Lepo pozdravljeni, vse članice in člane odbora lepo pozdravljam, spoštovane vabljene ter ostale prisotne.

Začenjamo 40. sejo Odbora za pravosodje. Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednje članice in člani: poslanec Andrej Poglajen, poslanec Zoran Mojškerc ter poslanec Jože Tanko, prav tako poslanec Andrej Hoivik. Ker k dnevnemu redu seje ni bilo predlogov za razširitev oziroma za umik katere od predlaganih točk je določen dnevni red seje kot je bil predlagan s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO LETNEGA POROČILA O UČINKOVITOSTI IN USPEŠNOSTI SODIŠČ ZA LETO 2024, ki je bilo 15. 5. 2025 objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora. Kot gradivo smo prejeli tudi mnenje Komisije Državnega sveta za državno ureditev. K točki pa smo vabili: Vrhovno sodišče, Sodni svet, Ministrstvo za pravosodje, Državni svet, Vrhovno državno tožilstvo, Državno odvetniško odvetništvo ter Odvetniško zbornico Slovenije. Letno poročilo o učinkovitosti in uspešnosti sodišč za leto 2024 je Državnemu zboru posredoval predsednik Vrhovnega sodišča skladno s tretjim odstavkom 60.b člena Zakona o sodiščih. Odbor za pravosodje ga bo obravnaval na podlagi četrtega odstavka 41. Člena Poslovnika Državnega zbora.

Začenjamo torej z obravnavo letnega poročila. In najprej dajem besedo predsedniku Vrhovnega sodišča, doktor Miodragu Đorđeviću, izvolite gospod predsednik.

Hvala za povabilo. Hvala za besedo. Hvala za priložnost, da lahko predstavim letno poročilo. Spoštovana predsednica odbora, spoštovani člani odbora, gostje in seveda tudi gledalci in gledalke!

Naj najprej predstavim ekipo, ki zastopa Vrhovno sodišče. Seveda jaz kot predsednik, poleg mene generalna sekretarka Helena Miklavčič. Naj bi pa se nam kasneje pridružila tudi Tina Brecelj, vodja Službe za zakonodajo.

Na začetku lahko ugotovim, da sodstvo, vrhovno sodišče in druga sodišča deluje stabilno in učinkovito. Zmanjšuje se število nerešenih zadev in skrajšuje povprečno trajanje postopkov generalno gledano - v duhu prizadevanja za večjo učinkovitost in kakovost dela. Na sodstvu delamo, sodimo v imenu ljudstva in za ljudi. Trudimo se biti transparentni in odgovorni. In tako tudi na začetku vsakega leta, tako tudi leta 2024 ob otvoritvi sodnega leta določimo prioritete delovanja sodstva, ki so neko vodilo za aktivnosti v tistem letu. Naj osvežim spomin in povem katere so bile prioritete, ki smo jih določili za leto 2024. To so bile zakonodaja in mobilnost sodnikov, implementacija časovnih standardov, delovanje sodstva na področju osebnih razmerij s poudarkom na družinskih razmerjih in duševnem zdravju ter elektronsko poslovanje in umetna inteligenca. Naslednje leto smo seveda tudi določili prioritete, ki so nekako odražale nadaljevanje aktivnosti, predvsem na področju digitalizacije. Določili pa smo eno novo prioriteto, s katero se že celo leto ukvarjamo, to je sodna uprava, pa o tem nekaj več kasneje.

