Vse članice in člane odbora in ostale prisotne lepo pozdravljam. Začenjam 67. nujno sejo Odbora za finance.

Obveščam vas, da so zadržani, se seje ne morejo udeležiti naslednje članice in člani odbora: Milan Jakopovič, Jernej Vrtovec, Franc Rosec, Tomaž Lisec, Suzana Lep Šimenko.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odbora. Ker v poslovniškem roku nisem prejela drugih predlogov v zvezi z dnevnim redom, ugotavljam, da je določen takšen dnevni red kot ste ga prejeli s sklicem seje.

Prehajamo na 1. IN EDINO TOČKO DNEVNEGA REDA - ALI BODO S PREVZEMOM ZAGREBŠKE BORZE IN S TEM LJUBLJANSKE BORZE S STRANI HRVAŠKIH DRŽAVNIH ORGANOV OGROŽENI NACIONALNI INTERESI REPUBLIKE SLOVENIJE?

Poslanske skupine Svoboda, SD in Levica so 24. 10. na Odbor za finance naslovile zahtevo za sklic nujne seje za navedeno točko dnevnega reda.

Kot gradivo k tej točki dnevnega reda ste prejeli zahtevo poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica s predlogom sklepa, ki je objavljena na spletnih straneh Državnega zbora s sklicem seje. Dodatno ste proti podpisu prejeli tudi dokument 310/01/25-6/3 s stopnjo tajnosti INTERNO.

Na sejo so bili vabljeni: Andreja Kert kot predstavnica predlagatelja, Ministrstvo za finance, Slovenski državni holding, Slovenska obveščevalno-varnostna agencija - SOVA, magister Roman Križnik, Sklad Republike Slovenije za nasledstvo; Sklad Republike Slovenije za nasledstvo; magister Mateja Vraničar Erman, visoka predstavnica Republike Slovenije za nasledstvo; Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve, Anka Čadež, Agencija za trg vrednostnih papirjev; Agencija za trg vrednostnih papirjev; Marko Bombač, predsednik uprave Ljubljanske borze in Ljubljanska borza.

Predlagam, da razpravo opravimo tako, da najprej predstavnica predlagateljev zahteve za sklic nujne seje dodatno obrazloži zahtevek za sklic. V nadaljevanju bodo besedo dobili vabljeni, nato pa bi sejo zaprli za javnost in opravili razpravo na zaprtem delu seje. Poem bi sejo odprli in opravili še razpravo na tem delu seje, če bo interes, ter glasovali o predlaganem sklepu. Prosim, da med razpravo upoštevate predpise s področja tajnih podatkov in varovanja podatkov ter o tajnih in varovanih podatkih razpravljate le na zaprtem delu seje.

Besedo dajem predstavnici predlagatelja Andreji Kert, izvolite besedo.

Hvala lepa, lep pozdrav vsem skupaj.

Kot vemo, se je za časa prve Janševe Vlade, to je leta 2008, podpis dejansko junija 2008 in dejanski prevzem novembra 2008, je bilo 81,01 odstotka Ljubljanske borze prodano dunajski borzi. Časnik Finance je takrat poročal, da so lastniki s prodajo svojega deleža iztržili okoli 37 milijonov evrov. Posel je dobil v odobritev slovenskega regulatorja ATVP. Dunajska borza je nato leta 2015, za časa vlade Mira Cerarja, svoj delež prodala Zagrebački borzi. Pogodba o prevzemu je bila podpisana julija 2015, posel pa dokončan decembra 2015. Zagrebška borza se je v tem času dokapitalizirala, odkupila tudi delež od preostalih lastnikov ter postala sto procentna lastnica Ljubljanske borze. Časnik Finance je poročal tudi, da je znašala kupnina za Ljubljansko borzo v tem času, to se pravi, ko je Zagrebška borza plačala dunajski borzi, med 1 in 1,5 milijona evrov, ocena v poslovnih krogih pa je, da je z zagrebško borzo pridobitev sto procentnega deleža ljubljanske borze stala približno 2 milijona evrov. Zagrebška borza je imela v letu 2014 okoli 1,32 milijona evrov prihodkov in ustvarila izgubo v višini približno 144 tisoč evrov - zelo zanimiv podatek glede na prejšnje podatke. Zagrebška borza kljub temu, da je v preteklosti že dobivala ponudbe za nakup Ljubljanske borze in z njo ni ustvarjala dobička, slednje ni želela prodati, kar nakazuje na to, da že do sedaj neposredni ekonomski učinki niso bili tisti oziroma niso bili ključni element za lastništvo Ljubljanske borze. Že pred aktivnostmi za prevzem Zagrebške borze je imela Fina v njej približno 9,99 odstotni lastniški delež. In kaj je Fina? To je hrvaška finančna agencija, kratko Fina, in je javna agencija v državni lasti, ki opravlja kombinacijo finančnih, informacijskih in javnih administrativnih storitev. Po vsebini in pristojnosti gre za unikatno hibridno institucijo, ki v slovenskem kontekstu nima neposrednega enakovrednega organa, temveč predstavlja kombinacijo funkcij več slovenskih institucij. Če na kratko pogledamo. Funkcija centralnega registra podjetij, bilanc in blokad. Na Hrvaškem je to v pristojnosti Fine, v Sloveniji Ajpesa, Sodnega registra in FURS. Če pogledamo naprej plačilni promet izterjave, blokade računov, na Hrvaškem fina, pri nas FURS, banke, sodišča. Potem e-računi, digitalna potrdila, javne e-storitve, Hrvaška Fina, Slovenija Arnes, SI CERT, MJU. Analitika in poročanje za državo, Hrvaška Fina, v Sloveniji SURS, Ministrstvo za finance, Ajpes. Trg kapitala in borzna infrastruktura, na Hrvaškem Fina, država nima vloge, trg ureja ATVP v Sloveniji. Izterjava in upravljanje finančnih terjatev, na Hrvaškem Fina, pri nas FURS, sodišča, banke.

