Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi, začenjam 126. sejo. Malo pozornosti, prosim. Začenjam 126. sejo Odbora za zadeve Evropske unije.

Na začetku te seje naj povem, da imam tukaj eno pooblastilo: kolegico Andrejo Rajbenšu nadomešča kolega magister Dean Premik, ki ga lepo pozdravljam na današnji seji.

Obveščam vas, da so na sejo povabljeni poslanci Evropskega parlamenta iz Republike Slovenije, Urad predsednice Republike Slovenije, Kabinet predsednika Vlade ter seveda predstavniki Vlade in Državnega sveta. Vse navzoče vas lepo pozdravljam.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje tega odbora. S samim sklicem seje ste prejeli dnevni red seje tega odbora. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za njegovo spremembo, je torej določen takšen dnevni red seje kot ste ga prejeli s samim sklicem.

Sedaj prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, GRE ZA PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA SKLEPA SVETA O SKLENITVI V IMENU EVROPSKE UNIJE KONVENCIJE ZDRUŽENIH NARODOV O MEDNARODNIH UČINKIH SODNE PRODAJE LADIJ, KI JO JE GENERALNA SKUPŠČINA ZDRUŽENIH NARODOV SPREJELA 7. DECEMBRA 2022 V NEWYORKU (PEKINŠKA KONVENCIJA O SODNI PRODAJI LADIJ).

Gradivo k 1. točki smo prejeli od Vlade 16. oktobra 2025, od 2. do 5. točke pa 23. oktobra 2025 na podlagi četrtega odstavka 4. člena zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah, Evropske unije. Skrajni rok za obravnavo vseh omenjenih točk dnevnega reda v Državnem zboru imamo danes. Gradivo k tej točki je bilo v skladu z določili Poslovnika Državnega zbora dodeljeno v obravnavo Odboru za zadeve Evropske unije kot pristojnemu odboru in Odboru za pravosodje kot matičnemu delovnemu telesu. Slednji tega gradiva ni obravnaval.

Tako. Sedaj bom prosil magistro Andrejo Kokalj, državno sekretarko na Ministrstvu za pravosodje, da nam torej predstavi vsebino predloga sklepa sveta in pa seveda predlog stališča Republike Slovenije. Gospa državna sekretarka, izvolite, beseda je vaša.

Hvala lepa, predsednik, za besedo. Spoštovane članice in člani odbora.

V gradivu, ki je pred vami, se Republika Slovenija opredeljuje do Predloga sklepa Sveta o sklenitvi v imenu EU Konvencije Združenih narodov o mednarodnih učinkih sodne prodaje ladij, sprejete decembra lani, na kratko ji rečemo Pekinška konvencija. S sklepom se bo pooblastilo Evropsko komisijo, da v imenu EU sklene konvencijo in poda izjavo o pristojnosti EU v zadevah, ki jih ureja ta konvencija, nekatere določbe konvencije namreč spadajo na področje izključne zunanje pristojnosti Evropske unije. Konvencija tako vsebuje določbe o pristojnosti, ki lahko vplivajo na uredbo Bruselj 1 bis ter Uredbo o vročanju. Konvencija predvideva, da se lahko v primeru sodne prodaje ladje brez bremen na kupčev predlog izstavi potrdilo, da je prišlo do sodne prodaje ladje, in sicer takšne, da je odslej ladja brez starih bremen. To zmanjšuje pravno negotovost, omogoča zvišanje prodajnih cen in posledično tudi boljše poplačilo upnikov. Konvencija vsebuje klavzulo, kar pomeni, da h konvenciji lahko pristopi EU. Da bi konvencija veljala v državi članici, je potrebno, da k njej pristopi EU in tudi posamezna država članica. Pravna podlaga za sklep, na katerega se nanaša to gradivo sta člena 81 in 218 PD EU. Republika Slovenija podpira predlog sklepa, ki bo prispeval k pristopu EU h konvenciji ter s tem k uresničitvi namena konvencije, ki je v izboljšanju pravne varnosti in položaja upnikov. Republika Slovenija meni, da je pekinška konvencija koristna in je podprla tudi že njen podpis s strani EU. Hvala lepa.

Hvala gospe državni sekretarki za obrazložitev stališča. Se zahvaljujem. Komisija Državnega sveta za mednarodne odnose in tudi evropske zadeve je na 53. seji, 21. 10. 2025 je obravnavala gradivo k tej 1. točki, na 14. izredni seji 30. 10. 20 25 pa gradivo od druge do pete točke ter sprejela mnenje, ki smo jih prav tako tudi prejeli. Imate jih v svojem gradivu. Mislim, da predstavnika Državnega sveta ne vidim, tako da sedaj odpiram razpravo kolegic in kolegov. Želi kdo razpravljati pri tej točki? Vidim, da ni razpravljavcev, zato zapiram razpravo.

