Vse članice in člane odbora, vabljene ter ostale prisotne prav lepo pozdravljam. Začenjam 18. sejo Odbora za izobraževanje, znanost in mladino.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednje članice in člani odbora, in sicer Robert Janev, ki ga nadomešča Lenart Žavbi, potem Iva Dimic, ki jo nadomešča Jožef Horvat in Vera Granfol, ki jo nadomešča Andreja Živic.

S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red: 1. točka - Predlog zakona za urejanje položaja študentov, druga obravnava, 2. točka - Razno. Ker v poslovniškem roku ni bilo podanih predlogov za spremembo dnevnega reda, ugotavljam, da je določen takšen dnevni red seje kot ste ga prejeli s sklicem.

Smo pri 1. TOČKI DNEVNEGA REDA, TO JE PREDLOG ZAKONA ZA UREJANJE POLOŽAJA ŠTUDENTOV, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo in sprejetje po rednem postopku predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim Lenartom Žavbijem, Damijanom Bezjakom Zrimom in doktorico Tatjano Greif.

Predlog zakona je bil 3. septembra 2025 objavljen na spletnih straneh Državnega zbora.

V zvezi s to točko ste prejeli naslednje gradivo, ki je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora: predlog zakona, mnenje Zakonodajno-pravne službe, mnenje Komisije Državnega sveta za izobraževanje, kulturo, znanost, šport in mladino ter stališče Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Danes pa smo prejeli še stališče ZPIZ. Rok za vlaganje amandmajev je bil do ponedeljka, 3. novembra, letos. V poslovniškem roku so amandmaje k 4., 7. ter za novi 9.a člen vložile poslanske skupine Svoboda, SD in Levica, amandma k 2. členu pa je vložila Poslanska skupina SDS. Predlagatelji amandmajev so spremenili oziroma dopolnili amandmaja k 7. in za novi 9.a člen.

K tej točki so vabljeni vsi, ki so razvidni iz sklica seje. Dodatno sem na sejo povabila še Mladinski svet Slovenije in Zvezo Škis.

Začenjam z drugo obravnavo predloga zakona, o kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona. Odboru predlagam, da se razprava o vseh členih in amandmajih združi v skladu s prvim odstavkom 128. člena Poslovnika Državnega zbora. Po opravljeni razpravi bomo opravili glasovanje o amandmajih ter nato glasovali o vseh členih predloga zakona skupaj. Se s tem strinjate? Ugotavljam, da ja.

Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavniku predlagateljev skupine poslank in poslancev, kolegu poslancu Lenartu Žavbiju. Izvoli, Lenart.

Najlepša hvala. Spoštovane poslanke, poslanci, draga predsednica odbora, spoštovana vabljena javnost.

Nekako je v zadnjih mandatih že praksa, da se enkrat tekom mandata vloži novela predloga zakona za urejanje položaja študentov, ki z vsakim mandatom nadalje zakon dodatno naredi boljšega in ga, bom temu rekel, pripravi na razmere posameznega pretečenega obdobja. Jaz sem izjemno zadovoljen, da je civilna družba oziroma Študentska organizacija ta zakon usklajevala z različnimi deležniki v izvršni veji oblasti in na koncu prišli do, in so na koncu prišli do zaključenega besedila zakona, ki so ga prinesli v vložitev poslankam in poslancem. Poslanke in poslanci koalicije smo ta zakon vložili in se izvornim piscem in usklajevalcem tega zakona na tej točki izjemno zahvaljujem in nekako dajem kapo dol, da so prišli do te točke. Jaz se bom na kratko sprehodil preko vsebine zakona, potem bom pokomentiral še sklop amandmajev in pa lahko tudi mnenje Zakonodajno-pravne službe.

Zdaj, sama vsebina zakona posega v tri zakone s tako imenovano omnibus tehniko. Ključni del tega zakona pa lahko rečem, da je realiziran Zakon o subvencioniranju študentske prehrane in na Zakon o štipendiranju. Kar se tiče Zakona o subvencioniranju študentske prehrane, se z 2. členom za 1,55 zviša fiksna vrednost bona posameznega, kar je dober ukrep, ki služi zagotavljanju načelom socialne države, ki mislim, da je vsem nam izjemno pomembna. V 3. členu, ki je pomemben z vidika novega sistema, se posameznemu študentu na vsak teden dodaja devet do deset novih bonov, se pravi, se šteje, da se tudi sobota in nedelja, se pravi, da tudi v soboto in nedeljo dobiš bone tako kot med delovnim tednom, kajti študentje so študentje tudi med vikendom, ne samo med tednom. Drugi del tega člena pa viša oziroma podaljšuje, podaljšuje obratovalne roke, ko se boni lahko koristijo iz 22.00 na 24.00. Gre po moje za pomemben predlog in pomemben ukrep, kajti življenje študentov se, mislim, da iz leta v leto postaja vedno manj in bolj in bolj fleksibilno. Se pravi, sam čas študija ni, je vedno, bom rekel, daljši, v različnih urah in na ta način dajemo študentom tudi konec koncev več svobode, da se sami organizirajo dan kot si ga želijo.

