Spoštovani!

Pričenjam 26. redno sejo Odbora za obrambo, ki je bila sklicana na podlagi 47. člena Poslovnika Državnega zbora. Pozdravljam vse prisotne, posebno državnega sekretarja na Ministrstvu za obrambo Boštjana Pavlina, namestnika načelnika Generalštaba Slovenske vojske brigadirja Uroša Paternusa, predstavnico Urada predsednice republike, magister Natašo Dolenc in vse ostale vabljene. Obveščam vas, da je zadržana poslanka Nataša Sukič in da se seje ne bo mogla udeležiti. Namesto Andreje Rajbenšu pa sodeluje magister Dejan Premik in namesto Jožefa Lenarta bo sodeloval poslanec Rado Gladek.

Prehajamo na določitev dnevnega reda.

S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red:

1. točka - Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o službi v Slovenski vojski - skrajšani postopek;

2. točka - Srednjeročni obrambnim program Republike Slovenije 2026-2031;

3. točka - Vprašanja in pobude članov odbora.

V poslovniško določenem roku nisem prejel predlogov za razrešitev ali umik posamičnih točk, zato dnevni red ostaja tak, kakršen je.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O SLUŽBI V SLOVENSKI VOJSKI V SKRAJŠANEM POSTOPKU,

ki ga je vložila Vlada Republike Slovenije in je bil 3. 10. 2025 objavljen na spletnih straneh Državnega zbora. Kolegij predsednice Državnega zbora pa je sklenil, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku. Kot gradivo imamo na voljo mnenje Zakonodajno-pravne službe, mnenje Državnega sveta, pripombe Sindikata vojakov Slovenije in pripombe sindikata Ministrstva za obrambo. K tej točki so bili vabljeni magister Borut Sajovic, minister za obrambo, tudi general podpolkovnik Robert Glavaš načelnik generalštaba, Zakonodajno-pravna služba, Urad predsednice republike in Kabinet predsednika vlade. Amandmaji k predlogu zakona so se vlagali do petka, 21. 11. 2025. V poslovniškem roku sta amandmaje vložili Poslanski skupini Svoboda in Socialni demokrati in sicer k 2., 4., 5., 7., 10. in 12. členu.

In pričenjam drugo obravnavo predloga zakona, v kateri bomo opravili razpravo in potem glasovanje o posameznih členih predloga zakona. Predlagam, da obravnavo o členih in amandmajih združimo, če nihče ne nasprotuje? Potem bomo razpravo opravili skupaj in nato glasovali o amandmajih in vseh členih skupaj po koncu razprave. Tako da, če želi predlagatelj zakona podati obrazložitev. Državni sekretar Pavlin, izvolite, imate besedo.

Spoštovani predsedujoči, spoštovani člani Odbora za obrambo, lepo pozdravljeni, vsi ostali.