Za globlje razumevanje nevarnosti, ki lahko preti razvoj slovenskega kapitalskega trga, pa je potrebno pogledati še malo v zgodovino. Po razpadu Jugoslavije je Hrvaška zavrnila odgovornost za varčevalce Ljubljanske banke in hkrati onemogočila, da bi ta banka na Hrvaškem izterjala dolgove hrvaških podjetij iz posojil in garancij. Med letom 1991 in 1996 je zagrebška podružnica tako imenovane stare Ljubljanske banke sicer poskušala sodno izterjati terjatve, vendar so hrvaške oblasti s političnimi pritiski, s spreminjanjem sodne prakse, preprečevanjem izvršb sistematično blokirale postopke. Slovenija je po dveh desetletjih neuspešnih pravnih poskusov leta 2016 vložila tudi sama tožbo proti Hrvaški na Evropsko sodišče za človekove pravice, zahtevala skoraj pol milijarde evrov odškodnine, vendar je žal sodišče štiri leta kasneje odločilo, da za zadevo ni pristojno. Ključno vlogo je pri tem odigrala hrvaška finančna agencija Fina, takrat je to bila še kot zavod za plačilni promet. Čeprav je Ljubljanska banka razpolagala s pravnomočnimi izvršbami, bi morala Fina kot plačnik posrednik tehnično izvršiti izterjavo z računov dolžnikov, a tega ni storila. Utemeljila je, da Ljubljanska banka do denarja ni upravičena, ker je poslovanje prenesla na Novo ljubljansko banko. Slovenija je takšno razlago ves čas zavračala, saj je vztrajala, da Ljubljanska banka na Hrvaškem še vedno ima premoženje in pravico do izterjave. Leta 1995 je stara Ljubljanska banka proti Fini vložila tožbo zaradi nezakonitega ravnanja in povzročene škode v višini 3,85 milijonov kun, to je okoli 2,5 milijona evrov z obrestmi, vendar so hrvaška sodišča vseh stopenj tožbo zavrnila. Presodila so, da Ljubljanska banka ni bila aktivno legitimirana za vložitev tožbe, zato se sploh niso spuščali v vsebinsko presojo, da bi presodila ali je Fina s svojimi dejanji dejansko povzročila škodo. Odločitve Fine oziroma takratnega zavoda za plačilni promet, katerega pravni naslednik v celoti je sedaj Fina, so bile po navedbah različnih virov usklajene s hrvaško državo. In v tistem času je agencijo vodil Bogomir Cota, hrvaško ministrstvo za finance pa Božo Prka, kasneje eden najvplivnejših hrvaških bankirjev. Fina, ki danes velja za verjetno bodočo lastnico Ljubljanske borze, je torej v preteklosti igrala pomembno vlogo pri oviranju interesov slovenske države in Ljubljanske banke na Hrvaškem. Zanimivo je, da sedanji hrvaški finančni minister Marko Primorac sicer poudarja, da ni logičnih razlogov, zakaj razvoj slovenskega kapitalskega trga ne bi bil tudi v interesu hrvaške države, vendar sprašujem se ali je to iskreno sporočilo in ali je to mogoče verjeti. Nenavadna je tudi izjemno hitra odločitev hrvaškega regulatorja, Hrvaške agencije za nadzor finančnih storitev, tako imenovana HANFA, ki je Fini že konec avgusta izdala soglasje za pridobitev kvalificiranega deleža v višini med 50 in 100 odstotkov osnovnega kapitala in glasovalnih pravic družbe, to je Zagrebške borze; Fina je namreč šele v začetku avgusta prejela postopek za prevzem Zagrebške borze.

