Lepo pozdravljam vse člane in članice, vse vabljene in vse prisotne na današnji seji in začenjam 68. nujno sejo Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo.

Današnje seje se je opravičila poslanka Anja Bah Žibert. Imamo pa tudi pooblastila: magistrica Nataša Avšič Bogovič menja poslanca Branka Zlobka in poslanec Lenart Žavbi menja poslanko Sandro Gazinkovski.

K dnevnemu redu seje ni bilo predlogov za razširitev oziroma za umik zadeve in zato je določen dnevni red kot je bil opredeljen s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O NUJNIH UKREPIH ZA ZAGOTAVLJANJE JAVNE VARNOSTI, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo vložila Vlada in je bil 10. 11. 2025 objavljen na spletnih straneh Državnega zbora.

Kolegij predsednice Državnega zbora je na predlog predlagatelja predloga zakona na 148. seji 12. 11. sklenil, da se predlog zakona obravnava po nujnem postopku.

Kot gradivo, objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora, imamo na voljo še: mnenje Zakonodajno-pravne službe, mnenje Komisije Državnega sveta in sicer mnenje Komisije za državno ureditev kot pristojne komisije in Komisije za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide ter Komisije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, obe kot zainteresirani komisiji; zahteva skupine poslank in poslancev s prvopodpisano magistrico Natašo Ašič Bogovič za sklic izredne seje Državnega zbora; pripombe Yurom - centra in stalne konference združenj romskih državljanov lige Roma; mnenje Pravne fakultete Univerze v Ljubljani; odziv Pravne mreže za varstvo demokracije; mnenje Sveta romske skupnosti Republike Slovenije; mnenje Vrhovnega državnega tožilstva; mnenje Zveze romske skupnosti Slovenije Umbrella-Dežnik; stališče Skupnosti občine Slovenije; mnenje Mestne občine Novo mesto; mnenje Državnotožilskega sveta; in izjava Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani.

K tej točki dnevnega reda so bili vabljeni: Ministrstvo za notranje zadeve; Ministrstvo za pravosodje; Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje; Ministrstvo za finance; Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti; Ministrstvo za javno upravo; Državni svet; Zakonodajno-pravna služba; Sodni svet Republike Slovenije, Državno tožilski svet Republike Slovenije, Svet romske skupnosti Republike Slovenije, Odvetniška zbornica Slovenije, Združenje mestnih občin Slovenije, Združenje občin Slovenije in Skupnost občin Slovenije in dodatno vabljeni še Združenje Forum romskih svetnikov, Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, Pravna mreža za varstvo demokracije, Amnesty International Slovenija, Varuh človekovih pravic, Vrhovno sodišče Republike Slovenije in Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije. Poslovniški rok za vložitev amandmajev je do zaključka razprave o členih. Amandmaje so do sedaj vložili: Poslanska skupina Nepovezanih poslancev k 8. in 20. členu.

Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona, o kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona.

Odboru predlagam, da se razprava o vseh členih. In vloženih amandmajih združi v skladu s prvim odstavkom 128. člena Poslovnika Državnega zbora. Po opravljeni razpravi bomo opravili glasovanje o amandmajih ter nato glasovali o vseh členih skupaj. Verjamem, da nihče ne nasprotuje temu?

Besedo sedaj predajam vabljenim na sejo. In kot prvemu dajem besedo ministru za notranje zadeve, gospodu Boštjanu Poklukarju, izvoli.

Spoštovana gospa predsednica, spoštovani gospe in gospodje, lep pozdrav!

Hvala lepa za razpravo, ki jo danes obravnavamo Zakon o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti, tako imenovani Šutarjev zakon.