Naslednji, 4. člen, pa dovolite, da ne bom govoril o besedilu člena, ampak o vloženih amandmajih in bom povedal kar naravnost. Pri 4. in 9.a členu, amandmaja, gre za sicer pomembno, za pomemben birokratski člen, ki govori o tem, kdo Študentski organizaciji javlja podatke o tem, kdo je upravičen do subvencionirane študentske prehrane. Mi smo vložili v izvornem besedilu en predlog, po posvetovanjih s spisom smo vložili amandma tega predloga, se pravi 4. in 9.a, zdaj smo pa dobili v tem tednu od ZZZS, da je to neživljenjsko ali kako piše v podanem predlogu. In potem gre moja zaveza, da če boste spoštovane poslanke in poslanci na tem odboru ta amandma podprli, da bo člen do zbora zaprt. In jaz upam, da sta ZZZS pa ZPIZ tukaj, mislim, da sta, pokličemo ZPIZ, ZZZS in ŠOS v Državni zbor in kako se boste zmenili, tako bomo napisali, če se pa ne boste zmenili, bomo pa črtali, bomo pa predlagali črtanje v med odborom in zborom. Zato ker pač ni, ni, ni naloga, da se bomo mi zdaj reducirali ta zakon na en birokratski člen, dokler se ne zmenite med sabo. In pač zmenite se med sabo, mi bomo pa to napisali, niti ni to neka huda politična odločitev.

Potem gre, nadalje ta zakon še posega v Zakon za uravnoteženje javnih financ, s čimer efektivno zvišamo minimalno študentsko urno postavko za dobrih 5 odstotkov, kar mislim, da lahko vsi podpremo. In pa potem še manjše spremembe Zakona o štipendiranju, kjer se podaljšuje rok za, med drugim podaljšuje rok za dokončanje študija.

Kar se tiče mnenja ZPS, smo upoštevali z amandmajem smiselno vsebinsko pripombo k 7. členu. Se pa lahko strinjam z, bom temu rekel, predgovorom, ki ga je ZPS dala vezano na omnibus način, ampak pač lahko rečem, da, tako kot sem že na seji Državnega sveta povedal, da pač razumem, da je iz mandata v mandat več omnibus zakonov. Pa je verjetno to neka stvar večje kompleksnosti družbe.

Kar se tiče še na koncu predlaganega amandmaja Slovenske demokratske stranke, vam jaz pa čisto iskreno povem, da jaz nimam težav s tem amandmajem, ampak kolikor vem in so mi vsi zainteresirani povedali enako, je ta, je vsebina tega člena, ki ste ga vložili, že na enak način urejena znotraj drugega zakona in se to efektivno že izvaja. Tako da, če to ne drži, prosim, če mi lahko to obrazložite. So mi pa vsi, pa mislim, da bodo še v svojih predstavitvah tudi različni deležniki to potrdili.

Torej pred vami je po moje dober zakon in bom poskušal biti samozavesten, da pričakujem in upam na soglasno podporo vseh poslank in poslancev, kakor smo isto že dobili na Državnem svetu, na komisiji. Najlepša hvala.

Hvala lepa tudi tebi.

Zdaj pa dajem besedo predstavniku Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, državnemu sekretarju Danu Juvanu, izvolite.

Hvala lepa za besedo. Saj moja razprava ne bo dolga.

Gre za en zakon, ki ima mogoče že neko svojo tradicionalno mesto konec mandata v Državnem zboru. Mi smo ga seveda pričakovali, smo ga tudi usklajevali s ŠOS in na tej točki lahko rečem, da ministrstvo tem rešitvam, ki so podane, ne nasprotuje. Mogoče samo še to zadnje, kar je bilo rečeno; seveda se usklajuje, ta subvencija se usklajuje 1. marca po Zakonu o usklajevanju transferjev družinam in posameznikom in iz 3. člena je ena izmed alinej, tako da zdaj še, zdaj to je, redna uskladitev je že del sistema. Če bi hoteli kakšno izredno uskladitev, je to druga zgodba, ampak redna uskladitev je pa že del sistema. In sicer, z rastjo cen življenjskih potrebščin, kar pomeni inflacija v prejšnjem letu. Toliko mogoče z moje strani, hvala.

Hvala lepa tudi vam.

Besedo dajem predstavnici Zakonodajno-pravne službe, gospe Valentini Marolt, izvolite.