Da se ozremo še malo na trenutno stanje lastništva Zagrebške borze. Trenutno ima Fina v lasti približno 9,99 odstotka Zagrebške borze, preostali delež pa namerava pridobiti z uradno prevzemno ponudbo. Pri presoji soglasja je HANFA preverila Finin ugled, finančno stabilnost ter vpliv načrtovanega prevzema na zakonitost, upravljanje in nadzor nad borzo in ocenila, da ni razlogov, da soglasja ne bi izdali. Po navedbah Fine bi prevzem omogočil povezovanje ključnih institucij tržne infrastrukture in ustvarjanja sinergij, ki bi krepile učinkovitost, varnost in stabilnost hrvaškega kapitalskega trga. Trenutno imajo hrvaške banke skupaj okoli 25 odstotkov lastništva Zagrebške borze, ostalo, se pravi največ deset nekje največjih delničarjev, pa skupaj obvladuje več kot 68 odstotkov kapitala družbe.

Da mogoče pač tu nekje zaključim in raje preidem na vprašanja, ki se nam porajajo ob tej zgodbi. Dejstvo je, da je borza že dolga leta, točneje od leta 2008 in več, v lasti slovenskih lastnikov. Ni več v lasti slovenskih lastnikov, se opravičujem. v bistvu se sedaj spreminja to, da od tujih zasebnih lastnikov prehaja v last tujega organa, ki je v sto procentnem lastništvu tuje države, to je Hrvaške. In ob tem in ob vseh prej izpostavljenih dejstvih se je potrebno vprašati, kako bo to vplivalo na razvoj kapitalskega trga v Sloveniji. Prevzemna tuja institucija, to je Fina, ki dejansko deluje na več nivojih, odpira vprašanje, kaj to lahko potencialno pomeni za upravljanje in delovanje Ljubljanske borze in posledično za slovenski kapitalski trg, ki si ga tako močno prizadevamo bolj prebuditi, kot vemo, recimo tudi z uvedbo individualnih naložbenih računov, ga približati malim vlagateljem. ljudem, ki sedaj varčujejo v bankah, aktivirati torej denar, ki ga imamo spravljenega v bankah. Nenazadnje, kaj to pomeni za gospodarstvo, za pretok in pritok svežega kapitala? Mogoče se lahko vprašamo tudi ali so s tem kakorkoli ogrožena sprejeta načela spodbujanja zaupanja v vlaganje v druge finančne instrumente skladno s strategijo razvoja trga kapitala v Sloveniji. Mogoče samo za konec, še preden zaključim to mojo uvodno izvajanje; v medijih smo lahko zasledili nekaj razmišljanj o tem in navajam v nadaljevanju dve izjavi. Ljubljanska borza, ki je bila do leta 2015 v lasti dunajske borze, je pomembna za domače gospodarstvo, zato so borzni člani upravičeno zaskrbljeni. Zelo slaba novica, pravi Igor Štemberger, direktor družbe BPH Ilirika, in dodaja: "Nismo naredili dovolj, da bi te stvari obrnili sebi v prid. Hrvati so zagotovo zelo, zelo vešči, napredujemo pametno in modro v naši državi tako z lastniškimi deleži večine slovenskih podjetij kot tudi zdaj z napovedanim prevzemom". Predsednik uprave Ljubljanske borze Marko Bombač pa meni: "Za državo je zelo pomembno, pozitivno, da ima svojo lokalno borzo, ker ta pozitivno vpliva na gospodarstvo in na blaginjo lokalnih prebivalcev. Se lahko soočimo s tem, da bodo izdajatelji v nekem času kotirali v Zagrebu, da bodo delničarji dobivali dividende, izplačila iz Zagreba in da lahko pozneje preselijo tudi centralni register vrednostnih papirjev v Zagreb?", še dodaja Štemberger.

