjem o alternativnih ukrepih, ki jih je prej gospod minister omenjal. Ampak seveda pač treba je stvari izboljševati, ampak izboljševati z ukrepi, ki vsaj približno so obetavni, vsaj približno obetavni. Tako kot pa jaz vidim v situaciji, bilo pa v bistvu letos celo ministrstvo, ta pač nižji del zvezan s preučevanjem idej, ki v bistvu ne vodijo nikamor, ki so očitno nesmisel. Pač fajn je imeti tudi kakšen zgled kje iz sveta, kako naj bi stvari delale, ampak recimo kastracija medveda na populacijskem nivoju, meni je nerodno v tujini omeniti, da mi o tem razmišljamo. Se opravičujem. Ker pač ni izvedljivo, tehnično škodljivo, grozljivo drago bi bilo, če bi znali narediti. To je tako nekako, kot da bi rekli, dajmo na luno priplavati, se pač ne da, pa zakaj bi šel človek to početi?

Potlej so bile vmes še ukinitev Citesa, recimo tudi predlogi ne, ne vem koliko daleč, kje se je to ustavilo, ampak če bi ukinili Cites, bi morali potlej medveda po odstrelu uničiti, uničiti. Se pravi, pač s tem bi vsi nejeverni, ki ne zaupajo, da pač v stroki pač vseeno se stremi k zmanjševanju konflikta, k ohranjanju populacije, kar je ključen, bi pač nekako dokaz imeli, da odstrel se, ni pač temu namenjen, kar pač je, ja, neprimerno, no.

Krmljenje ste prej ukinili. Sam se strinjam, da je treba vsak ukrep temeljito preučiti pa ga razumeti, ampak ne pa pač kar si izmišljevati številk, ki ne držijo. Zdaj, kar se tiče krmljenja ali pa recimo vplivov antropogene hrane, kar pa ni krmljenje zmeraj, lahko pač imaš tudi smetišče, kar(?) antropogena hrana, so kar nekaj delali v Severni Ameriki, kjer pa ni šlo za krmljenje, ampak v bistvu za smeti, ki so jih ljudje stran vrgli, v parkih, nacionalnih. In seveda so prišli do nekih rezultatov. Od tu naprej smo pa največ delali prav pri nas, na oddelku pač za gozdarstvo, na Biotehniški fakulteti.

Zdaj, poznavanje vplivov ukrepa se je tudi spreminjalo, pač, ker smo raziskave nadgrajevali, ampak zdaj, če bi, in to sem mnogokrat že poudaril, če bi črto pač potegnili, ni nobenih dokazov, da povečuje rodnost. Te špekulacije o tem, kako imajo medvedke prej mladiče, so pač za lase privlečene, rodnost naših medvedov recimo je enaka kot takih, ko gremo na sever, ni nobenih razlik videti, smrtnost pa je manjša. Ampak je pač tako, da je drugače preživeti zimo v Sloveniji kot nekje, ne vem, na severu Skandinavije, kar proži potem smrtnost. Skratka, ni, da ne bi o tem nič vedeli, kar nekaj vemo, veliko vemo, ne, in ukrep zlasti se pa pač skozi nadgrajuje v času, pač, krmi se primarno druge vrste. Čedalje bolj se gre v smeri tej, da se pač količine zmanjšuje, pri recimo medvedu se striktno upošteva to, da se pač ga odmika od vasi, ker vemo, da zmanjšuje konflikte, v jesenskem času, kadar recimo ni obroda bukve ali pa takih ključnih vrst, na katere medved stavi jesen za to, da dobi zimsko tolščo, pač jih lahko privabimo, da pač ostanejo na krmiščih globlje v gozdu na majhnih količinah in ne zahajajo v bližino vasi. Se pravi, pač pomaga zmanjševati konflikte, ne povečuje pa rodnosti. Ali pa pač tako, da bi primaparnost, kar ste prej povedali, celo do prvega leta, pač medved ni golob ali pa podgana, da bi tako odreagiral. Še zmeraj imajo medvedke naše pač tipično rodnost primaparnost za to starost, za to okolje. Ni nobenih razlik recimo od populacije, ne vem, ki jo vidimo čez mejo, tretjino in tako naprej.