Stanje romske problematike v jugovzhodnem delu Slovenije je že nekaj časa pereče, v zadnjem letu pa pol pa smo pravzaprav v občinah z romsko populacijo na področju Mestne občine Novo mesto, Občine Škocjan, Občine Šentjernej, Občine Kočevje in pa Občine Ribnica. Na Ministrstvu za notranje zadeve in pa predvsem v policiji obravnavali več prekrškov in pa več kaznivih dejanj. Posebej so v zadnjem času tudi medijsko odmevali različna kazniva dejanja in sicer napada romske skupnosti na policiste, ko so seveda obravnavali prometni prekršek, pa potem tudi napad na župana Občine Ribnica s strani članov romske populacije in nenazadnje tudi več napadov v Občini Šentjernej, Občini Škocjan. In pa na žalost 25. oktobra, smrt znanega podjetnika in Novomeščana gospoda Aleša Šutarja, ki jo slovenska policija ni mogla in ni uspela preprečiti, zato sem tudi kot minister za notranje zadeve podal svoj odstop kot objektivno odgovoren za to smrt. Vseeno naj povem, da je tako Ministrstvo za notranje zadeve kot ostali resorji, Ministrstvo za pravosodje, Ministrstvo za delo, družino, pa nenazadnje tudi ostali resorji na Vladi smo se po napadu na policijsko patruljo v Kočevju večkrat srečali na različnih srečanjih, na različnih tudi operativnih sestankih tako ministri kot seveda tudi s predstavniki oziroma z vrhom Vrhovnega državnega tožilstva, z generalno državno tožilko in nenazadnje tudi z vodstvom Vrhovnega sodišča, s samim predsednikom in podpredsednikom in smo seveda razpravljali, kako in na kakšen način pravzaprav omejiti to kriminaliteto znotraj romske populacije na tem območju. In nenazadnje tudi v zadnjem letu in pol je slovenska policija z različnimi enotami, tako policijskih uprav, Policijske uprave Ljubljana kot Policijske uprave Novo mesto naslavljala to težavo. to romsko kriminaliteto s povečanimi silami, tudi s silami generalne policijske uprave. Vendar še enkrat, žal smrt Aleša Šuštarja nismo mogli preprečiti. Po tej smrti je pravzaprav vlada pristopila takoj in seveda učinkovito in pripravlja tako imenovani Šutarjev zakon s 33 členi. In seveda tukaj so, ta zakon so pripravljali različni pripravljavci, ne samo Ministrstvo za notranje zadeve, moram pa povedati, da je bilo Ministrstvo za notranje zadeve koordinator vse zakonske vsebine in nenazadnje tudi nosilec zakonskih ukrepov. Tako da bom najprej predstavil ukrepe, ki jih je seveda predstavilo oziroma predlagalo Ministrstvo za notranje zadeve Vladi in seveda na koncu tudi Vlada sprejela ta predlog zakona in danes je tukaj v Državnem zboru na obravnavi pri poslankah in poslancih. Moram povedati, da Šutarjev zakon ni dokončen, da, seveda smo odprti tudi za vse predloge za rešitve in nenazadnje tudi za mehanizme nadzora nad določenimi varnostnimi pooblastili, ki jih seveda dobiva slovenska policija. Moram pa vseeno povedati, da tudi v javni razpravi slišimo in poslušamo, različne predloge, tudi različne kritike, očitke in seveda tudi to smo razumeli in seveda Državni zbor je tisti, poslanke in poslanci, da na koncu sprejmejo zakon tak, da bo seveda na eni strani učinkovito naslavljal kriminaliteto, pa predvsem kriminaliteto na področju orožja in na drugi strani seveda te specialne povratnike, povratnike, ki izvajajo in izvršujejo kazniva dejanja in nenazadnje so v družbi in seveda postajajo njihova kazniva dejanja vse bolj in bolj nasilna, kar seveda tudi pričajo sami varnostni incidenti po smrti gospoda Aleša Šuštarja v Novem mestu. Nenazadnje se spomnim samo zadnji primer v Kočevju, kjer je seveda, sta dva mladoletna Roma napadla mladoletnika dijaka in ne nazadnje je seveda tudi sodišče za njih odredilo hišni pripor.

Tako da, če grem tukaj takoj na Zakon o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti, torej Šutarjev zakon, naj povem, da smo tukaj na Ministrstvu za notranje zadeve oziroma v policiji predlagali dva člena, ki sta seveda v Kazenskem zakoniku in mi jih želimo dati na bagatelo, torej na prekršek, to je tatvina in pa poškodovane ali uničenje tuje stvari. Vemo, da se dogaja, da se po trgovinah krade in nenazadnje krade se tudi krompir na njivah in tukaj želimo iz učinkovitosti nenazadnje tudi policije in na drugi strani sodne veje oblasti ta dva člena, ki sta v Kazenskem zakoniku, dati v prekršek in nenazadnje nasloviti seveda potem globo izterjavo in pa nenazadnje tudi nadomestni zapor.

20. člen, vstop in pregled tujega stanovanja in drugih prostorov ali prevoznega sredstva z namenom takojšnjega zasega orožja je pravzaprav člen, ki sproža največ polemike tako v strokovni javnosti kot tudi v drugi javnosti, vendar smo ga zapisali na način, da policisti smejo poleg primerov iz zakona, ki določa naloge in pooblastila policije, iz zakona, ki ureja kazenski postopek brez naloge sodišča, poudarjam brez naloge sodišča. Vstopiti v tuje stanovanje, druge prostore ali prevozno sredstvo, če je to neizogibno potrebno, poudarjam, neizogibno potrebno za zavarovanje ljudi, takoj, da se zaseže orožje, torej iz naslova takojšnjega zasega orožja.