Kaj lahko ugotovimo glede na postavljene prioritete? Da je v maju 2024 Ustavno sodišče na predlog Sodnega sveta izdalo dopolnilno odločbo, s katero je določilo način izvršitve v delu, ki se nanaša na ugotovljeno neustavnost sodniških plač zaradi neusklajevanja z inflacijo. Tako je prišlo do odprave protiustavnega položaja na področju materialne neodvisnosti sodnikov. Zakonodajalec je sistemsko izboljšal materialni položaj sodnikov, delno pa je popravil tudi plačni položaj sodnega osebja. Na ta način je prišlo vsaj do delne realizacije te odločbe. V zvezi s tem naj izkoristim priložnost in se zahvalim vsem članom posvetovalne delovne skupine, ki je sodelovala v prizadevanjih za izboljšanje plačnega položaja in položaja sodnikov. To delovno skupino sem pred časom razpustil, ker smo nekako dosegli svoj namen, in glede na trdo delo, ki je bilo vloženo v ta prizadevanja, sem ob dnevu pravosodja tudi podelil priznanje vodji te delovne skupine doktor Ekartu. Drugi sklop, ki je bil pomemben za sodstvo, je bila, so bila prizadevanja za spremembo sodniške zakonodaje. Tukaj smo si ves čas prizadevali za uvedbo ene vrste prvostopenjskih sodišč in enovitega prvostopenjskega sodnika ter za mobilnost sodnikov. Lahko ugotovimo, da so ta prizadevanja obrodila sadove, saj je po tretjem branju sodniška zakonodaja trojček plus tožilski zakon bil sprejet. Tukaj bi tudi izkoristil priložnost in se javno zahvalil Tini Brecelj, vodji Službe za zakonodajo in pa generalni sekretarki Heleni Miklavčič za njuno trdo delo, za predanost prizadevanjem in za lojalnost, podporo Vrhovnemu sodišču. Tako da tukaj sta mi bili v veliko oporo. Kar je pomembno poudariti, je tudi to, da je bila v juliju 2024 pri Ministrstvu za pravosodje ustanovljena delovna skupina za upravljanje z nepremičninami v uporabi pravosodnih organov, tako da vsaj na ta način probamo reševati torej prostorsko problematiko predvsem velikega sodišča, okrožnega in okrajnega v Ljubljani. Posebna pozornost je bila namenjena poslovanju v družinskopravnih postopkih in postopkih po Zakonu o duševnem zdravju. Tukaj bi se ponovno zdaj vrnil na sodno upravo in tukaj bom povedal, da sodna uprava je nepogrešljiv del poslovanja sodstva; tako kot imamo na eni strani sodnike, ki sodijo, imamo na drugi strani sodno upravo, ki zagotavlja pogoje za delo sodnikov, ki zagotavlja finančne, kadrovske, organizacijske, podporne sisteme za delo sodnikov in sodišč. Sodna uprava predstavlja most med sodnikom in uporabniki sodnih storitev, saj omogoča sodniku pogoje, da sodi, sodiščem pa, da izvaja vse ostale naloge, ki so jim po Ustavi in zakonu naložene. Učinkovita sodna uprava - to velja ne samo za leto 2024, ampak tudi za leto 2025 in naprej - spodbuja odločnost pri sojenju tako, da sodniku zagotavlja potrebna sredstva in orodja, po drugi strani pa izvaja ukrepe, da se udejanji sojenje v razumnem roku. Tukaj bom ponovno ponovil svojo misel, da, ki jo večkrat poudarjam in jo je potrebno poudariti, da vrh sodne uprave je Vrhovno sodišče in ne Sodni svet. Nadalje lahko ugotovim, da se sodišče približuje, poskuša približati javnosti in čim bolj transparentno delovati. Tako je konec oktobra 2024 Vrhovno sodišče prvič organiziralo dan odprtih vrat, decembra 2024 pa je gostilo tudi člane Odbora za pravosodje. Ko sem to aktivnost in to vaše srečanje predstavljal v tujini, moram reči, da je bilo zelo z zanimanjem sprejeto in jih je predvsem zanimalo, kako je izpadlo, ali smo se dobro razumeli in o čem smo se pogovarjali. Tako da je bila to ena dobra oblika izboljšanja sodelovanja pač od teh naših vej oblasti. Na področju digitalizacije je potrebno omeniti, da smo začeli uporabljati aplikacijo Tipko, torej pregovor besedila, govora v besedilo, da smo omogočili elektronsko vlaganje v nekaterih postopkih, torej predlogi za dopustitev revizije na Vrhovnem sodišču, elektronsko poslovanje v postopkih po zakonu, ta zakon ima kompliciran ime, torej po zakonu o razlaščencih, torej po Zakonu o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank. Razvijamo aplikacijo Tapko, torej aplikacijo našo lastno, ki omogoča oblikovanje povzetkov in osnutkov sodnih odločb, in še druge, bazo znanja razvijamo. Tako, da se trudimo v okviru lastnih možnosti čim bolj razviti aplikacije zaradi boljše dostopnosti sodišč, zaradi boljšega servisa strankam.

