Spoštovani kolegice in kolegi, lepo prosim, če se usedete. Torej, spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje, začenjam 36. sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi drugega odstavka 20. člena in prvega odstavka 57. člena Poslovnika.

Obvestili odsotnih poslankah in poslancih seje in vabljenih na sejo sta objavljeni na e-klopi. Lep pozdrav vsem prisotnim.

Prehajamo na določitev dnevnega reda 36. seje Državnega zbora, predlog katerega ste prejeli v petek, 7. novembra, s sklicem seje. O predlogu bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika. Predlogov za umik posamezne točke z dnevnega reda oziroma predlogov za širitev dnevnega reda seje nisem prejela, zato Državnemu zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na odločanje, zato vas prosim, da preverite delovanje svojih glasovalnih naprav. In glasujemo o dnevnem redu.

Glasujemo. 75 poslank in poslancev je navzočih, vsi so glasovali za.

(Za je glasovalo 75.)(Proti nihče.)

Ugotavljam, da je dnevni red 36. seje Državnega zbora določen.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - VPRAŠANJA POSLANK IN POSLANCEV.

V zvezi s to točko sem v poslovniškem roku prejela pisne prijave 32 poslanskih vprašanj. Vrstni red postavljanja vprašanj je določen v skladu z 244. členom in drugim odstavkom 245. člena Poslovnika. Na prva tri vprašanja poslancev opozicije ter na vprašanje poslanca italijanske in madžarske narodne skupnosti bo odgovoril predsednik Vlade. Vsak poslanec oziroma poslanka ima za postavitev vprašanja na voljo 3 minute, predsednik Vlade, ministrice in ministri odgovorijo na vprašanje v največ 5 minutah. Če je vprašanje postavljeno več ministrom, imajo vsi skupaj na voljo 5 minut za odgovor. Poslanec, ki ne bo zadovoljen z odgovorom, lahko zahteva dopolnitev odgovora, ne more pa postaviti dodatnega vprašanja; prosim vas, da ste na to pozorni. Obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora poslanec predstavi v 2 minutah, dopolnitev odgovora pa sme trajati največ 3 minute. Poslanec, ki je postavil vprašanje, lahko zahteva, da se na naslednji seji opravi razprava o odgovoru predsednika Vlade, ministrice ali ministra in o tem odloči Državni zbor brez razprave in obrazložitve glasu, ob tem vas pa še posebej opozarjam, da je treba tak predlog izrecno podati in se pri tem osredotočiti le na njegovo obrazložitev, ne pa predloga uporabiti za vsebinsko razpravo v zvezi s postavljenim vprašanjem. V primeru, da poslanec na postavljeno vprašanje danes ne bo dobil odgovora, mu morajo predsednik Vlade, ministrica ali minister v 30 dneh predložiti pisni odgovor. Poslanec, ki je postavil vprašanje, na katerega ni bilo odgovorjeno, lahko izjavi, da vztraja pri ustnem odgovoru in v tem primeru bom vprašanje uvrstila na naslednjo redno sejo Državnega zbora. V zvezi z morebitno zahtevo poslancev za ustni odgovor na naslednji seji Državnega zbora oziroma morebitnim predlogom za razpravo o odgovoru na poslansko vprašanje na naslednji seji Državnega zbora želim opozoriti tudi na dejstvo, da minister za notranje zadeve in ministrica za pravosodje opravljata tekoče posle do imenovanja novih ministrov, in sicer predvidoma do petka, ko bo Državni zbor odločal o listi kandidatke in kandidata za ministrico in ministra Vlade Republike Slovenije. V primeru podanih zahtev in predlogov, ki se bodo nanašali na vprašanja ministroma, ki opravljata tekoče posle, bodo ti predlogi in zahteve v skladu z 249. členom Poslovnika Državnega zbora po imenovanju novih ministrov postali brezpredmetni.

V zvezi s to točko so se za danes opravičili: magister Bojan Kumer, minister za okolje, podnebje in energijo; doktor Aleksander Jevšek, minister za kohezijo in regionalni razvoj; magistrica Ksenija Klampfer, ministrica za digitalno preobrazbo; Matej Arčon, minister brez resorja, pristojen za področje odnosov med Republiko Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah; ter Matjaž Han, minister za gospodarstvo, turizem in šport od 14. ure dalje.

