Spoštovane kolegice in kolegi ter ostali vabljeni! Začenjam 28. sejo Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor in vas prav lepo pozdravljam. Na začetku mi še dovolite, da pozdravim našo novo članico odbora, kolegico poslanko Janjo Rednjak, dobrodošla v odboru. Kot nadomestni člani danes sodelujejo na seji torej Sandra Gazinkovski, ki nadomešča Teodorja Uraniča. S sklicem seje ste prejeli dnevni red z dvema točkama, v zvezi s katerim v poslovniškem roku nisem prejel nobenega predloga za spremembo, zato je dnevni red določen, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo torej na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA PREDLOG ZAKONA O DOPOLNITVAH ZAKONA O VOZNIKIH,

ki ga je Državnemu zboru v obravnavo posredovala skupina poslank in poslancev s prvopodpisano Sandro Gazinkovski ter s predlogom, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku. Kolegij predsednice Državnega zbora je na 138. seji 12. septembra sklenil, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku. Za obravnavo je bilo posredovano naslednje gradivo: predlog zakona z dne 9. 7. 2025, mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 22. 10. 2025 ter mnenje Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj z dne 5. 11. 2025. V poslovniškem roku je bil vložen amandma Poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica k 1. členu. Vsa navedena gradiva so objavljena na spletni strani Državnega zbora. Na sejo so bili k obravnavi te točke vabljeni: predlagatelj skupina poslank in poslancev v imenu predlagatelja Sandra Gazinkovski, Ministrstvo za infrastrukturo, Državni svet ter Zakonodajno-pravna služba.

Začenjam drugo obravnavo predloga zakona, v kateri bomo na podlagi 126. člena Poslovnika opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona. Besedo dajem predstavnici predlagatelja, da nam poda dopolnilno obrazložitev k predlogu zakona. Kolegica Sandra Gazinkovski, beseda je vaša.

Hvala, predsednik. Spoštovani predsednik, spoštovane poslanke in poslanci, spoštovani vabljeni na sejo, dame in gospodje!