Moram povedati tudi, da so nam tukaj včeraj župani jugovzhodnega dela Slovenije predlagali, da naslovimo tukaj še premoženje, vendar moram vseeno povedati, da smo ta člen zožili na zavarovanje ljudi in na takojšen zaseg orožja.

Če grem naprej na 21. člen - uporabe tehničnih sredstev in na varnostno tveganih območjih Pomeni, da policisti smejo poleg primerov iz zakona, ki določa naloge in pooblastila policije, uporabljati tehnična sredstva za fotografiranje in video ter avdio snemanje tudi če je na varnostno tveganem območju ogroženo življenje, zdravje, svoboda ljudi ali premoženje ali je podana velika verjetnost, da bo do take ogroženosti prišlo zato, da se zagotovi javni red, prepreči, odkrije ali dokaže kaznivo dejanje ali prekršek, ter odkrije storilca. Tukaj gre seveda za varnostno pooblastilo policije, ki ga seveda lahko uporablja na varnostno tveganem območju zaradi množičnega izvrševanja prekrškov in nenazadnje to snemanje se lahko izvaja iz neposredno iz vozila, plovila, zrakoplova, tudi brezpilotnega zrakoplova, torej drona, po domače zgradb ali drugih objektov, zaradi samega naslavljanja in pa samega evidentiranja predvsem kaznivih dejanj. Se pa seveda ta uporaba tehničnih sredstev odredi s pisno odredbo generalnega direktorja policije ali direktorja Policijske uprave in seveda tudi to pooblastilo lahko traja največ tri mesece in pa do seveda se lahko podaljša še za tri mesece, mora pa seveda policija s tehničnimi sredstvi, ko ravna na ustrezen način, obvestiti javnost na teh območjih. Tudi tukaj je ta člen odprt v razpravi in ne nasprotujemo mehanizmom nadzora, tudi sodnega nadzora nad tem, vendar to je stvar odločitve zakonodajalca in jaz verjamem, da bo ta razprava tukaj še, bom rekel, tudi v tej smeri šla. Vendar še enkrat zagotavljam, ne Ministrstvo za notranje zadeve ne policija tukaj v tem policijskem pooblastilu, varnostnem pooblastilu, ki sem ga sedaj predstavil, nima težav, da nam se izvaja nadzor nad tem ukrepom.

Gremo na 22. člen: varnostna akcija. Varnostna akcija je že opredeljena v Zakonu o nalogah in pooblastilih policije, vendar jo tukaj s tem členom širimo in sicer spet na varnostna območja, kjer zaradi preprečevanja, odkrivanja, dokazovanja kaznivih dejanj, hujših kršitev javnega reda in ter hujših kršitev s področja javnega prometa, s katerim se lahko ogrozi življenje, zdravje in osebna varnost ljudi ali premoženja ter odkrivanje storilcev teh dejanj, smejo policisti opraviti varnostno akcijo. Varnostno akcijo odredi generalni direktor policije ali direktor policijske uprave na določenem območju. In seveda varnostna akcija se odredi za časovno omejeno obdobje in ne sme presegati 3 ur, razen če gre za neko kompleksno območje, kjer se seveda podaljša na največ 6 ur meje območja. In čas trajanja varnostne akcije se določi v odredbi, ki jo odredi generalni direktor policije. Tako da tukaj gre seveda za varnostno pooblastilo policije, da seveda lahko na tem območju izvaja svoje naloge. Nič novega, vendar toliko bolj precizirano v tem členu tako imenovanega Šutarjevega zakona. 23. člen govori o avtomatiziranem preverjanju registrskih tablic vozila. To pooblastilo je slovenska policija že imela, vendar je Ustavno sodišče to odločbo, potem zavrnilo in tega danes slovenska policija ne uporablja. Uporablja jo pa večina evropskih policij.