Na e-klopi je objavljen pregled poslanskih vprašanj, na katera v poslovniškem roku ni bilo odgovorjeno.

In prehajamo na predstavitev poslanskih vprašanj. Postopkovno kolegica Godec, izvolite.

Hvala, predsedujoča.

Moj postopkovni predlog se nanaša ravno na to, kar ste omenili, in sicer na pregled neodgovorjenih pisnih poslanskih vprašanj in pobud. In se nanaša na 249. člen Poslovnika, ki pravi: Vlada ali minister ali generalni sekretar Vlade na pisno poslansko vprašanje ali pobudo odgovori pisno v 30 dneh po prejemu vprašanja oziroma pobude. Zdaj jaz ne vem, kako teče čas. na Gregorčičevi očitno počasneje. Glede na to, da imamo danes na e-klopi neodgovorjenih 34 pisnih poslanskih vprašanj, na sedem pobud in na eno zahtevo za dopolnitev pisnega odgovora. In prvo med neodgovorjeni pisno poslansko vprašanje je bilo postavljeno 15. julija 2024 na Vlado in sicer s strani Suzane Lep Šimenko v zvezi z izbrisom pravnih oseb, drugo je bilo postavljeno 15. oktobra 2024 na Vlado vprašanje Jožefa Lenarta v zvezi z izplačilom dodatkov za povečan obseg dela, da ne naštevam naprej. Torej, predsednica Državnega zbora, jaz vljudno prosim, da Vlado, da vse ministre pozovete, da odgovarjajo po poslovniku v 30 dneh. Bliža se konec mandata, vprašanja so konkretna. Verjetno je tudi to vzrok, da čas na Gregorčičevi teče počasneje. In zadnjič, ob obravnavi interpelacije ministra Maljevca je kolegica iz Svobode Lucija Tacer dejala, da če pač imamo kakšna vprašanja, naj naslovim na ministra in dejala, dobili danes, torej vprašanja dobili danes ali pa da jih boste dobili, če jih posredujete ministru, če pa jih ne dobite, pa se lahko tudi name obrnete in vam bom z veseljem pri tem pomagala. Jaz sem se obrnila na kolegico Tacer z dvema poslanskimi vprašanji, pa še danes od ministra nisem dobila odgovora. Torej tudi koalicijski poslanci ne znajo zlobirati odgovora v 30 dneh. Tako da, predsednica Državnega zbora, na toliko neodgovorjenih in tako dolgo neodgovorjena vprašanja, je neresno s strani Vlade, ne resno s strani ministrov in prosim, da na ta poslanska vprašanja nemudoma dobimo odgovore. Najlepša hvala.

Hvala lepa.

Glede na datume, ki ste jih navedli, 15. julij 2024, 15. oktober 2024, da se kaj takega zgodi resnično nedopustno, resnično nespoštljivo do Državnega zbora, zato pozivam celotno vlado, celoten ministrski zbor, da nemudoma odgovori na poslanska vprašanja oziroma se drži poslovniškega roka, ker se s tem kaže spoštovanje do najvišjega organa, najvišjega predstavniškega organa in zakonodajnega organa, zato vas pozivam, da na vprašanja odgovorite.

Postopkovno, kolegica Grgurevič, izvolite.

Prosim za mir, lepo prosim.

Jaz bi opozorila na to, sedaj tukaj nimam seznama, ampak spominjam se, ko je kolega Gregorič to izpostavil, da je bilo v roku, mislim, da enega leta pa pol samo o covidu zaporedno zastavljenih, mislim, da 25 v bistvu enih in istih vprašanj. Tukaj gre, potem že za zlorabo postopka. Tako da tudi to je pa potrebno seveda preprečiti. In to, da se izčrpava ministrstva s pozivi na ena in ista vprašanja, kjer se spreminjajo vejice, v narekovaju, seveda, potem je potrebno tudi to povsem razumeti.

Hvala lepa.