Tako da te stvari, pač, večina stvari, ki jih slišim, so izmišljene ali pa pač intuitivno nekdo navrže, ampak so proti rezultatom. Se pa strinjam, da bi bilo super v ukrepu več vedeti, kar se je tudi pač predlagalo v bistvu prejšnji strategiji, ampak tako, raziskovalno več vedeti, ne da dogmatično rečeš, okej, ga bomo pa ukinili, potem pa vidimo, kam bomo prišli, ker bi bila to pač, kar se mene tiče, pač neumnost.

Zdaj, kar se tiče, zakaj pravzaprav ta odvzem je pomemben. Pač Slovenija vseeno ni toliko velika država in par ljudi nas noter živi in pač, če bi pogledali, kaj se je zgodovinsko dogajalo, pač imamo par večjih gozdnih blokov, kjer je medved že tradicionalno živel, preživel, pa se je tudi prostorsko širil in tam so njegove gostote naraščale. Potem pa v bistvu v enem obdobju smo začeli opažati, da so se začeli medvedi ven izrivati, s tega področja ven odhajati, kar je rezultat znotraj vrstnih odnosov, medvedka z mladiči, pa samec subdominanten, lahko njene mladiče pobije, jih bo poskusil, če gremo daleč na sever, se to zgodi celo polovica primerih, pri nas je tega verjetno malo in pač skrbi za svoj zarod, odreagirajo tako, da gredo tja, kamor se bolj varno počutijo. To je pa kdaj bližina človeka. Pač, govorili bi v pasti,(?) zaradi tega, ker v resnici ni varno biti v vasi, ker ljudje tega ne tolerirajo in pač pride lahko do napada, pa do konfliktov. In če to skupaj zložimo, je ta številka 800 pač utemeljena. En kup podatkov je od zadaj in zaradi tega se je pač postavilo, pač, ker je to ena številka, ki je, kar se tiče ohranjanja medveda varna, po drugi strani pa tudi zagotavlja pač razmeroma nizek nivo konfliktov pač, ko je številčnost naraščala čez to mejo, se konflikti hitro večajo. In zdaj s trditvijo, da pač smo se delali prav v tem letošnjem letu, se pač ne morem strinjati, že zaradi tega, ker v naslednjem letu gremo proti številki tisoč 100. Pa to ni samo po sebi konec sveta, ampak smer, ki smo jo ubrali, pač ni smiselna. En ukrep, ki veš, pač da dela, se ga opušča zaradi prepričanj, ideologij, zelo majhnega deleža ljudi, tudi v končni fazi po javnih raziskavah.

Zdaj, omenjena je bila tudi strokovna skupina, ki je nekakšno posvetovalno, pa nič več, telo ministrstva, ampak tukaj se pač žal prav v ničemer ni upoštevalo njenega mnenja. Če bi imeli pač to debato, isto, ki je danes pred strokovno skupino, bi dobili odgovore zelo jasne, da pač se ne gre v pravi smeri, žal. Zdaj, popolnoma razumem, da je treba pač poslušati javnost, saj zaradi tega v končni fazi je tudi pač ožja skupina, ki je strokovna in interesna skupina in mnenja so zmeraj različna, ampak žal ta občutek o transparentnosti ga pa letos ni bilo, ker se je potem v končni fazi začelo ne razmišljati(?), pa trup izgubljati na ukrepih, ki pač niso strokovno podprti in pač so izrazito v smeri ene skupine, ki ima pač ideje zelo specifične, ampak žal nobenega dokaza, da te ideje v praksi lahko živijo, vidimo pa polno dokazov, kako lahko v praksi ne živijo. Vrnil sem se iz Romunije, Romunije, ker sem imel vabljeno predavanje o upravljanju viabilnih populacij medveda in je res lep primer, kako stvari lahko ne delajo. In pač, kar se mene tiče, smo šli letos tej poti. In zaradi tega pač sem se hotel, žal pač nimam sam prevelikih upanj od današnjega sestanka, ker se bojim, da pač lahko hitro v politične vode vse skupaj zabrede. Sam se oglašam kot stroka, kot predstavnik znanosti, zaradi tega, ker se pač bojim, da gremo v napačno pot. In od vseh ukrepov, ki jih letos vidim, vseh aktivnosti, dela je bilo ogromno, tudi enega nisem videl takega, da bi pač izboljševal situacije, ker vem(?), smo imeli pač ostali ogromno dela, da smo omilili zadeve, ki bi očitno pa na prvo žogo stvari pokvarile. Hvala.

Hvala lepa.

Naslednjim bom kar dal sosedu besedo, izvolite.