Pomembno je tudi seveda mednarodno sodelovanje. V okviru otvoritve sodnega leta 2024 smo gostili predsednika in podpredsednico avstrijskega vrhovnega sodišča. Izvedli smo obisk Evropskega sodišča za človekove pravice, kjer je bila navzoča poleg mene tudi delegacija Vrhovnega sodišča precej številna. To je v duhu obiskovanja torej mednarodnih institucij in širjenja obzorja sodnikov. Leta 2023 smo obiskali Evropsko sodišče v Luksemburgu, letos pa smo obiskali mednarodne institucije v Haagu. Tako, da se trudimo, da bi za večjo prepoznavnost in ugled sodstva v svetu. Tukaj bi za ilustracijo povedal pa, da naj ne izpade kot samohvala, vendar bi parafraziral en izrek in rekel, da: povej mi, za katero mizo sediš in povem ti, koliko veljaš. To se nanaša na srečanja, ko se potem na koncu dneva usedemo, usedemo in so neke večerje protokolarne. In moram povedati, da tam ni sistem, da se usedeš, kamor želiš, ampak te povabijo. Letos sem sedel za mizo, kjer je bil predsednica nemškega federalnega vrhovnega sodišča, poleg tega je bil zraven predsednik networka sedanji, dosedanji predsednik, to je predsednik švedskega vrhovnega sodišča Anders Eka, potem je sedel zraven predsednik, novi predsednik network, Donal O'Donnell, predsednik, prvi predsednik vrhovnega sodišča Irske, zraven je bil lord Reed, predsednik vrhovnega sodišča Velike Britanije. In to, to je bilo nekako, ta zasedba, pa seveda gostiteljica predsednica vrhovnega sodišča Nizozemske. To hočem povedati za to, da ali ilustriram, kako pomembno je mednarodno udejstvovanje in da si je Slovenija v mednarodnem okolju, upam si reči, pridobila velik ugled.

Zdaj pa seveda iz teh lepih besed prehajam na facti bruti, torej na številke, torej na številčne podatke. Tukaj pa lahko ugotovimo, da so slovenska sodišča poslovala stabilno, da so v veliki večini obvladovala število prejetih zadev. In naj predstavim nekaj številk. Te številke seveda niso skrivnost, saj so javno predstavljene tudi v poročilu. Sodišča so v letu 2024 prejela prejela več kot sto 15000 zadev in rešila 11000 pomembnejših zadev, torej je razlika 4000. Sodišča so prejela za 5 odstotkov več pomembnejših zadev kot v letu 2023. Obvladovanje prejetih pomembnejših zadev je bilo 97 procentno. Število nerešenih zadev pa se je povečalo za 4,6 odstotka. Povprečni čas rešitve za pomembnejše zadeve je v letu 2024 znašal 8,5 meseca, se je zmanjšal za 0,1 meseca glede na preteklo leto. V zvezi s tem lahko ugotovimo, da nekatera sodišča dosegajo časovne standarde, s katerimi poskušamo regulirati trajanje sodnih postopkov, nekatera bo pa treba še spodbuditi. Za ilustracijo lahko povem, čeprav se to ne nanaša na leto 2024, ampak na leto 2025, da smo sprejeli merila za kakovost dela sodišč. To je dodaten vzvod, ki naj bi pomagal pri učinkovitosti in kvaliteti dela sodišč. Potrebno je omeniti tudi številčne podatke glede števila sodnikov. Število sodnikov se je v letu 2024 zmanjšalo. Na sodiščih je sodniško funkcijo opravljalo 853 sodnikov. Število sodnikov na 100000 prebivalcev se zmanjšuje že od leta 2012. V letu 2021 je bil dosežen strateški cilj sodstva zmanjšati število sodnikov pod 42 na 100000 prebivalcev. V letu 2024 je ta številka znašala 40,1. To je nekako v trendu in relativno pozitivno. Bolj zaskrbljujoči pa so podatki glede javnih uslužbencev, torej števila sodnega osebja. To število se je glede na leto 2023 zmanjšalo za 45, torej za 1,4 odstotka. Toliko na kratko.

Pa naj zaključim svoje poročilo z eno mislijo, ki mi je še posebej ljuba in jo tudi večkrat uporabim, to je, da nobena stvar ne naredi človeka srečnejšega, kot njegovo lastno prepričanje, da je naredil najboljše, kar je mogel. Sodstvo je delovalo v okviru realnih možnosti. Mislim, da deluje učinkovito, da je stabilno, tako da mislim, da bom spet ponovil, da smo v dobri kondiciji. Ob tej priliki se zahvaljujem vsem tukaj prisotnim za naš konstruktivni dialog in za sodelovanje. Saj veste, da ob koncu leta zaključim sodniško funkcijo in mandat predsednika. Tako da ob tej priliki vam bom zaželel vse dobro v letu 2026. Hvala.