Moram sicer povedati, jaz sem večkrat bila tudi sama, pač mi je bilo opozorjeno oziroma je bilo izpostavljeno, da tudi jaz zavračam poslanska vprašanja. Tako da vsa poslanska vprašanja, ki ne izpolnjujejo pogoja, da so poslanska vprašanja, tudi jaz že sama tukaj pregledam. Toliko v vednost. In naprej gredo vsa vprašanja, ki izpolnjujejo poslovniške pogoje. Dobro, zdaj pa na prva štiri vprašanja danes bo odgovarjal predsednik Vlade, doktor Robert Golob. Poslanska vprašanja mu bodo postavili Tine Novak, iz skupine Nepovezanih poslancev oziroma Poslanske skupine Nepovezanih poslancev, Rado Gladek iz Poslanske skupine SDS, Jernej Vrtovec iz Poslanske skupine Nova Slovenija in Ferenc Horvat iz Poslanske skupine predstavnikov narodnih skupnosti.

Najprej dajem besedo kolegu Tinetu Novaku. Kolega, imate besedo, da zastavite vprašanje predsedniku Vlade, izvolite.

Spoštovani predsednik Vlade, predvidevam, da bomo danes v tej razpravi večkrat slišali besede visoki davki, preobremenjeno delo. Sam se seveda strinjam, da je to problem, skozi moje vprašanje pa bi rad pokazal, kaj ta politika pomeni na najbolj občutljivi točki, pri tem, ali si mladi v Sloveniji sploh upajo imeti otroka?

Za začetek želim seveda razčistiti stvar, ki se mi zdi ključna, država nima pravice pritiskati na kogarkoli, da mora imeti otroke, odločitev za starševstvo je pač intimna, osebna odločitev vsakega posameznika in para in naloga politike ni, da ljudem predava, kako naj živijo, ampak da poskrbi, da tisti, ki se za otroka odločijo, zaradi tega ne padejo v finančni stres. Če pa kot družba pošteno rečemo, da si želimo več otrok, potem je prav, ta prvi pogoj, da otrok ne pomeni padca v revščino, ampak normalno, dostojno življenje. Predstavljajva si mlad par, star okoli 30 let, oba zaposlena, izobražena, delata pošteno, recimo, da živita v najemu ali v majhnem stanovanju s kreditom. Ko pride pogovor na družino, se vedno pogosteje pojavi isto vprašanje, ali si sploh lahko privoščiva otrok. Ne drugega, gospod predsednik prvega, ko na papir zapišete stroške bivanja v vrtce, hrano in prevoze, vidita že danes, večino dohodka poje samo preživetje, v takih razmerah otrok v Sloveniji ne izgleda kot logičen naslednji korak, ampak kot finančno tveganje. In številke jima dajejo prav. Mednarodna primerjava 36 evropskih držav je jasna. Pri plači 60 tisoč evrov bruto ima Slovenija najnižjo neto plačo v Evropi. Človek, ki ustvari enako vrednost kot njegovi vsi kolegi v preostalih evropskih državah, mu v žepu ostane najmanj. Po podatkih o razpoložljivem dohodku ima povprečen par v Sloveniji skupaj 38 tisoč evrov na leto, podoben par recimo v Avstriji ima 92 tisoč evrov dva odrasla dve plači, pri nas 38 tisoč, v Avstriji 32 tisoč. To ni razlika, to je prepad. Pod to vlado se prepad ne zmanjšuje, ampak povečuje. Povprečni zaposleni danes z isto bruto plačo si lahko privošči 13 odstotkov manj osnovnih življenjskih potrebščin kot pred tremi leti. V času vašega mandata bo povprečen zaposleni realno izgubil vrednost približno ene neto plače.

Zato vas sprašujem zelo neposredno in prosim za jasen odgovor: Ali bo vaša vlada ob koncu mandata pripravila konkreten sistemski paket, ki bo mladim trajno in občutno povečal razpoložljiv dohodek. In če je odgovor da, kdaj bosta ta dva mlada človeka učinka videla v svoji mesečni bilanci, ne v vladnih prezentacijah, ampak v lastni denarnici.

Hvala lepa.

Spoštovani predsednik Vlade, imate besedo za odgovor, izvolite.

Hvala lepa.

Poslanke, poslanci!

Jaz bi si res želel, da bi tu noter govorili stvari take, kot so in jih zajeli celovito. Najprej naj povem, da je seveda ustvarjanje družine za mlade resen izziv, ni izziv iz tega mandata in je izziv s katerim se spopada cela Evropa in kot enega ključnih pokazateljev pri tem, da se mladi odločajo za družino, sta izpostavljena dva faktorja.