Na glasovanje pa bom sedaj dal predlog stališča, ki se glasi: "Republika Slovenija podpira predlog sklepa Sveta o sklenitvi v imenu Evropske unije Konvencije Združenih narodov o mednarodnih učinkih sodne prodaje ladij, ki jo je generalna skupščina Združenih narodov sprejela 7. decembra 2022 v New Yorku, Pekinška konvencija, torej o sodni prodaji ladij. Na temelju sklepa sveta bo lahko Evropska komisija v imenu Evropske unije sklenila konvencijo v tistem delu, za katerega je pristojna Evropska unija. To bo prispevalo k uresničitvi končnega namena konvencije, ki je v krepitvi pravne varnosti mednarodnih trgovinskih odnosov ter seveda tudi položaja upnikov."

Glasujemo. Ugotavljam, da je bilo, še enkrat, ugotavljam, da je bilo 13 kolegic in kolegov za, nihče proti.

(Za je glasovalo 13.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je to stališče sprejeto.

S tem končujem 1. točko dnevnega reda.

Prehajamo še na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O MEHANIZMU UNIJE NA PODROČJU CIVILNE ZAŠČITE IN PODPORI UNIJE ZA PRIPRAVLJENOST NA ODZIVE, IZREDNE ZDRAVSTVENE RAZMERE TER RAZVELJAVITVI SKLEPA ŠTEVILKA 1313/2013 EU.

Gre za mehanizem unije na področju civilne zaščite. Gradivo k tej točki je bilo v skladu z določili Poslovnika Državnega zbora dodeljeno v obravnavo odboru za zadeve Evropske unije, torej kot pristojnemu odboru in odboru za obrambo kot matičnemu delovnemu telesu. Tudi tega slednji ni obravnaval. Zato bom prosil pri tej točki magistra Marka Lovšeta, državnega sekretarja z Ministrstva za obrambo, da nam torej predstavi vsebino predloga uredbe in predloga seveda stališča Republike Slovenije. Gospod državni sekretar, izvolite.