V imenu skupine poslank in poslancev danes predstavljam Predlog zakona o dopolnitvah Zakona o voznikih. Gre za zakon, ki na prvi pogled obravnava tehnično vprašanje, menjavo vozniških dovoljenj, v resnici pa posega v življenje tisočih ljudi, ki v Sloveniji delajo, živijo in prispevajo k našemu skupnemu razvoju. Danes imamo v Sloveniji zakon, ki določa, da lahko imetnik vozniškega dovoljenja iz druge države članice Evropske unije ali iz Norveške, Islandije ali Liechtensteina svoje dovoljenje preprosto zamenja za slovensko brez dodatnih izpitov ali zdravniških pregledov. A če isto osebo z enakimi izkušnjami in enakim dovoljenjem pripelje življenje iz Makedonije, Bosne in Hercegovine, Črne gore, Kosova ali Srbije, jo čaka ponovni praktični izpit in novo zdravniško potrdilo. Takšna ureditev ni logična, ni pravična in kar je danes še posebej pomembno, ni smiselna. Ta razlika povzroča težave ljudem in gospodarstvu. Na eni strani imamo delavce, ki so pogosto, že desetletja vozniki z dolgoletnimi izkušnjami, na drugi strani pa delodajalce, ki nujno potrebujejo šoferje, dostavljavce, gradbene delavce, bolničarje, trgovce, pa tudi ostale delavce v zdravstvu in ne morejo razumeti, zakaj njihovi zaposleni morajo še enkrat dokazovati, da znajo voziti. Celoten postopek tako traja več tednov ali mesecev, vključuje čakalne dobe in povzroča nepotrebne stroške tako ljudem kot tudi državi. Gre za tipičen primer birokratske ovire, ki nima več pravega smisla, ampak ostaja samo zato, ker je pač tako zapisano v zakonu. Zato predlagamo preprosto, razumljivo in življenjsko spremembo. S tem predlogom zakona želimo poenostaviti postopek menjave vozniških dovoljenj, izdanih v državah Makedonija, Bosna in Hercegovina, Črna gora, Kosovo in Srbija. Zmanjšati administrativne obremenitve tako za posameznike kot za upravne organe in omogočiti hitrejšo vključitev teh oseb v slovenski trg dela. Gre za korak k racionalni državi, takšni, ki ljudem ne postavlja ovir, temveč jih odpravlja. Predlog zakona vnaša nov 68.a člen Zakona o voznikih, ki določa, da imetnik veljavnega vozniškega dovoljenja, izdanega v eni od navedenih držav, lahko svoje dovoljenje zamenja za slovensko brez opravljanja praktičnega dela izpita, če to stori v roku enega leta od prijave prebivališča v Sloveniji. Pomembno pa je poudariti, to ne pomeni znižanja varnostnih standardov. Kategorije, ki v slovenskem sistemu ne obstajajo, se ne prenašajo in vsako dovoljenje se ob menjavi preveri tako kot doslej. Predlog nima finančnih posledic za državni proračun upravne enote bodo postopek izvajale v okviru obstoječih pristojnosti, nasprotno, pričakovati je prihranek časa in pa tudi sredstev, manj izpitov, manj postopkov in pa manj birokracije, več časa seveda za tisto, kar je bistvo njihovega dela, učinkovito pomoč ljudem. Ta predlog ni nič posebnega ali tveganega. Številne države Evropske unije so se odločile za podobne ali celo bolj odprte pristope. Na primer Hrvaška že danes omogoča menjavo vozniških dovoljenj iz tretjih držav brez ponovnega izpita, Nemčija ima sistem medsebojnih priznanj, Estonija in Finska pa omogočata menjavo brez dodatnih zahtev. Slovenija s tem predlogom ne odpira vrat na stežaj, temveč jih postavlja tam, kjer jih imajo že drugi, učinki bodo hitri in pozitivni, za gospodarstvo bo to pomenilo hitrejše zaposlovanje in večjo fleksibilnost. Za upravno enoto pomeni manj administrativnih postopkov, za ljudi pa manj stresa, stroškov in tudi večji občutek pravičnosti. Vsi ti učinki bodo prispevali k bolj odprti, učinkoviti in vključujoči se družbi. Zakon določa, da se že začeti postopki menjave dovoljenj zaključijo po starem sistemu, da se zagotovi pravna varnost in preprečijo zapleti glede morebitnih stroškov. Poleg tega smo med zakonodajnim postopkom pozorno prisluhnili Zakonodajno-pravni službi in njihove pripombe tudi upoštevali. Na njihovo priporočilo smo pripravili amandma s katerim se črta 3. člen predloga zakona, saj sprememba Pravilnika o vozniških dovoljenjih ni potrebna. Ker postopke menjave za obravnavanje države že ureja novela zakona sama. Pripravili pa smo tudi predlog amandmaja za amandma odbora, ki dodatno izboljšuje besedilo novega 68.a člena. Ta amandma natančneje določa, da mora imetnik vozniškega dovoljenja ob zamenjavi dovoljenja za slovensko predložiti dokazilo o duševni in telesni zmožnosti za vožnjo vozil. S tem smo sledili mnenju ZPS, ki je opozorila, da predlagana ureditev pomeni poenotenje z evropsko ureditvijo in hkrati upoštevali tudi dejstvo, da enak pogoj velja v državah, iz katerih ta dovoljenja izvirajo. S tem amandmajem se torej zagotavlja večja jasnost, doslednost in mednarodna vzajemnost.

Spoštovani, ta predlog zakona odpravlja neupravičene razlike in prinaša poenostavitev, ki je življenjska. Gre za majhen, a pomemben korak k bolj pravični in pametni zakonodaji. Ta sprememba pomeni prav to zaupanje v znanje, izkušnje in odgovornost ljudi, ki že dolgo vozijo in ki so že dokazali, da znajo voziti, zato vas, spoštovane poslanke in poslanci, vabim, da predlog zakona podprete. Hvala lepa.

Hvala lepa. Želi besedo predstavnica Zakonodajnopravne službe, magistra Saša Bricelj Podgornik, izvolite.