Gre se za nadzor cestnega prometa na območjih, kjer je prišlo ali prihaja do ogrožanja življenja ali zdravja ljudi ali premoženja. Z uporabo orožja ali nevarnih predmetov smejo policisti uporabiti tehnična sredstva za optično prepoznavo registrskih tablic vozil ter za samodejno obdelavo in primerjavo tako zabeleženih podatkov z evidencami iz tretjega odstavka tega člena. Torej pomeni, da policija uporablja to pooblastilo na varnostno obremenjenih okoljih. In da gre za izključno za pooblastilo, kjer se uporablja za namen iskanja orožja. Ta avtomatizirana naprava torej / nerazumljivo/, kot mu policija seveda tudi strokovno reče, je povezana na različne evidence. Torej evidenca kaznivih dejanj, evidenca prekrškov z evidenco iskanih oseb, evidenco groženj delavcem policije, evidenco operativnih informacij, evidenco iskanih in najdenih predmetov, evidenco izdanih odredb za prepoved približevanja, evidenco oseb, ki imajo prepoved udeležbe na športnih prireditvah, evidenco odrejenih ukrepov sodišča, evidenco pogrešanih oseb iz zakona, ki ureja naloge in pooblastila policije, evidenco registrskih vozil, evidenco homologiranih vozil iz zakona, ki ureja motorna vozila, evidenco dogodkov. Zakaj poudarjam te evidence? Ker nam je to pooblastilo v noveli Zakona o nalogah in pooblastilih policije leta 2019 padla ravno zaradi tega, ker niso bile evidence navedene na način kot je bilo in obrazložene kot jih je seveda bilo potrebno zahtevati. Tudi v 23. členu, torej pri avtomatiziranem preverjanju registrskih tablic Ministrstvo za notranje zadeve in policija nima nobenih predsodkov, da se naredi mehanizem nadzora nad tem pooblastilom. Torej tudi možnost sodnega odločitve tega ali pa samega nadzora nad tem pooblastilom. Tako da kar se tiče amandmajev na področju teh varnostnih pooblastil seveda tukaj nimamo nobenih težav in nobenih problemov in seveda na zakonodajalcu je kako bo opredelil tudi mehanizme nadzora nad samim tem varnostnem pooblastil kar se tiče avtomatiziranega preverjanja registrskih tablic. V 24. členu govorimo o odstranitvi osebe in prepovedi približevanja gostinskemu obratu, govorimo o popolnoma Šutarjevemu členu. Torej, v kolikor bi ta člen policija že imela, bi lahko seveda tudi lažje odredila, posebej v tem drugem delu naslednjega člena, ko govori o zaprtju, začasnem zaprtju gostinskega obrata. In sicer tukaj v tem 24. členu govorimo, da policisti ukažejo osumljenemu storitve kaznivega dejanja prekrška zoper javni red in mir v gostinskem obratu ali na prostoru, kjer se opravlja gostinska dejavnost, zunaj gostinskega obrata, da se takoj odstrani iz tega gostinskega obrata, prostora in njegove okolice v oddaljenosti 200 metrov. Moram vseeno povedati, da so nam včeraj župani predlagali, da damo na prvotni predlog, ki je bil 500 metrov od okolice gostinskega obrata, jaz kot minister za notranje zadeve in nenazadnje tudi stroka na policiji in na ministrstvu za notranje zadeve s tem ukrepom 500 metrov nimajo težave, je pa seveda so župani na to opozorili, kajti včasih je prireditveni prostor širši in nenazadnje lahko se potem tega kršitelja odstrani do 500 metrov, kar nenazadnje je spet prostor za razpravo znotraj zakonodajnega postopka.

Če govorimo o 25. členu, še začasno zaprtje gostinskega obrata in prepoved zadrževanja oseb v njegovi neposredni okolici. Naj povem, da tukaj pa, v kolikor obstaja razlog za sum, da je v gostinskem obratu prišlo do množične storitve kaznivih dejanj ali prekrškov zoper javni red in mir smejo policisti z ustno odredbo, poudarjam z ustno odredbo, odgovorni osebi pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost v gostinskem obratu, odrediti njegovo takojšnje začasno zaprtje, torej takojšnje začasno zaprtje gostinskega lokala, obrata. In sicer spet je tukaj razprava, da se, potem odredi tudi prepoved zadrževanja oseb v okolici gostinskega obrata v oddaljenosti 200 metrov. Še enkrat poudarjam, tukaj so nas župani opozorili, do 500 metrov, tako da boste tudi vedeli za samo razpravo. Je pa tukaj prepoved zaprtja gostinskega obrata do največ 6 ur. Torej na izrecni ukaz policista zaradi kršitve, potem se lokal lahko izprazni, omeji gibanje oziroma prepove zadrževanje oseb v oddaljenosti do 200 metrov. To je bil predlog vlade in nenazadnje ta ukrep sme trajati šest ur. Tukaj je tudi, nenazadnje smo v ta zakon dali tudi možnost, da se prepove storilcu kaznivega dejanja ali prekrška, torej nekoga, ki ponavlja kršitev zoper javni red in mir oziroma izvaja kazniva dejanja v teh lokalih, da se mu odredi prepoved vstopa v gostinski lokal do dveh let. Tukaj so različne pravzaprav predlogi ali je dve leti preveč ali bi bilo mogoče eno leto. Moram vseeno povedati, da ko smo v Zakonu o nalogah in pooblastilih policije naslavljali huligane s prepovedjo obiskovanja samih športnih prireditev smo na Ministrstvu za notranje zadeve naslovili deset let, stroka je takrat predlagala tri leta. Poslanci ste se odločili, poslanke, poslanci ste se odločili za pet let. In moram povedati, da ta ukrep je zelo dober in nenazadnje je tudi zelo vzgojen. Tako da spet tukaj za koliko časa se prepove ob vstopu v gostinski lokal, je seveda na zakonodajalcu, mi smo predlagali dve leti, je pa res, da seveda je tukaj potem sama razprava, kako se boste odločili.