Hvala lepa, gospod predsednik. Seveda se tudi mi zahvaljujemo za vse opravljeno in mislim, da je lahko sodstvo zadovoljno. Mislim, da ste bili enih, če si smem to besedo zdaj tudi jaz vzeti, ker smo ravno pri tem, da ste bili eden izmed predsednikov, ki se ga je slišalo in mislim, da ste tudi v vašem mandatu dosegli dolgoletne, dolgoletne težnje sodstva, tako pri izboljšanju plač, sodniška zakonodaja. Tako da, to so zadeve, ki se vlečejo že, mislim, da od 2006 vse plače, skupaj z ostalimi deležniki. Tako da bomo skupaj prispevali k izboljšanju sistema. Hvala. Sedaj pa predajam besedo predsednici Sodnega sveta, doktor Urški Kežmah. Izvoli.

Hvala lepa, gospa predsednica. Prisrčen pozdrav tudi s strani Sodnega sveta. Danes je z mano generalni sekretar, okrožni sodnik Domen Horvat.

Tudi Sodni svet moram reči, da se zgleduje po dobrih zgledih Vrhovnega sodišča, zato je seveda naše letno poročilo za leto 2024 oblikovano nekoliko drugače. Predvsem zato, ker smo poskušali tudi sami napraviti poročilo bolj pregledno in predvsem vsakemu bralcu zagotoviti, da najde informacije, ki jih želi. Seveda pa, da čim bolj transparentno predstavimo naše leto v letu 2024. Sodni svet kot tudi njegova delovna telesa so v letu 2024 realizirali pričakovani obseg dela tudi obvladovali tekoči pripad zadev. Sodni svet se pri svojem delu ne sooča s sistemskimi zaostanki in seveda v največji možni meri, kolikor le gre, zagotavlja nemoteno delovanje sodnega sistema. V letu 2024, so bili temeljni poudarki Sodnega sveta na, predvsem na aktualni problematiki v zvezi z zagotavljanjem neodvisnosti sodne veje oblasti, predvsem z vidika plačne reforme. K temu je veliko prispevalo Ustavno sodišče Republike Slovenije, kar je povedal že predsednik Vrhovnega sodišča. Sodni svet je seveda k temu tvorno prispeval in si pri tem predvsem v letu 2024 predvsem prizadeval, da se stanje tudi dejansko uredi. Ni pa Sodni svet počel v letu 2024 samo to, saj je spremljal problematiko na posameznih pravnih področjih in tako kot je izpostavil predsednik Vrhovnega sodišča, tudi sam zaznal predvsem problematiko na nekaterih posameznih področjih, kamor sodita predvsem kazensko področje in pa seveda področje družinskega sodstva, kjer je bil tudi v organizaciji Sodnega sveta izveden strokovni posvet na področju…

Lahko, samo trenutek, ker smo govorili, jaz sem mislila glede mnenja na…

Aja, ja.

Poročilo.

Lahko. Hvala predsednica.

Mogoče samo toliko, Sodni svet je kot vedno do sedaj tudi v letu 2024 tvorno sodeloval z Vrhovnim sodiščem in tako kot je povedal predsednik Vrhovnega sodišča, tudi Sodni svet ocenjuje, da je sodstvo v dobri kondiciji, tudi pod vodstvom in prizadevanjem dosedanjega predsednika in ocenjujemo, da je tvorno tlakoval in seveda prispeval k temu, da je sodstvo v takšni kondiciji, kot je tudi danes, ko ga čaka reforma na področju pravosodja. Hvala predsednik, hvala Vrhovnemu sodišču in hvala predsednica.

Hvala lepa.

Sedaj pa dajem besedo predstavniku, bom dala predstavnici Državnega sveta, izvolite, prosim.

GOSPA (svetnica Državnega sveta): Hvala lepa za besedo.

Lep pozdrav vsem navzočim tudi z moje strani!