Spoštovani predsednik, hvala lepa za besedo. Cenjene poslanke in poslanci. V nadaljevanju vam bi želel predstaviti glavne poudarke predloga stališča Republike Slovenije ter razloge za pripravo predloga Uredbe o mehanizmu unije na področju civilne zaščite in podpori unije za pripravljenost in odziv na izredne zdravstvene razmere. Dovolite, da na kratko pojasnim mehanizem Unije na področju civilne zaščite, ki je bil s sklepom vzpostavljen leta 2001 in je bil do takrat večkrat dopolnjen. Danes obsega celoten cikel obvladovanja tveganj nesreč od preventive do pripravljenosti ter učinkovitega in usklajenega odziva članic Evropske unije ob večjih nesrečah. Njegov namen je spodbujati in podpirati sodelovanje med državami članicami na področju civilne zaščite, dopolnjevati njihove aktivnosti in usklajevati njihov odziv ob večjih nesrečah. v skladu z načelom postopnosti. S tem tudi spodbuja krepitev zmogljivosti držav članic ter solidarnost med njimi v primerih, ko nesreča preseže odzivne zmožnosti prizadete države. Z namenom priprave učinkovitega odgovora Evropske unije na spremenjeno varnostno okolje in posledice podnebnih sprememb in zagotovitvi večje univerzalnosti mehanizma in primernih zmogljivosti za pravočasno, fleksibilno in solidarno ukrepanje mehanizma za večje krize v EU je Evropska komisija 17. julija letos predstavila predlog uredbe o mehanizmu Unije na področju civilne zaščite in podpori Unije za pripravljenost in odziv na izredne zdravstvene razmere. Cilj predloga uredbe je okrepiti sodelovanje med Unijo in državami članicami pri preventivi pripravljenosti in odzivu na naravne in druge nesreče vključno s pripravljenosti in odzivom na zdravstvene krize, ki se pojavijo znotraj ali zunaj Unije in se lahko prizadenejo več sektorjev hkrati. Predlog uredbe naslavlja zaščito ljudi, okolja in premoženja pred vsemi oblikami nesreč in omogoča koordinacijo v primerih, ko so aktivirani drugi mehanizmi Unije za obvladovanje kriz. Poudaril bi, da se bo Republika Slovenija zavzemala, da se k predlaganim spremembam pristopi premišljeno in za obravnavo predloga uredbe nameni dovolj časa. Zavzemali se bomo za ohranitev civilne zaščite kot samostojne politike in za krepitev pripravljenosti v vseh sektorjih. Naj na kratko predstavim glavne poudarke stališča do predloga uredbe. Slovenija podpira skupna prizadevanja za krepitev pripravljenosti Evrope, ki obsega deležnike na vseh ravneh oblasti. Spodbuja vključujočo kulturo pripravljenosti in odpornosti, ki upošteva vse nevarnosti in pri obvladovanju tveganja nesreč upošteva tudi podnebne spremembe. Ugotavlja pa, da predlog bistveno spreminja obstoječi mehanizem Unije na področju civilne zaščite, ki po mnenju Slovenije do zdaj deluje dobro. Z uredbo bi bil zagotovljen nov pravni okvir za delovanje mehanizma, spreminja pa se njegova narava. Iz predloga namreč izhaja, da v veliki meri naslavlja obvladovanje kriz ter horizontalne aktivnosti, civilna zaščita pa v primerjavi s predhodnim pravnim aktom ni več v ospredju. Še posebej sta izpostavljena predlog vzpostavitve vozlišča za EU za krizno usklajevanje v primeru, če sektorskih kriz ter vključitev pripravljenosti in odziva na zdravstvene razmere. V zvezi s predlogom za vzpostavitev vozlišča za EU krizno usklajevanje Slovenija opozarja na pomanjkanje jasne ločnice med nalogami obstoječega Centra za usklajevanje nujnega odziva - to je tako imenovani ta ERCC in novega vozišča. preširoko in premalo jasno Opredelitev mandata in pogojev za njegovo aktivacijo ter morebitno poseganje vozlišča EU za krizno usklajevanje v nacionalne pristojnosti. Podobno je z vključitvijo pripravljenosti in odzivanja na izredne zdravstvene razmere, da bi se izognili nejasnostim in podvajanje pristojnosti je po mnenju Slovenije nujno vzpostaviti jasne meje med politikami civilne zaščite in pa javnega zdravja. To pomeni natančno opredelitev, kjer se pristojnosti ene politike končajo in kje se začnejo pristojnosti druge. Slovenija poudarja pomembnost tega, da se pri področju uporabe predloga uredbe ohrani osrednja vloga civilne zaščite in podpora Evropske unije državam članicam na tem področju. Zavzema se za dosledno upoštevanje humanitarne narave civilne zaščite in njenih humanitarnih nalog, kot izhaja iz ženevskih konvencij še posebno pri predlogih v povezavi s civilno vojaškim sodelovanjem. Predlog uredbe omogoča evropski komisiji, da bi v okviru večletnega finančnega okvira prek nadaljnjih aktov komisije zmanjšala nadzor in odločanje držav članic pri delitvi in porabi sredstev. Istočasno pa predvideva širitev pristojnosti Evropske komisije pri usklajevanju odziva ob nesrečah v državah, krepitev rezervnih zmogljivosti za odzivanje na ravni EU ter podporo držav članic Evropske unije, kar ni skladno z naravo politike civilne zaščite, ki je v nacionalni pristojnosti. Slovenija je zadržana do Predloga za povečanje bremen držav članic. Predlog uredbe namreč državam članicam nalaga več obveznosti na področju poročanja o ocenah in obvladovanju tveganj nesreč, načrtovanja uresničevanja ciljev za odpornost na nesreče ter o potrebnih investicijah za izboljšanje obvladovanja tveganj tudi v luči vzpostavitve obveznega uresničevanja ciljev za odpornost. Slovenija se zavzema za nadaljnje delovanje mehanizma unije na področju civilne zaščite na obstoječ način, ki je učinkovit in solidaren ter deluje dobro. Ne nasprotujemo posodobitvi, vendar naj bo ta transparentna, pregledna in naj načrtovanje poenostavi na način, da bo kompatibilen med državami in bo omogočal večjo uporabnost. Hvala lepa.

Najlepša hvala magistru Lovšetu za predstavitev samega stališča. Tako, sedaj bom odprl razpravo kolegic in kolegov. Želi kdo razpravljati pri tej točki? Prvi se je prijavil evropski poslanec gospod Tonin, drugi se je prijavil magister Miroslav Gregorič. Gospod Tonin, izvolite vaša, imate besedo.

Dober dan. Lep pozdrav vsem skupaj.