Kar se tiče same evidence. Policija bo vodila in vzdrževala evidenco oseb, ki jim je prepovedano približevanje določenem gostinskem obratu in pa seveda v tej evidenci bodo osebni podatki, ki jih seveda policija za tak ukrep potrebuje. Po domače, vodila se bo kartoteka. In nenazadnje za to, da bo seveda policija lahko te podatke tudi lahko opravljala in nenazadnje tudi vedela, kateri osebi je izdana ta prepoved.

Spoštovana gospa predsednica, toliko, kar se tiče Ministrstva za notranje zadeve. Predlagam pa, da tudi ostali resorji po členih povedo kaj in na kakšen način so seveda pripravili Šutarjev zakon in ga ne nazadnje tudi predstavili. Hvala.

Hvala lepa.

Naslednjemu dajem besedo ministru za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, gospodu Luki Mescu, izvolite.

Najlepša hvala.

Lepo pozdravljeni!

Sam bom uvodoma predstavil ukrepe z našega področja, se pravi s področja dela, družine in socialne zadeve.

Prva stvar je zaščita mladoletnih roditeljic in njihovih otrok, kjer zaradi žalostne statistike, da je po poročanju CSD Bela krajina in Dolenjska ta hip okrog deset mladoletnih mamic, mlajših od 15 let, smo se odločili, da politiko v tem delu preciziramo. In sicer do zdaj je bila to popolna diskrecija centrov za socialno delo, ki pa so se, tako kot številni drugi državni organi po navadi lotevali problemov z najmilejšimi ukrepi, če sploh. Zato jim z zakonom nalagamo, da v primeru, da je noseča mladoletno dekle mlajše od 15 let, po našem predlogu morajo sodišču predlagati postavitev pod skrbništvo in predlagam, da se za skrbnika imenuje Center za socialno delo. Razen v primeru, če presodi, da so otrokove koristi v zadostni meri zaščitene. S tem želimo zaščititi tako otroka kot mladoletno mamo. Kot vsi vemo, so pri nas spolni odnosi z mlajšimi od 15 let kaznivi.

Drugi ukrep z našega področja so izplačila denarne socialne pomoči v naravi. Zdaj, tukaj opozarjam, da so prakse centrov za socialno delo zelo različne. Recimo v Kočevju imajo, to mi je povedal župan, trenutno 300 plačil različnim gospodinjstvom socialnih transferov v naravi, po dogovoru pač, po večini romskim prebivalstvom, ker so ugotovili, da je to bolj učinkovito, če želijo zagotavljati nemoteno preskrbo s komunalnimi storitvami elektriko, vodo, da ne prihaja do izpadanja plačil in zato tudi do izklapljanja teh storitev. Po drugih centrih za socialno delo imajo drugačne prakse. Temeljni problemi, s katerimi se soočamo, pa so od tega, da delež otrok ne obiskuje šole oziroma zelo majhen, de jo zaključi. Po nekaterih podatkih osnovno šolo trenutno na Dolenjskem in v Beli krajini zaključi zgolj okrog 10 odstotkov romske populacije. Zato smo že od maja naprej v dialogu, da tudi obiskovanje osnovne šole, ki ga je treba brati tukaj kot otrokovo pravico, in otroški dodatki se izplačujejo s tremi nameni. Prvi namen otroških dodatkov po zakonu je preživljanje otroka, drugi je vzgoja otroka, tretji pa je šolanje otrok. Toliko povem za podlago tem ukrepom. In odločitev tukaj je, da se v primeru izpadanja otroka oziroma neobiskovanja šole po avtomatizmu prevede izplačevanje socialnih transferov v gospodinjstvu v naravo. Kar pomeni, da jim CSD neposredno plačuje položnice oziroma račun, račune oziroma blago in storitve, potrebne za preživljanje in izdaja naročilnice za nakup drugega blaga oziroma storitev in zgolj 10 odstotkov predvidenih transferov lahko prejmejo v obliki denarja. To se v primeru izpadanja šole zgodi za tri mesece. Z ministrstvom za šolstvo smo se danes uskladili tudi o kriteriju, kdaj se to zgodi. To se bo predvidoma zgodilo po tem, ko otroka več kot 30 ur ne bo v šolo. Za to, da šola sproti opozarja, ker do zdaj smo imeli temeljni problem ta, da je bila posredi inšpekcija za šolstvo. Inšpekcija za šolstvo je morala izdati odločbo, dokončno odločbo, pravnomočno odločbo in dostikrat je bilo šolsko leto že mimo, preden je CSD sploh lahko ukrepal, treba je ukrepati takrat, ko otrok začne iz šole izpadati. Bom pa samo še to opozoril, izplačevanje socialnih pomoči v naravi ni zgolj neka vrsta kazni, to pomeni, da mora iti socialni delavec v družino, da se mora s to družino dogovoriti, kako v bistvu skleniti z njo sporazum in se potem seveda s to družino tudi intenzivno ukvarjati za to, da se otroke opolnomoči, da hodijo v šolo in zato, da se družino kot gospodinjstvo postavlja na noge. Tako da izplačevanje socialnih pomoči v naravi je tudi oblika pomoči temu gospodinjstvu. To je en del.