Hvala lepa. Zakonodajno-pravna služba je o predlogu zakona pripravila pisno mnenje, ki ste ga prejeli s sklicem. Če povzamem, v mnenju ugotavljamo, da predlagana ureditev z novim 68.a členom dopolnjuje veljavni zakon s posebno ureditvijo zamenjave vozniškega dovoljenja, izdanega v Severni Makedoniji, Bosni in Hercegovini, Črni gori, Kosovu ali Srbiji, in sicer na enak način, kot to velja za zamenjavo vozniškega dovoljenja, izdanega v drugi državi članici Evropske unije, Liechtensteinu, Norveški ali Islandiji, kar je določeno v 68. členu zakona. Medtem ko je posebna ureditev zamenjave vozniškega dovoljenja za te države utemeljena v direktivi Evropske unije in s tem v vzajemnem priznavanju vozniških dovoljenj, ki jih izdajajo države članice Evropske unije, ter skupnih minimalnih zahtevah in standardih za izdajo vozniškega dovoljenja in v tem okviru tudi znanj, spretnosti in ravnanj povezanih z vožnjo motornih vozil ter minimalnih standardih v zvezi s psihofizično sposobnostjo za vožnjo teh vozil, pa za predlagano ureditev ni izkazanih tovrstnih razlogov. Predlagana ureditev pomeni bistven odstop od sistemske ureditve zamenjave vozniških dovoljenj, ki velja za vse ostale tretje države. V skladu s sistemsko zakonsko ureditvijo je za zamenjavo vozniškega dovoljenja, izdanega v tretji državi, v vsakem primeru obvezno izpolnjevanje enega od ključnih pogojev, in sicer predložitev dokazila o duševni in telesni zmožnosti za vožnjo vozil glede izpolnjevanja drugega ključnega pogoja za zamenjavo vozniškega dovoljenja. Se pravi opravljenega praktičnega dela vozniškega izpita za posamezno kategorijo vozil pa zakon določa dve izjemi. Prva izjema je določena le za tiste tretje države, ki imajo primerljive standarde na področju pridobivanja vozniških dovoljenj za posamezno kategorijo vozila in te tretje države določi minister s pravilnikom, in sicer na podlagi opravljene ocene kakovosti izobraževanja, teoretičnega znanja, znanja vožnje motornih vozil ter prometno varnostnih razmer. Druga izjema je določena za poklicne voznike, in sicer za tiste imetnike vozniškega dovoljenja, ki imajo dokazilo o strokovni usposobljenosti za vožnjo motornih vozil. v skladu z zakonom, ki ureja prevoze v cestnem prometu. Predlagana rešitev sistemske zakonske ureditve bistveno odstopa, saj le za določene tretje države in v celoti izključuje obveznost izpolnjevanja obeh ključnih pogojev za zamenjavo vozniškega dovoljenja. Se pravi tako pogoja predložitve dokazila o duševni in telesni zmožnosti za vožnjo vozil kot tudi pogoja opravljenega praktičnega dela vozniškega izpita. V mnenju zato ZPS opozarja, da je vsak odstop od sistemske ureditve zaradi načela pravne varnosti in enakosti pred zakonom dopusten zgolj v strogo omejenem obsegu izjemoma in restriktivno v podanih utemeljenih razlogih. V predlogu zakona ni predstavljenih nobenih vsebinskih razlogov, ki bi utemeljili izjemo za te države in bi temeljili na varnosti cestnega prometa oziroma udeležencev v cestnem prometu ter s tem povezanimi primerljivimi zahtevami in standardi za izdajo vozniškega dovoljenja. Predlagana rešitev pomeni tudi poseg v pristojnost ministra, da v primeru posamezne tretje države oceni primerljivost konkretnega sistema in standardov pridobivanja vozniškega dovoljenja z vidika varnosti v cestnem prometu in prometno varnostnih razmer ter na tej podlagi določi tretje države, za katere velja izjema glede izpolnjevanja pogoja opravljenega praktičnega dela vozniškega izpita. Kar je lahko sporno z vidika ustavnega načela delitve oblasti, hkrati pa postavlja tretje države v neenakopraven položaj. Kar je lahko sporno z vidika ustavnega načela enakosti pred zakonom. V mnenju je še opozorjeno, da je bila na ravni Evropske unije ravno sprejeta nova direktiva o vozniških dovoljenjih. Med drugim pa ureja tudi enotna pravila glede zamenjave vozniških dovoljenj, izdanih v tretjih državah, in v okviru tega tudi enoten postopek in merila za oceno sistema pridobivanja vozniškega dovoljenja v tretjih državah, ki zagotavljajo raven varnosti v cestnem prometu primerljivo z ravnjo držav članic Evropske unije. Ta direktiva začne veljati 20. dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije. Uveljavitev te direktive pa se bo morala odraziti tudi v spremembi veljavnega zakona v roku, določenem za uskladitev z direktivo. Danes smo prejeli še predlog amandmaja, za amandma odbora. S tem amandmajem se odpravlja nesistemskost glede prvega pogoja, se pravi pogoja predložitve dokazila o duševni in telesni zmožnosti za vožnjo vozil. Glede drugega pogoja, torej pogoj opravljenega praktičnega dela vozniškega izpita, pa pripombe ostajajo. Opozorili smo tudi na 3. člen predloga zakona, prehodno določbo, ki določa, da minister v dveh mesecih po uveljavitvi tega zakona uskladi določbe podzakonskih aktov, saj se je zastavilo vprašanje, kaj naj bi uskladitev po vsebini obsegala glede na to, da zakon neposredno ureja zamenjavo vozniških dovoljenj za določene tretje države. Glede tega opozorila pa je tudi vložen amandma. Hvala lepa.