Hvala za besedo, gospa predsednica.

Zakonodajno-pravna služba je predlog zakona proučila z vidika skladnosti z Ustavo, pravnim sistemom in zakonodajno tehničnega vidika in pripravila pisno mnenje, v katerem je opozorila na uporabljeno tehniko noveliranja treh zakonov, ki bi morala biti uporabljena izjemoma, to pa je že tretji predlog z enakim pristopom. In to zmanjšuje pravno varnost, ki jo zagotavlja 2. člen Ustave. Potem smo pa dali še pripombo k 7. členu, predvsem zaradi notranje skladnosti Zakona o štipendiranju. Hvala.

Hvala lepa tudi vam.

Besedo dajem še predstavniku Državnega sveta, gospodu Dragu Žuri. Izvolite.

Ja, hvala lepa za besedo. Spoštovane, spoštovani.

Komisija Državnega sveta za izobraževanje, kulturo, znanost, šport in mladino je na 34. seji v torek ta teden obravnavala Predlog zakona za urejanje položaja študentov. Komisija je predlog zakona soglasno podprla. Komisija se je na svoji seji seznanila s stališčem Študentske organizacije Slovenije, ki je, kot je bilo že rečeno, pobudnica predlaganih sprememb in ki je tudi aktivno sodelovala pri oblikovanju in predstavitvah tako v poslanskih skupinah Državnega zbora kot tudi v Državnem svetu, kjer smo organizirali maja letošnjega leta tudi posvet na vsebinske zadeve, ki jih pokriva ta zakon. Predlog zakona se, kot je bilo že rečeno, osredotoča na tri ključna področja: prehrano, štipendiranje in študentsko delo. V ŠOS pa so obenem izpostavili tudi nerešeno vprašanje zdravstvene zavarovalne podlage za študente. Ker si ŠOS že nekaj časa prizadeva, da bi bila ta pravica vezana na status študenta in ne hkrati omejena s 26 leti starosti, kot trenutno velja, je to edina pravica, ki ni neposredno vezano na status študenta. To vprašanje pa naj bi se, kot je bilo rečeno, reševalo znotraj sprememb Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Komisija tako pozitivno ocenjuje skupno prizadevanje tako odločevalcev kot Študentske organizacije za izboljšanje ureditve položaja študentov, kar se kaže tudi v podpori predloga zakona. Obenem pa podpiramo nadaljnje prizadevanje za ureditev omenjene nove zdravstvene zavarovalne podlage, vezane na status študenta, ki bo tudi del obravnave v nadaljnjem zakonodajnem postopku prej omenjenega zakona. Člani komisije so v razpravi spomnili, da je ŠOS v lanskem letu v podporo predlogu zakona zbral več kot 30 tisoč podpisov v enem tednu, kar kaže tudi na široko podporo med študenti. Poudarili so, da je izhodiščni predlog zakona vključeval sicer več različnih področij, predlog zakona, ki pa je trenutno v obravnavi, pa ureja prehrano, štipendiranje in študentsko delo. Nekatera področja so se sicer vmes že uredila z drugimi zakoni, ki so bili v proceduri, kot primer Zakon o visokem šolstvu, ki je uredil področja, ki so bila sicer predvidena v tem zakonu. Komisija pa hkrati spodbuja tudi nadaljnjo razpravo o nekaterih drugih vprašanjih, kot na primer vprašanje subvencioniranja javnega potniškega prometa za dijake in študente. Opozorjeno je bilo, da je to vprašanje bilo del izhodiščnega predloga zakona in tudi že del podobnega Omnibus zakona pred štirimi leti. Ampak je obakrat zadeva izpadla in zadeva še vedno sistemsko ni rešena. Hkrati je bilo spomnjeno, da v Sloveniji sicer imamo generalno subvencioniran javni potniški promet, vendar trenutno različno so obravnavane različne skupine prebivalcev. Upokojenci imajo tako popolnoma brezplačen integrirani javni potniški promet, zaposlenim stroške povrnejo delodajalci za prihod na delo, edino študentje in dijaki, se pravi šolajoča mladina, pa mora plačevati za to, da lahko pride v šolo oziroma na univerzo, po drugi strani so pa, je pa to edini del populacije, ki nima svojih dohodkov. Se pravi, plačuje edino tisti, ki dejansko nima dohodkov. Tako komisija meni, da takšna ureditev ni pravična, saj ni razumskega razloga, zakaj bi ravno mladi, ki vlagajo v svoje izobraževanje, morali sami oziroma edini kriti te stroške. Komisija zato poziva, da se v nadaljnjih razpravah glede sistemskega urejanja tega položaja uredi tudi to področje.