Torej, Komisija za državno ureditev se je seznanila z letnim poročilom 19. 11. in glede na to, da je naše mnenje obsežno, ne bi ponavljala vsega, bi pa izpostavila točke, kjer je bilo največ razprave. Ena od teh je gotovo sodna stavba. Torej, ponovno smo se pridružili opozorilom o nujnosti reševanja prostorske situacije sodišč torej nasploh. Še posebej pereča situacija pa je seveda v Ljubljani, kjer so lokacije zelo različne. In je to še posebej stresno in naporno za vse ljudi, ki pridejo izven Ljubljane in ne poznajo vseh teh lokacij. Seveda si želimo, da bi torej ta načrtovana gradnja za Bežigradom sedaj uspela. Nismo se pa mogli seveda izogniti tudi problemom nakupa Litijske, ki je finančno seveda državo in ministrstvo za pravosodje obremenila, ta sredstva bi seveda lahko uporabili za druge namene, ki so še kako potrebni. Nadalje je bilo izpostavljeno, da bi bilo v pravosodju smiselno torej organizirati skupno izobraževanje vseh deležnikov, ne samo posebej sodnikov, posebej odvetnikov, posebej nekatera skupna izobraževanja notarjev in sodišč so že uveljavljena, zaradi tega, ker bi bilo to smiselno, da se izmenjajo stališča, in da se nekako celoten sistem bolje funkcionira.

Nadalje je komisija pojasnila, da podpira vse projekte na področju digitalizacije sodišč in sodnih postopkov, ki bodo povečali učinkovitost delovanja sodišč ter bodo delno lahko nadomestili tudi kader, ki ga na sodiščih primanjkuje. Še posebej smo izrazili zaskrbljenost ob podatku, da v povprečju 250 glavnih obravnav na mesec ni izvedenih, ker obtoženci zaradi pomanjkanja pravosodnih policistov niso privedeni na sodišče. Ta problem je treba prioritetno reševati, mu nameniti vso ustrezno pozornost in zagotoviti ukrepe, da bo ta zadeva potekala bolj tekoče.

Nadalje je bilo na komisiji izpostavljeno tudi vprašanje glede snemanj sodnih postopkov in njihove dostopnosti za javnost. Današnja tehnologija to že omogoča in javnosti bi bila lahko bolj seznanjena s temi postopki na sodiščih. Če bi lahko seveda bili tudi ti posnetki bolj javno dostopni. Potem je bilo tudi pojasnjeno, da so precejšnja sredstva se povečala na račun brezplačne pravne pomoči. Ob tem je bilo posebej poudarjeno s strani komisije, da seveda ne gre za spremembo odvetniške tarife, ampak gre zgolj za odpravo anomalij po katerih so bili odvetniki kot edina poklicna skupina dolžni, kadar je bila naročnik država, seveda dati 50 procenten popust oziroma znižanje svojih storitev. Ob tem pa že dolga leta tudi ni bilo spremembe odvetniške točke, tako da smo to uskladili in ugotovili, da to drži.

Nadalje je bil v postopku, torej je bil v razpravi tudi omenjen predlog za ukinitev krajevne pristojnosti, ki bi lahko pospešila postopke, pri čemer je bilo seveda potem pojasnjeno, kakšna je sedaj predlagana ureditev in da neka popolna ukinitev seveda ne bi bila ustrezna.

Izpostavljeno je bilo tudi, da je morda sistem sodstva preveč zaprt sistem, v katerem sodstvo odloča o sebi in o svojih težavah in da bi morali v reševanje težav vključiti tudi zunanje strokovnjake. Pri čemer je predstavnica predlagatelja opozorila, da Sodni svet ni sestavljen zgolj iz članov sodnikov. Gre za 11 članov, pri čemer je šest članov izvoljenih iz sodniških vrst, pet pa jih imenuje državni zbor, pri čemer se vse odločitve sprejemajo z dvotretjinsko večino, torej najmanj osmih članov. To pomeni, da sodniki v sodnem svetu ne morejo sprejeti nobene odločitve samostojno, kar je tudi nek civilizacijski in demokratični pristop pri delitvi oblasti oziroma pri zagotavljanju tako imenovanega sistema zavor in ravnovesij oziroma med različnimi vejami oblastmi.

Komisija je izrazila upanje, da bo v prihodnje izostankov na sodišču res manj, da bodo postopki tekli hitreje, hkrati pa seveda smo pohvalili pripravljeno poročilo, ki je pregledno, ustrezno in se z njim seznanili, kot sem pojasnila. Hvala.

Hvala lepa. Sedaj pa predajam besedo gospe ministrici magistri Kokalj, izvolite.