Hvala lepa. Želi besedo predstavnik Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, gospod Ivan Meglič, državni svetnik? Izvolite.

Spoštovani predsednik, hvala za besedo. Spoštovani poslanci, gostje.

Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj ne podpira predloga zakona. In sicer predlagana ureditev omogoča zamenjavo vozniških dovoljenj iz izbranih tretjih držav za slovensko vozniško dovoljenje brez preverjanja zdravstvene sposobnosti in praktičnega znanja vožnje, kar lahko po oceni komisije ogrozi varnost v cestnem prometu. Komisija opozarja, da je ureditev neenakopravna in selektivna, saj bi privilegirala državljane le nekaterih tretjih držav, torej držav Zahodnega Balkana. Drugim pa to možnost odreka, s čimer bi se ustvaril neenaki pogoji na trgu dela. Po mnenju komisije bi morala Slovenija slediti praksi drugih evropskih držav, kot je na primer Nemčija, kjer je priznavanje vozniških dovoljenj iz tretjih držav možno le na podlagi dvostranskih sporazumov in preverjanje primerljivosti usposabljanja voznikov ter prometnih razmer v tretji državi. Komisija izpostavlja tudi Hrvaško, ki v okviru načrtovanja sporazuma z Republiko Kosovo priznavanje dovoljenj omejuje le na kategoriji a in b ne pa kategorijo c za poklicne voznike, pri čemer morajo kandidati pred zamenjavo dovoljenja obvezno opraviti zdravniški pregled. Komisija poudarja pomen načela recipročnosti kot temeljnega pogoja za vzajemno priznavanje vozniških dovoljenj ter meni, da bi morala biti stroka s področja prometne varnosti vključena v presojo učinkov takšne zakonodaje. Zaradi navedenega komisija ocenjuje, da predlog zakona, ki smo ga obravnavali v ponedeljek na seji v sedanji obliki ni primeren za nadaljnjo obravnavo, saj zmanjšuje raven prometne varnosti, uvaja neenako obravnavo državljanov tretjih držav in ne zagotavlja načela recipročnosti ureditve. Hvala.

Hvala lepa. Prehajamo na razpravo in glasovanje o posameznih členih ter vloženem amandmaju v okviru druge obravnave predloga zakona. Ker ima predlog zakona le štiri člene, odboru najprej predlagam, da se razprava o vseh členih predloga zakona združi v skladu s 128. členom Poslovnika Državnega zbora. Po opravljeni razpravi bi opravili glasovanje o vloženem amandmaju, nato pa še o vseh členih predloga zakona skupaj. Ali kdo temu nasprotuje? Ne. V razpravo torej dajem vse člene predloga zakona in vložen amandma poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica k 3. členu. In pa ja, imamo še pa predlog, tudi predlog amandmaja za amandma odbora k 1. členu. Kdo želi besedo? Gospod Žakelj, izvolite.

Najlepša hvala, predsedujoči. Spoštovane kolegice in kolegi, spoštovani gostje.

Zdaj, ko politik začne govoriti o pravičnosti, o odprti družbi, o zaupanju v znanje, potem moramo zastriči z ušesi. Spoštovani, zdaj, ko smo govorili o štirih členih je Zakonodajno-pravna služba govorila dlje kot predlagatelj zakona. In govori o tem, da bistveno, predlog bistveno odstopa od ureditve, ki bi bila pravilna. In jaz vam moram nekaj reči ljubezen do bivših bratov pač ni dovolj. In ko se enkrat neko pravico, da jo je težko vzeti. Zdaj, res je, da je z amandmajem bilo to predložitev dokazila o psihofizični zmožnosti zadoščeno, verjetno tudi samo pravno formalno, pa opravljanje praktičnega dela še vedno ostaja odprto. Zdaj, načelo vzajemnosti priznavanja je tukaj kršeno. Prav tako ustavno načelo enakosti pred zakonom. Tako da, spoštovane kolegice in kolegi, v Novi Sloveniji seveda tega ne moremo podpreti.