Zato smo se v poslanskih skupinah koalicije pač dogovorili, da je potrebno o vseh teh stvareh odprto spregovoriti. Zato smo predlagali Odboru za finance, da po končani razpravi sprejme naslednji sklep: Odbor za finance priporoča Vladi Republike Slovenije, da v vlogi skupščine Slovenskega državnega holdinga d. d. sprejme sklep, ki od Slovenskega državnega holdinga d. d. zahteva, da v najkrajšem možnem času preveri možnost odkupa Ljubljanske borze d. d. Ob tem pa bi želela poudariti, da pričakujemo, da bomo v razpravi slišali še kakšne drugačne možnosti oziroma boljše možnosti ali kakorkoli rešitve ali predloge in smo seveda odprti, da ta sklep ustrezno dopolnimo, spremenimo, v kolikor se bi to skozi razpravo pokazalo. Hvala lepa.

Hvala lepa.

Preden dam besedo vabljenim, bi še enkrat samo opozorila, da smo sedaj še vedno na odprtem delu seje in da prosim, da upoštevate predpise s področja varovanja in tajnih podatkov. Hvala lepa.

Želi besedo sedaj predstavnica Ministrstva za finance? Gospa Nikolina Prah, izvolite besedo.

Ja, hvala lepa. Spoštovana predsedujoča, spoštovane poslanke in poslanci. Lepo pozdravljeni tudi vsi vabljeni, danes nas je kar veliko na seji. Najprej bi želela začeti z opravičilom ministra, ki se je želel udeležiti današnje seje. Včeraj popoldne je prišlo nepričakovano v njegov urnik nov sestanek, tako da sva tukaj dve državni sekretarki, ki bova zastopali stališča Ministrstva za finance.

Ker je tema povezana s kapitalskim trgom, bom pravzaprav s tem tudi začela. Razvoj slovenskega kapitalskega trga je eden izmed ključnih strateških usmeritev Ministrstva za finance od začetka tega mandata. Marca 2023 smo tako tudi sprejeli prvo vladno strategijo razvoja slovenskega kapitalskega trga do leta 2030. Že to, da je prva, pove, da smo ministrstvo, ki se ki nam je pomembno to področje in da gre za področje, ki do zdaj mogoče ni bilo tako izpostavljeno ali pa tako v ospredju kot trenutno, kot trenutno je. Naj tudi to povem, da je bila strategija pisana na podlagi izvedenega projekta Evropske komisije, ki je v letu 2021 temeljito pregledala naš kapitalski trg, se pogovorila z različnimi deležniki, tudi z regulatorji, in sprejela približno sto priporočil, kako lahko slovenski kapitalski trg dodatno spodbudimo, namreč ugotovljeno je bilo, da smo nekako na repu po razvitosti. Na podlagi teh ugotovitev torej smo pripravili tudi našo strategijo, ki se je aktivno začela izvajati nemudoma. Že prav na tem Odboru za finance sem večkrat poročala, kaj smo povedali, tudi predlagateljica je nekaj projektov že izpostavila, od izdaje prvih obveznic zgolj za male vlagatelje do nedavnega sprejema Zakona o individualnih naložbenih računih. Aktivno se ukvarjamo tudi s finančnim opismenjevanjem. Naj pa povem, da nobeno priporočilo s strani projekta Evropske komisije pa ni bilo dano v smeri, bom rekla, ugotavljanja lastništva Ljubljanske borze.