Jaz sem s pozornostjo poslušal predstavitev državnega sekretarja, kakšna bo stališče Slovenije pri tem vprašanju in moram reči, da me je nekoliko presenetil. Zaradi tega, ker stvari, kot so nastavljene pri tej stvari, gredo v smer, da bi lahko bolj celostno obvladovali krize, ki pa nastajajo iz različnih razlogov. In eden izmed razlogov so tudi zdravstvene krize, kot je bila covid kriza. In prav na podlagi teh izkušenj covid krize se poskuša te stvari integrirati na način, da se stvari delujejo čim bolj usklajeno. In da se poskuša ta center ERCC - center za usklajevanje nujnega odziva nadgraditi v vozlišče za usklajevanje kriz. Skratka, da bi bolj multisektorsko te stvari usklajevali. Zdaj, jaz tukaj vidim dober namen. In bi vas rad vprašal, kje recimo imate vi strahove, da bi sedaj dobro delujoča stvar se lahko razvila v napačno smer? Zdaj, če izhajam iz slovenskih izkušenj, tudi v primeru zdravstvene krize je bila civilna zaščita ključen del oziroma zelo močno integrirana v vse odzive in pa vse stvari, ki so se vrtele okrog covid krize. In tukaj jaz vidim predvsem povezavo, da zdaj nekaj podobnega, kar smo mi že tukaj počeli in usklajeno stvari delovali, da bi to uredili tudi na evropski ravni tudi, da je stvar čim bolj pregledna. Tudi zahtevajo določena poročila, določene ocene tveganj, da so lahko na stvari tudi dobro pripravljene. Ena izmed stvari, ki jih jaz vidim kot zelo pozitivne te spremembe je, da bodo selili zmogljivosti pred sezonskim tveganjem, na primer, kot so požari bližje potencialno nastajajočim požarom. Skratka, da bo lahko reakcija precej bolj uspešna. Skratka, moje vprašanje je, vi ste v svojem izvajanju rekel, da se zavedate, da je stvari potrebno nadgraditi, da jih je potrebno tudi izboljšati. Zakaj potem strahovi oziroma kje so ključne bojazni, da bi se ta sistem nadgradil v smislu vključevanja večih različnih vidikov, večih različnih področij. Kje bi to lahko zdaj oslabilo sedanje delovanje ali pa kakršnokoli slabo stvar bilo to za našo organiziranost oziroma za našo civilno zaščito? Tako da jaz bi rad bolj podrobno slišal. Kje so tukaj strahovi? Hvala.

Gospod Gregorič, izvolite, vi ste še prijavljeni.

Hvala gospod predsednik. Ja, saj mogoče bom samo dal mali prispevek k zmedi. Jaz ne vem, delim skrb, ki jo je izrazil državni sekretar. Kajti po tem, kar berem tu v tekstu, je ni popolnoma jasno ali gre tu samo za šum v prevodu ali gre za kaj vsebinskega. Imamo namreč že delujoč center za usklajevanje nujnega odziva in zdaj naj bi se znotraj tega centra naredilo še neko vozlišče, mogoče angleško not ali ne vem kaj, za krizno usklajevanje. Ja, to je, ne vem no, približno eno in isto, ne vem, zato bi, mislim, ali imamo še kaj več o tem, še kaj več o tem vemo ali kaj je to to? Tole je malo zmeden.

Še želi kdo se prijaviti? Vidim, da ni več prijavljenih. Potem bom pa prosil državnega sekretarja, pa mogoče tudi direktorja, da potem mogoče daste nekaj odgovor obema poslanskima kolegoma.

Bom jaz začel, pa bi potem še prosil za dopolnitve. V bistvu trenutno lahko rečem, da tukaj ni jasnih to v bistvu, ko ste tudi vi Gregorič, kaj naj bi to bilo? Mi imamo obstoječi sistem, imamo ta evropski The Emergency Response Coordination Centre ERCC, ne da bi bilo slabo, kako postati, ampak trenutno ni jasno razmejeno. Če pogledamo zdravstveno krizo, se zgodi, civilna zaščita, tako kot ste rekli, ali bo zdaj to znotraj nekega tega centra potekalo tako, kot zdaj poteka mehanizem, ne vem, nekdo rabi na primer maske. In zaprosi za te maske preko tega mehanizma. Ampak usklajevanje, kar se tiče samega zdravstva pa mora povedati verjetno zdravje, ali so recimo zdaj, bom rekel, maske primeren ukrep za obvladovanje neke krize. Zadeva, saj pravim tako še enkrat, če samo ponovim, je bolj tega, da trenutno to, kar imamo zdaj, ta predlog, je premalo transparentno razdelano, kaj naj bi tudi to vozlišče sploh bilo. Ali je to zdaj zraven ERCC ali bo ta ERCC spodaj ali bo nad njim, v bistvu iz tega ni mogoče trenutno v tem trenutku tega razbrati. Vsekakor pa, ko bo enkrat recimo to bolj jasno, ko bomo lahko se tudi do tega opredelili, ko bodo postavljene neke ločnice, kje, kdo je odgovoren za kakšno zadevo, kaj kam spada, bo verjetno tudi lažje na ta vprašanja odgovoriti.

Pa če boš še ti, Leon, dopolnil.