Tretji del je, da bomo šli na izplačila socialnih pomoči v naravi tudi v primeru obsodbe za kriminalna dejanja. Tukaj mislim, da ne rabim nadaljnje razlage. Potem, v našem delu je tudi že en zametek integrativnega dela. To so javna dela, kjer občinam, ki prejemajo dodatna sredstva za evidentiranih romskih naselij, predpisujemo, da morajo 10 odstotkov javnih del v njihovih krajih nameniti izključno romski populaciji za to, da se bodo lahko zaposlili. Ker z našim pilotnim projektom, ki ga izvajamo od aprila letos z Zavodom za zaposlovanje Romani Zor, se je izkazalo, da imamo dvostranski problem. Na eni strani, da je pogosto vprašljiva motivacija pri Romih za delo, na drugi strani je pa zelo težko najti delodajalce, ki bi jih vzeli v službo. Tako da tukaj smo tudi včeraj govorili z župani in jasno povedali, da je to naše pričakovanje, da bodo začele občine delovna mesta zagotavljati in da bomo skupaj iskali načine, kako Rome zaposliti.

To potem imamo še izvršbe na socialne transferje, kjer smo v preseku z Ministrstvom za finance, tukaj pa predlagam, da Ministrstvo za finance to politiko malo bolj podrobno razloži.

Zdaj, kot koalicijski partner in član stranke Levica bom pa podal ob današnjem odboru uvodoma dve opozorili. Prvo je, razumemo situacijo na Dolenjskem in v Beli krajini, razumemo, da bo država morala pokazati napore, da zagotovi javni red in varnost in kot minister sem seveda tudi sodeloval pri pripravi tega zakona. Dejstvo pa je, da smo v zadnjih dneh dobili več opozoril civilne družbe, stroke, akademske skupnosti, bivših ustavnih sodnikov, trenutnih ustavnih sodnikov glede ustavne skladnosti, zakonitosti in sorazmernosti teh ukrepov. To so zadržki, ki jih delimo tudi v naši stranki in pričakujemo, da bomo z amandmiranjem ukrepov na odboru nanje adekvatno odgovorili.

In pa drugo opozorilo. Ukrepi, ki jih trenutno izvajamo tu, in ki se že izvajajo na terenu, včeraj smo na Vladi poslušali poročila Furs in policije, učinkujejo. Dejstvo je, da se klima spreminja tudi med romskim prebivalstvom. Po akciji Furs, kjer so prekrškarjem, ki imajo po 30 in več prekrškov na leto in jih ne plačajo, zaplenili nekaj avtomobilov, je šlo sporočilo po romskih naseljih, da se na ta način ne bo več dalo delati in vsi poročajo, tudi naši člani poročajo, da se v naseljih sproža debata kako se drugače začeti obnašati, organizirati, poiskati zaposlitev in tako naprej. Zdaj, moje opozorilo, ki ga ponavljam že 14 dni je, da po tem zakonu moramo nujno narediti naslednji korak in to je integrativni zakon, kjer bomo poskrbeli za to, da bodo prebivalci romske skupnosti, člani romske skupnosti živeli v urejenih naseljih v legalnih hišah z vsemi komunalnimi napeljavami, da bodo imeli možnosti za zaposlitev in seveda, zdaj jim zapiramo možnosti za nelegalne poti v življenju, moramo jim pa odpreti možnosti za življenje, ki bo prispevalo k skupnosti in k sobivanju. To smo tudi včeraj povedali županjam in županom iz regije in od vseh nas pričakujem, da se ne bomo na tem koraku ustavili, ampak da bomo takoj naslednji teden se lotili drugega koraka, ki je bistven. Sicer bomo ostali na pol poti in lahko situacijo še poslabšamo.

Hvala lepa.

Naslednja dobi besedo državna sekretarka na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje gospa Janja Zupančič, izvolite.

Hvala za besedo, gospa predsednica.