Dovolite vam, dovolite, da vam predstavim Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o službi v Slovenski vojski, ki je za nas zelo pomemben akt v tem trenutku, s katerim urejamo veliko problematiko, ki je trenutno odprta v Slovenski vojski in hkrati urejamo stvari celostno tudi za naprej. S predlogom novele Zakona o službi v Slovenski vojski se ureja posebnosti delovnega časa. Torej, izpostavljam posebnosti delovnega časa pripadnikov Slovenske vojske pri opravljanju vojaške službe o povišani pripravljenosti v izrednem in vojnem stanju pri opravljanju začetnega vojaškega usposabljanja na operativnem urjenju na vojaški operaciji in zaradi izrednega dogodka. Gre za posebnosti v Slovenski vojski, zaradi katerih je v okviru trenutne ureditve prihajalo le do enormnega števila, prihajalo do enormnega števila tožbenih zahtevkov s strani pripadnikov Slovenske vojske. O razporeditvi delovnega časa odloča nadrejeni poveljnik bataljona, njemu enake ali višje enote oziroma poveljnik začasne skupine ali enote. Polni delovni čas pripadnika v primerih opravljanja nalog v povišani pripravljenosti v času operativnega urjenja in izrednega dogodka je 8 ur na dan, 40 ur na teden. Prerazporejen delovni čas lahko traja do 12 ur na dan in 56 ur na teden. Če opravljeno delo v tem delovnem času presega to dnevno in tedensko delovno obveznost, se razlika šteje kot delo preko polnega delovnega časa. Nadrejeni poveljnik ima zavezo, da pri opravljanju tako zahtevnih nalog odredi premor, da ohrani vzdržljivost in zagotovi nadaljnjo delovno sposobnost pripadnikov v obsegu, kot to dopuščajo razmere in službene potrebe in je nujen za zagotovitev varnosti in zdravja pripadnikov. V izrednem in vojnem stanju ter v času izvrševanja obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma mednarodnimi pogodbami, nadrejeni poveljnik odredi delovni čas pripadnika glede na potrebe službe tako, da zagotovi potreben premor, da ohrani vzdržljivost in zagotovi nadaljnjo delovno sposobnost pripadnikov. V teh primerih so predvidene tudi določene omejitve nekaterih pravic iz delovnega razmerja. Še naprej pa se bo ohranjalo varstvo pripadnikov zaradi zdravstvenih razlogov, prav tako v primeru nege in varstva hudo bolnega otroka ali otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo v skladu s predpisi, ki urejajo družinske prejemke nadaljnje v primeru starša samohranilca in v primeru, če sta oba pripadnika starša istega otroka, se varstvo zagotavlja enemu izmed njiju. S temi ukrepi bo omogočeno učinkovito delovanje Slovenske vojske v razmerah, kjer je ogrožena varnost države, prebivalcev oziroma mednarodne skupnosti in zavezništva. V takih okoliščinah je ključnega pomena, da so pripadniki Slovenske vojske sposobni izvajati naloge hitro, usklajeno. povezljivost, povezljivo ter brez omejitev, govorimo o delovnopravnih omejitvah, ki bi lahko ogrozile uspeh operacije ali varstvo enot. Predlogi so skladni z obširno sodno prakso na področju pripravljenosti za delo in odločitvijo Sodišča Evropske unije, v kateri je opredelilo kriterije skladno s katerim se lahko povzame vojaške dejavnosti, ki jih izvajajo oborožene sile, izključijo iz uporabe direktive eu, ki ureja organizacijo delovnega časa. Predlagana ureditev bo tudi preprečila vlaganje novih tožbenih zahtevkov v zvezi s pripravljenostjo na delo.

Kot drugo pomembno področje, ki se ga ureja, je področje varovanja objektov in okolišev, ki so posebnega pomena za obrambo, ki ga bodo lahko izvajali uslužbenci Ministrstva za obrambo, ki bodo morali izpolnjevati pogoje v skladu z zakonom o obrambi in z zakonom, ki ureja zasebno varovanje, poudarjamo, da ne gre za izvajanje obrambe. V primerjavi s stražarskimi nalogi, po Zakonu o obrambi, ampak za tako imenovane naloge na receptorskih dolžnostih, ki jih danes izvajajo pripadniki Slovenske vojske in s tem seveda obremenjuje dragocen čas za usposabljanja in urjenja. In da in da se bodo te naloge izvajale le v miru in le v objektih, kjer je ocena tveganja, to dovoljuje. Na nek način nedopustno je, da se za izvajanje receptorske službe na različnih lokacijah po nepotrebnem angažira enormno število pripadnikov Slovenske vojske in s tem jih, jih odtrgamo od teh bistvenih njihovih nalog usposabljanja.