Hkrati, kot je bilo že rečeno tudi s strani Zakonodajno-pravne službe in predlagatelja, opozarjamo na mnenje Zakonodajno-pravne službe glede omnibus načina sprejemanja in urejanja teh področij. In na koncu smo opozorili še tudi na vprašanje štipendij za nadarjene dijake in študente, ki naj bi bilo urejeno nejasno in nepregledno, kar povzroča zmedo in negotovost.

Hvala lepa.

Zdaj pa vabim k predstavitvi mnenj in stališč vabljene na sejo in kot prvega bi povabila gospoda Danijela Kovača iz ZPIZ, izvolite.

Predsedujoča, hvala lepa za besedo. Drage članice, člani odbora in ostali vabljeni, lepo pozdravljeni tudi z moje strani.

Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije vsekakor kot pozitivno ocenjuje skupno prizadevanje odločevalcev in tudi Študentske organizacije Slovenije za izboljšanje ureditve položaja študentov, kar se je dejansko odrazilo tudi v tem predlaganem zakonu, ki ga danes obravnavamo. Kot smo slišali, so izpostavljena tri ključna področja: prehrana, štipendiranje in študentsko delo. Tukaj bi se zdaj osredotočil na to vsebino, glede katere smo bili malce izzvani, glede vsebine subvencioniranja študentske prehrane. Se pravi, Študentska organizacija Slovenije je po Zakonu o subvencioniranju študentske prehrane nosilec javnega pooblastila za odločanje o upravičenosti do subvencioniranja študentske prehrane.

Pogoji so določeni v taistem zakonu, ki sem ga navedel, v 6. členu. In ta člen ni odprt, je pa pomembno, zaradi tega, ker v bistvu v tem členu govorimo o pogojih, ki izhajajo iz predpisov o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. In zaradi tega smo tudi v stališču, ki smo ga poslali danes - in verjamem, da ga verjetno nekateri še niste uspeli prebrati - izpostavili situacijo, da bi lahko prišlo ob nesprejetju amandmajev govori in amandma k 4. členu in potem v povezavi novi 9.a člen do situacije, ko v bistvu zakon sam sebi bi bil v bistvu notranje neskladen. Zaradi tega, ker v bistvu po 8.a členu, ki se spreminja s tem predlaganim zakonom je zgolj zamenjava v bistvu tega organa, ki brezplačno posreduje podatke Študentski organizaciji Slovenije na način, da se v bistvu ZZZS zamenja s spisom. Zpiz ni upravljavec podatkov o predpisih o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. In tudi če bi gledal svoje podatke, predpisi v določeni meri niso enaki in se tudi krog zavarovancev lahko po pokojninski zakonodaji razlikuje od zakonodaje, ki je v bistvu v pristojnosti Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Zato se strinjamo s tem, da se sledi predlogu amandmajev. In dejansko s predlogom amandmajev, amandmajev rešujemo situacijo, da bomo za prejemnike družinske pokojnine, ki je v bistvu ves čas bila težava, ki jo je ZZZS izpostavljal, zagotavljali podatek na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Za vse ostale izpolnjevanje pogojev pa bi še naprej ostali pri isti situaciji kot je, se pravi, da bi bilo dvostopenjsko posredovanje podatkov. Bi pa rad opozoril, da pri tem dvostopenjskem posredovanju podatkov lahko tudi mi vzpostavimo to avtomatizirano izmenjavo, da se ta zgodba odvija v realnem času in v bistvu ne bi to vplivalo na odločitev o pravici do subvencionirane prehrane.

Drugo, kar sem pa hotel še izpostaviti, ker je tudi v tem predlogu zakona zajeto: začasno občasno delo dijakov in študentov. Vemo, da to omogoča pridobivanje delovnih izkušenj, dodatni zaslužek dijakom, študentom. Delodajalcem, pa tudi dejansko uvid v potencial bodočih kadrov, pa tudi fleksibilnost pri zaposlovanju oziroma pri delovni sili. In od 1. februarja 2015 leta vemo, tudi, da študentsko delo šteje v pokojninsko dobo in dejansko posredno s tem predlaganim zakonom, ko se spreminja število ur, ki šteje za minimalno urno postavko, povečujemo tudi pokojninsko dobo. Lahko povem, da v letu 2024, kolikor imam podatkov od Fursa, je bilo okvirno plačanih prispevkov za čez 103000 oseb in dejansko v povprečju so študenti oziroma tudi dijaki iz naslova začasnega in občasnega opravljanja del pridobili dva meseca in 18 dni pokojninske dobe.

Da ne bom predolg. Z upoštevanjem amandmajev, ki sem jih prej izpostavil, vsekakor pozdravljamo to nadaljnjo pot do uveljavitve in uporabe predlaganega zakona. Hvala.