Prvi faktor, še posebej pri tistih, ki so imeli izkušnjo z delom v tujini in življenjem v tujini, je dostop do vseh socialnih in zdravstvenih storitev. Jaz upam, da se vsi v tej dvorani zavedamo, v kako privilegiranem položaju smo mi, Slovenke in Slovenci, ko se govori o porodniškem dopustu, na primer. Kako privilegiranem položaju smo takrat, ko govorimo o očetovskem dopustu. O tem kakšni so dodatki, tako otroški kot ostali socialni prejemki, upam da se tega zavedamo. Kdor se ne zaveda, ne gre živeti v tujino, pa se bo lahko prepričal.

Drugi, enako pomemben kot socialno zdravstveni sistem je pa dostop do lastnega doma, do stanovanja. Da. In katera vlada je edina in prva kadarkoli v zgodovini Slovenije zares zagrizla v stanovanjski problem, naša. Ali smo zagrizli samo eno leto? Ne. Ali dajemo vsako leto, da v letošnjem letu sto milijonov, v prihodnjem sto in še naslednjih deset let po sto milijonov, več kot milijarda vse skupaj, s sistemsko zakonodajo, s sistemskim virom in z usposobljenimi projekti. Ja, ne, čez noč res ni rezultatov. Ta stanovanja se že gradijo po celi državi in bodo zgrajena v naslednjem mandatu, tega nismo nikoli skrivali. Ne da se graditi hitreje. Kar pa smo lahko naredili tu v parlamentu s pomočjo koalicije je, da smo zagotovili sredstva, ne samo za ta mandat, ampak še za dva mandata naprej. In jaz želim, da bodo vse vlade, ni važno katere, ta sredstva učinkovito porabili za to, da bodo mladi lahko prišli do svojih domov, ker za družino rabiš primarni dom. In jaz sem bil ravno prejšnji teden, pa da ne bom govoril samo o velikih mestih, v Lukovici, kjer smo odprli tak projekt izgradnje, kjer bodo dobili stanovanja mlade družine, kjer bodo stanovanja namenjena kadrovskim potrebam tudi Občine Lukovica. In gre za zgledno sodelovanje med stanovanjskim državnim skladom in občinskimi lokalnimi oblastmi, celo v manjših okoljih. In zato verjamem, da je prihodnost za mlade družine v resnici boljša, kot jo slikate. Na enem podatku, ki sem si ga dobro zapomnil, slikate črno sliko na plači 5000 bruto. Gospod poslanec, verjamem, da jo vi mogoče imate, ampak tisti o katerih vi govorite pa te plače še en čas najverjetneje ne bodo imeli, ker nimajo vsi enakih privilegijev kot vi.

Hvala lepa.

Spoštovani kolega, imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora, izvolite.

Ja, drži, gospod predsednik, moja poslanska plača je relativno velika. Ravno zaradi tega sem imel ta privilegij, da v svojih 30 letih dobim prvega otroka in si ustvarim družino ter dom. Vendar žal vsi nimajo te sreče. Zakaj nimajo te sreče? Ker jim država sicer zaradi kvalitetnih storitev, ki jim zagotavlja toliko trga, od ust, od ust dohodka, ki si ga sami ustvarijo danes. Če so ti mladi, o katerih sem govoril v prvem delu vprašanja, slišali vaš odgovor - kakšno sporočilo so dobili? - da jih čaka prihodnost. Ampak kdaj? Čez 10, 20 let, ko bi naj po prezentacijah bili ustvarjeni pogoji. Ampak gospod predsednik, ti mladi nimajo, nimajo časa da čakajo deset let. Za otroka se odločiš, ko si ustvariš intimno partnerstvo in ko je pravi trenutek in pravi trenutek za pare, ki si želijo, je zdaj. In zato je eden najprimernejših, najučinkovitejših ukrepov, da se jim poveča razpoložljiv dohodek, ki jim ne bo prinašal finančnega stresa, tako da se bodo lahko odločili in vzdrževali prvega otroka.

Zato vas jasno sprašujem: Ali predvidevate kakšne ukrepe, ki bodo mladim parom povečali razpoložljiv prihodek? Hvala.