Lepo pozdravljeni vsi skupaj!

V tem delu, ki ga naslavlja Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, kot je že povedal minister za delo, se povezujemo in iščemo stične točke. Tako da v želji, da zagotavljamo otrokom pravico do izobraževanja na področju vzgoje in izobraževanja izvajamo različne ukrepe in dejavnosti za to, da bi to pravico otrokom zagotovili, seveda pa vidimo veliko prednost tudi v tem, da se dopolnita dva zakona, ki sta vključena v današnji zakon, in sicer bi ta dva zagotovila oziroma širita razloge, v katerih primerih se upravičencem denarna socialna pomoč oziroma otroški dodatek za obdobje treh mesecev izplačuje v naravi.

To je vezano na obseg ur neupravičenega izostajanja od pouka; govorimo o 35 urah, kar je primerljivo s sedmimi dnevi pouka. Seveda pa se to ukrep povezuje tako z ukrepi, ki jih že izvajamo iz naslova Zakona o osnovni šoli, Zakona o vrtcih in Zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami in seveda ne dotika se le otrok pripadnikov romske skupnosti. Naš skupni cilj je in tudi na terenu imamo že zaznavamo spremembe, da je delež otrok vključenih, ki redno obiskujejo pouk, se povečuje tako med različnimi skupinami otrok in učencev.

Tako da na kratko, hvala lepa.

Hvala lepa.

Naslednji dajem besedo državni sekretarki na Ministrstvu za pravosodje magistrici Andreji Kokalj, izvolite.

Hvala lepa za besedo, predsednica.

Spoštovana predsednica, spoštovani članice in člani odbora!

Ključne rešitve predlogov, ki izhajajo iz pristojnosti Ministrstva za pravosodje in so vključene v Zakon o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti, se nanašajo na spremembe Zakona o brezplačni pravni pomoči in Zakona o kazenskem postopku ter na odmik od določb Kazenskega zakonika. Predlagane rešitve so usmerjene v zagotavljanje učinkovitejšega pravnega varstva, večje zaščite žrtev ter nenazadnje tudi v racionalnejšo in preglednejšo porabo javnih sredstev, jasno pa je, da morajo biti povezane tudi z dodatnimi ukrepi za zagotavljanje boljše integracije in pomoči pri tem za marginalizirane skupine prebivalstva. S predlaganimi spremembami Zakona o brezplačni pravni pomoči se omejuje dodeljevanje brezplačne pravne pomoči v določenih prekrškovnih zadevah. Pomembna novost je omejitev dodelitve brezplačne pravne pomoči v primerih, ko je prosilcu že postavljen zagovornik po uradni dolžnosti. S tem se preprečuje dvojno financiranje istih storitev iz javnih sredstev ter neučinkovito podaljševanje postopkov zaradi menjav zagovornikov. Zakonodajno-pravna služba je podala obširno mnenje, ki mu bo predlagatelj skušal v največji možni meri slediti.

Glede predlaganih odmikov od določb Kazenskega zakonika. Predlog prinaša začasne ukrepe za učinkovitejši pregon nasilnih dejanj in večjo zaščito žrtev. Oškodovanci namreč pogosto pod pritiski ali iz strahu ne vložijo predloga za pregon ali ga kasneje umaknejo. Začasno se določa, da se bosta kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe in kaznivo dejanje ogrožanja z nevarnim orodjem pri pretepu ali prepiru preganjala po uradni dolžnosti. Predlaga se tudi začasno zaostritev kaznovanja za kaznivo dejanje nasilništva. Kazen za osnovno obliko se zvišuje od šestih mesecev do treh let zapora. Kazen za hujšo obliko na od enega do petih let zapora. S predlogom zakona je zaenkrat predvideno, da bodo ukrepi veljali tri leta po uveljavitvi zakona, njihovi učinki pa se bodo sproti spremljali. Verjamem pa, da je možno najti ustreznejšo rešitev glede obdobja trajanja začasnih ukrepov. Predlagane rešitve stremijo k boljši zaščiti žrtev in učinkovitejšemu odzivu na nasilna ravnanja, pri čemer se ohranja načelo sorazmernosti.

Nadalje, predlagani sta spremembi Zakona o kazenskem postopku, ki v izhodišču sledita predlogu Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, v izhodišču pa jih je podprlo tudi Vrhovno državno tožilstvo. Predloga krepita ravnotežje med pravicami obdolžencev in učinkovitejšim pregonom najhujših kaznivih dejanj. Glede tehtanja pri uporabi nedovoljenih dokazov smo seznanjeni s številnimi pomisleki pravnih strokovnjakov in civilne družbe in menimo, da velja določbo ponovno preučiti.