Z vloženimi amandmaji koalicijskih strank se sledi zadržkom, ki jih je v zvezi z organiziranjem tega varovanja izrazila Zakonodajno-pravna služba, s predlogom zakona pa se ureja štiri naslednje vsebine; odpravlja se pripravništvo vojaškim osebam, saj se uvajanje vojaških oseb v delo ne glede na to, ali gre za njihovo prvo zaposlitev v slovenski vojski ali ne, izvaja po programih vojaškega strokovnega izobraževanja in usposabljanja, ki so pogoj za poklicno delo v Slovenski vojski. Ureja se vrednotenje bivanja v enoti ali zavodu oziroma drugem določenem mestu. In sicer od 1. 1. 2025 naprej se vrednoti posebni zakonski pogoj bivanja v enoti, zavodu oziroma drugem določenem mestu in sicer v višini 100 procentov urne postavke zadnje objavljene povprečne mesečne bruto plače v Republiki Sloveniji. Odredi se lahko v primeru večdnevnega neprekinjenega opravljanja nalog, ki so vezane na določen kraj oziroma določeno območje in se ne šteje v delovni čas. Ravno tako se ureja možnost prevzema pogodbenih obveznosti posameznikov v primeru sklenjenih pogodb o štipendiranju z drugim delodajalcem lahko ministrstvo za obrambo pri prehodu na ministrstvo prevzema tudi te njegove obveznosti. Ureja se tudi posebnosti izmenskega dela in odmere letnega dopusta. S predlogom novele Zakona o službi smo seznanili reprezentativne sindikate na obrambnem področju, z njimi izvedli usklajevalni sestanek ter pisno odgovorili na prejete pripombe vseh treh sindikatov. S tem smo si po najboljših močeh prizadevali za uskladitev materije predloga zakona, ki je pomembna tako z vidika stalnega in neprekinjenega izvajanja temeljnih nalog Slovenske vojske kot tudi z vidika uvedbe novih delovno pravnih pravic. Dopisi, ki so jih posamezni sindikati v zvezi z novelo zakona o službi naslovili na različne naslove, Kažejo predvsem na dejstvo, da njihove ambicije pri določenih delovno pravnih vprašanjih v mnogo čem presegajo realne možnosti, predvsem pa ne upoštevajo posebnosti vojaške službe. Torej, moramo se zavedati posebnosti vojaške službe in hkrati to, kar ta zakon naslavlja, torej posebnost delovnega časa te posebne, te posebne vrste dela, torej vojaške službe. Zakonodajno-pravna služba je v zvezi s predlogom zakona podala zelo vsebinske pripombe in predloge, za katere se jim seveda zahvaljujemo. Na podlagi njihovega mnenja so vloženi amandmaji koalicije. Hkrati pa smo podali tudi pojasnila v katerih smo določene predlagane rešitve dodatno utemeljili oziroma pojasnili. Predsedujoči, toliko z moje strani zaenkrat. Seveda si želim celovito odgovoriti tudi na morebitna vprašanja, ki bodo podana kasneje. Hvala lepa.

Hvala, če želi besedo, predstavnica Zakonodajno-pravne službe, doktor Andreja Kurent, izvolite.

Hvala za dano besedo, lepo pozdravljeni vsi skupaj. Kljub pravkar povedanemu bi rada izpostavila, da je po oceni Zakonodajno-pravne službe predlog zakona v nekaterih delih izjemno problematičen, Saj ureja v bistvu materijo, ki jo združuje iz različnih pravnih aktov, čeprav gre v bistvu za nezdružljive stvari. Zdaj, to se nanaša predvsem na varovanje, varovanje objektov posebnega pomena je v Sloveniji sistemsko urejeno in razdeljeno glede na naravo in pomen objektov, urejeno je v različnih zakonih. Zdaj predlagane rešitve tega predloga zakona pa pomenijo unikum v našem pravnem redu in po oceni ZPS niso skladne s pravnim redom. Opozarjamo pa tudi na možne posledice, saj bi lahko takšna normativna ureditev pomenila presedan tudi na drugih področjih. Zdaj našega mnenja jaz ne bi podrobneje predstavljala. Omejila bi se na v bistvu štiri zadeve, hkrati pa bi se opredelila tudi glede vloženih amandmajev in pojasnil, ki jih je podal predlagatelj.