Absolutno je Ljubljanska borza edina borza v Sloveniji. Na Ministrstvu za finance smo tudi na stališču, da je pomembno, da organiziran trg v obliki, torej borze imamo v Sloveniji, je pomemben za razvoj kapitalskega trga v Sloveniji. Pomembno je, da se ta nadalje razvija, da se povečuje število izdajateljev, likvidnost in tržna kapitalizacija. In vse k temu tudi stremi naša strategija. Je pa res, da tudi noben strateški dokument trenutno v Sloveniji ne opredeljuje oziroma se ne opredeljuje do lastništva Ljubljanske borze oziroma do tega, da bi Ljubljanska borza morala biti v lasti Republike Slovenije. Kakor je bilo lepo predstavljeno tudi v uvodu, torej lastništvo Ljubljanske borze pravzaprav od leta 2008 ni, če temu rečem širše, v slovenski lasti. Takrat je bilo torej v lasti predvsem borznih članov, ki so se odločili, da bodo svoje deleže prodajali takrat Dunajski borzi. Leta 2015, kot je bilo tudi pojasnjeno, konec leta 2015 je bilo prodano potem Zagrebški borzi in od takrat naprej, torej skoraj deset let je že Ljubljanska borza v sto procentni lasti Zagrebške borze. V tem času naj tudi povem, da ni bilo nobene, vsaj po informacijah, ki jih imamo na ministrstvu, nobene pobude ali pa iniciative bodisi s strani države bodisi s strani, bom rekla, finančnih institucij, ki so praviloma lastniki borz po svetu, da bi se delež v Ljubljanski borzi odkupil. Tako da tako stanje je torej, kot sem rekla, je že skoraj deset let takšno kot je. Zdaj, če se osredotočim pa na konkreten postopek prevzemne namere, ki je bila dana s strani Fine. Formalnih pristojnosti Ministrstvo za finance v postopku v zvezi s prevzemno ponudbo oziroma v postopku izdaje dovoljenja za posredni kvalificiran delež nima. Takšno pristojnost ima v Republiki Sloveniji regulator in nadzorni organ, torej Agencija za trg vrednostnih papirjev, ki so predstavniki danes tukaj tudi z nami, ki odloča o izdaji ali neizdaji dovoljenja na podlagi pravil, ki so poenotena na ravni EU. Torej države v Evropski uniji imamo vse primerljiva pravila, kdaj se ali pa se ne podeljujejo dovoljenja, v tem primeru za posredni kvalificiran delež. Zdaj, v Republiki Sloveniji je ta, pravila so določena v Zakonu o trgu finančnih inštrumentov za borzo, ki napotuje sicer na Zakon o bančništvu. To pravzaprav pomeni, da ko se presoja posredni kvalificiran delež v Ljubljanski borzi, je podobno kot če bi se presojalo v kateri od bank. Precej formaliziran postopek je, tudi v 60 delovnih dneh, če Agencija ne bi sprejela neke odločitve, bi bila presumpcija, da je dovoljenje izdano. Kar pomeni, da bo agencija seveda ob pregledu vseh dejstev in dokazov, ki jih ima, sprejela takšno ali drugačno odločitev. Kot sem rekla, mogoče bodo tudi predstavili predstavniki, kakšni so zakonski pogoji, je potrebno ugotavljati ali so ti izpolnjeni ali ne. Še enkrat bi pa poudarila, Ministrstvo za finance v ta postopek ne more niti ne sme posegati. Agencija je pri sprejemanju svojih odločitev samostojna in neodvisna in po zakonu tudi ne sme na njeno torej odločanje ne vplivajo sklepi nobenih državnih organov. Tako tudi ne Ministrstva za finance ali nenazadnje tudi Odbora za finance.

Na koncu bi samo, še, preden zaključim, torej se opredelila samo do predlaganega sklepa današnjega odbora. Kot je bilo v bistvu že nekako nakazano, sklep ni najbolj primeren, ker bi se lahko razumel, da je v nasprotju z Zakonom o Slovenskem državnem holdingu. Tako da podpiram to, da se po razpravi oblikuje nek nov sklep ali pa nek predrugačen sklep, ki bo dajal takšna navodila, priporočila, ki jih bo Vlada dejansko lahko tudi potem izvedla. Tako da uvodoma toliko, glede na vprašanja pa se še lahko oglasim. Hvala.

Hvala lepa.

Kdo od vabljenih še želi besedo? Prosim, da se za magnetogram predstavite z imenom in priimkom ter institucijo, ter navedete institucijo, iz katere prihajate. In bi vseeno prosila, da svojo predstavitev omejite tam nekje na 5 minut. Bi mogoče šli kar po vabljenih. Slovenski državni holding.

Pozdravljeni. Mi v zvezi s tem nimamo stališča. Smo pa, se pa do zdaj nismo s to zadevo ukvarjali, tako da bomo počakali na razpravo in zaključke, pa potem po potrebi ukrepali. Hvala lepa.

Hvala tudi vam. Se pravi, besedo je imel magister Žiga Debeljak. Naprej bi pa prosila, če se predstavite oziroma se lahko tudi kar sami zmenite, kako boste začeli. Ima kdo besedo? Direktor Sklada za nasledstvo? Izvolite besedo.

): Hvala lepa, lep pozdrav še z moje strani vsem. Razen tega, kar je gospa predsednica uvodoma rekla kot nek splošen okvir zadeve, na odprtem delu seje nimam dodatnih izvajanj ali pa informacij. Najlepša hvala.

Hvala lepa. To je bil magister Roman Križnik, direktor Sklada za nasledstvo.

Bom dala kar naprej po vabljenih tudi besedo magistri Mateji Vraničar Erman, visoka predstavnica Republike Slovenije za nasledstvo, izvolite besedo.

Hvala lepa. Podobno kot kolega pred mano bi tudi jaz zadržala svoje izvajanje na zaprti del seje. Hvala.