Druga rešitev se nanaša na možnost podaljšanja pripora v izjemnih primerih. Po trenutni ureditvi lahko pripor po vložitvi obtožnice traja največ dve leti. Predlaga se, da bi Vrhovno sodišče pri najhujših kaznivih dejanjih, za katera je predpisana kazen najmanj osem let zapora, lahko izjemoma pripor podaljšalo za dodatno leto. Pri odločitvi bo sodišče upoštevalo naravo in težo kaznivega dejanja, predlog pa bo moral vložiti državni tožilec, obdolženec in njegov zagovornik pa se bosta lahko o predlogu izjavila. Obenem se predlaga racionalizacija postopka, namesto dvomesečnih preizkusov pripornega razlogov je predlog zakona, kot je bil sprejet na Vladi, predvidel, da se opravljajo na vsakih šest mesecev. Verjamem pa, da bo ta predlog z amandmajem poslanskih skupin določil sorazmernejše podaljšanje tega obdobja. Toliko za enkrat, hvala lepa.

Hvala.

Naslednja dobi besedo državna sekretar…, ne državna sekretarka na Ministrstvu za finance, se opravičujem, magistrica Martina Verbančič, izvolite.

Hvala lepa za besedo.

Kot je bilo že omenjeno s področja Ministrstva za finance v predlogu zakona vključujemo dva ukrepa.

Prvi je bil že nakazan in sicer se uvaja nova ureditev, s katero bo davčni organ lahko v postopku davčne izvršbe za izterjavo neplačanih denarnih obveznosti, ki jih v skladu z Zakonom o prekrških izterjuje posegel tudi na denarno socialno pomoč, kar po trenutni, sedanji veljavni ureditvi ni mogoče. Zdaj, izjema se določa za prejemke tistih posameznikov, ki imajo neporavnane obveznosti z namenom preprečevanja oziroma odvračanja od izvrševanja nadaljnjih prekrškov. Namreč, izterjava oziroma poseg v navedene, se pravi, v denarno, socialno pomoč. Bo mogoč pod pogojem, da so bili v dveh letih pred dnevom izdaje sklepa o izvršbi pri davčnem organu za posameznika, ki je do teh prejemkov iz naslova denarne socialne pomoči upravičen, vloženi vsaj trije predlogi za izterjavo drugih denarnih nedavčnih obveznosti, kar pomeni, da gre za nekoga, ki je v preteklih dveh letih storil več prekrškov, ki pa jih ni prostovoljno poravnal.

Drugi del ukrepa pa se nanaša na obvestilo davčnega organa centru za socialno delo v primeru, se pravi izdaje sklepa o izvršbi na prejemke iz naslova denarne socialne pomoči bo davčni organ na center za socialno delo poslal tako obvestilo, center za socialno delo pa bo presodil, ali obstaja verjetnost, da v takih primerih družina posameznega, se pravi denarnega družinskega prejemka ne bo porabila za namene, kot jih določa zakon, ampak in bo v takem primeru, če bo to tveganje obstajalo, se poslužila že sedaj veljavne možnosti, in sicer da se potem ti družinski prejemki izplačujejo oziroma v obliki konkretnih dobrin. S tem se v bistvu doseže, da varnost otrok in ostalih družinskih članov ne bo ogrožena.

Kar se pa tiče drugega ukrepa s področja Ministrstva za finance, je pa ureditev posebnega ukrepa, in sicer zaseg premičnega ali finančnega premoženja, ki ga lahko še pred uvedbo nadzora uporabi Finančna uprava Republike Slovenije, o pri izvajanju svojih nalog z neposredno zaznavo nekako pridobi podatek, da posameznik razpolaga s premičnim ali finančnim premoženjem, ki pa znatno presega dohodke, ki jih je napovedoval. Zdaj, ukrep tega začasnega zasega je v takih primerih nujen zaradi tveganja, da bo posameznik to premoženje odtujil oziroma skril, ker pogosto razpolaganje z njim niti ni razvidno iz uradnih evidenc in podatkov, s katerim davčni organ razpolaga, torej lahko s tem ugotovi oziroma te take okoliščine ugotovi organ zgolj na kraju samem. Torej ta možnost tega zasega bo možno, še preden FURS, Finančna uprava uvede postopek nadzora. In v takih primerih bo v bistvu zaseg omejen na najkrajši možni čas, se pravi 30 dni, v katerih mora Finančna uprava tudi začeti formalni postopek nadzora, in pa maksimalni instrukcijski rok šestih mesecev. Če v tem času ne bo izdana davčna odločba, s katerim se bo dejansko ugotovil davčni dolg, pa bo potrebno to premoženje tudi vrniti; s tem se zaščiti tudi zasebna lastnina, ki je v tem primeru udeležena. Hvala lepa.