Hvala lepa. Gospod Podkrajšek, izvolite.

Ja, hvala predsednik, za dano besedo. Lep pozdrav vsem, državnemu sekretarju, predstavniku Državnega sveta, Zakonodajno-pravne službe, kolegice in kolegi.

Ne vem, kako bi začel pri tem zakonu. Glejte, kolegice in kolegi, Slovenci smo se leta 1990 seveda z zelo zavihanimi rokavi zborili, da živimo v samostojni Sloveniji. Potem smo v letu 2004 stopili v Evropsko unijo. Ampak glejte, preden smo stopili in so nas sprejele države, ko smo mogoče tisti, ki smo malo starejši, pa tudi za tem omizjem, kolegice in kolegi poslanci, ki so še starejši od mene, mogoče samo sanjali, da bomo imeli v Sloveniji ista pravila kot so v Nemčiji, v Avstriji pa še kje. V samostojni Sloveniji moram poudariti, da smo veliko delali seveda tudi naša stroka, tudi verjetno ta Državni zbor, naši kolegi že v preteklosti na varnosti na cestah. Gradili sodobne ceste, jih imamo veliko. Tukaj še nas veliko dela čaka. Seveda, vseskozi smo pa spremljali tudi in seveda bili večkrat črno zaviti, ko smo spremljali prometne nesreče, pa gledali statistike. Moja ocena je, da je tisti, ki strokovno vzgaja mlade voznike. v Sloveniji so v preteklosti naredili veliko dela, zato se tudi statistika na tem področju zmanjšuje. Seveda, pogosto me zanima, ko spremljam mlade voznike, ki sedejo prvič za volan, vemo, da seveda morajo k temu pristopiti, da imajo veliko časa, veliko dela morajo opraviti, strokovnega, tudi imajo nek moratorij dve leti, vemo, kakšna tablica je zadaj, s kom lahko vozijo in če se slučajno tistemu mlademu vozniku, Slovencu, zgodi, da naredi kak prekršek, verjetno se mu to obdobje podaljša oziroma se bistveno spremeni. Glejte, tudi en segment je pomemben. Tudi to smo dosegli v samostojni Republiki Sloveniji. Tudi vozniki, ki smo vozniki, ki vozimo 20, 30 let smo lahko najboljši strokovnjaki na cesti, najboljši vozniki. In ko naredimo nek večji prekršek, se ve, kaj zakonodaja pravi. Ponovno na zdravniški pregled, da zdravniška stroka oceni, ali smo sposobni iti ponovno delati vozniško dovoljenje. Gospa predlagateljica, kolegica poslanka, jaz spoštujem trud, ampak glejte tule smo pa malo zašli. Slovenija, kot sem povedal, nosi in vsi, vse Slovenke in Slovenci, ki imamo izdano vozniško dovoljenje, imamo na vozniškem dovoljenju seveda zastavo Evropske unije. In mi v tem Državnem zboru zdaj sprejemamo zakon, kjer nekdo, jaz ne vem, mogoče ga je vzgajal najboljši strokovnjak, mogoče ga je pregledal najboljši zdravnik na Kosovem ali pa v Makedoniji ali pa v Bosni, ne dvomim v to, ampak glejte, pravila igre so znana v Evropski uniji. In nekdo, ki živi eno leto v Sloveniji, gre na našo upravno enoto. Da tisto vozniško dovoljenje in dobi slovenskega. In ko sem ta zakon pregledoval že nekaj časa nazaj, sem celo pomislil, pa to še boste prišli, čez dva meseca bo, da bodo piloti, ki so tam delali, iz neke države, da je lahko pilot. Glejte, bodimo resni, tu gre za varnost naših državljank in državljanov. In glejte, v poslanski skupini temu predlogu pa lahko vi zdaj zagovarjate tako gospodarstvo, tako ljudi, ki jih to muči. Glejte, ampak neka pravila igre, ker gre za varnost naših državljanov in državljank in državljanov, pa bodo morali ti ljudje opraviti. Mi tu pač temu ostro nasprotujemo. In tu vam moram povedati, da na tem področju ste zašli in kot je kolega pred menoj, kolega Žakelj povedal pa ni tako veliko zakonodaje, ko pride v ta Državni zbor, da je Zakonodajno-pravna služba daljša od tistega, ki zakon predstavlja. Hvala.