V našem pisnem mnenju smo že uvodoma izpostavili na različno terminologijo, tako v Zakonu o službi v vojaški vojski, vojaški službi kot Zakon o obrambi, tega zdaj ne bi podrobneje ponavljala. Moram pa izpostaviti zato, ker se tudi z amandmajem vnašajo spet neki novi termini. Tak je na primer termin javni uslužbenec, tega izraza ne pozna niti zakon o obrambi niti zakon o službi v Slovenski vojski. Potem gre za varovanje okolišev, ne varovanje okolišev objektov, kot sicer velja v drugi zakonodaji. Potem se ob izrednem dogodku dodaja nepredviden dogodek, ki se ne pojasnjuje. Potem se, namesto da bi se zadeva uredila v Zakonu o delovnih razmerjih oziroma na Zakonu s področja delovnega prava, se kar s to novelo uvaja institut premora.

Potem v 10. členu se dodaja izraz obramba pred napadom, končno pa tudi, kar smo v pisnem mnenju posebej izpostavili, da se v tem zakonu uporabi izraz iz Zakona o obrambi, to so delavci na obrambnem področju, kar bi bilo seveda nujno treba zožiti.

Kot sem že omenila, največ smo imeli dela in zadreg z 2. členom, ki nekako uvaja, je uvajal interno varovanje, zdaj se je ta naziv oziroma ime člena se spreminja. Interno varovanje sicer ureja zakon o zasebnem varovanju. To naj bi bilo uvedeno zaradi razloga razbremenitev vojaških oseb, ki naj bi opravljale samo temeljne naloge Slovenske vojske. Zdaj, kot je bilo določeno v predlogu zakona in v amandmaju gre v bistvu za za vzpostavitev, možnost vzpostavitve neke notranje službe Ministrstva za obrambo, notranje organizacijske enote. Mi smo že v našem mnenju napisali, da taka ureditev, zlasti če jo opravljajo receptorji, kot ste ravnokar omenili, to ni zakonska materija. Ampak je, to se lahko uredi z notranjimi akti, pa tudi sicer ima minister za obrambo po 47. členu Zakona o obrambi že pravno podlago za premostitev civilnih oseb. Predlog zakona niti amandmaji ne predvidevajo prehodnih določb, zato se lahko verjetno utemeljeno sklepa, da so te civilne osebe zaposlene na ministrstvu oziroma zdaj so poimenovani kot javni uslužbenci, da so že ustrezno usposobljeni in imajo ustrezna pooblastila in lahko takoj prevzamejo naloge tako imenovanega internega varovanja. To je vprašanje za ministrstvo. Mi odgovora nismo našli.

Zdaj, varovanje ukrepov in okolišev, ki so posebnega pomena za obrambo je le delno opredeljeno v 29. členu Zakona o obrambi, ki pravi, da te objekte določi Vlada in da določi tudi ukrepe za njihovo varovanje. To pomeni, da gre zakon preko tega, kljub temu, da niti 29. člena Zakona o obrambi, ki to pristojnost daje Vladi, ne razveljavlja. Varovanje sicer urejajo tudi drugi subjekti, tako je vojaška policija, potem Obveščevalno varnostna služba, delno tudi Sova in policija, zdaj pa se varovanje dodeljuje kot nalogo tudi verjetno zasebnim varnostnikom. Glede vseh teh subjektov je treba izpostaviti, da imajo oni posebno usposabljanje, tudi več letno, na primer policija, tudi Sova recimo za orožje. Zakon govori v 11.g členu, da orožje imajo lahko samo uradne osebe, agencije, ki izvajajo naloge, pomembne za varnost nekaterih oseb in subjektov, ki so posebej izpostavljene varnosti in ogroženosti, da jih določi direktor agencije. In po tretjem odstavku morajo biti za to posebej usposabljanje. Tega v tem predlogu zakona ni. Mogoče še posebej iz Zakona o obrambi glede nalog Obveščevalno varnostne službe na obrambnem področju v bistvu so iste naloge in tretji odstavek 32. člena pravi, da varnostne naloge na obrambnem področju opravlja obveščevalno varnostna služba ministrstva. Ta služba ima posebna pooblastila, ki so podobna tistim, ki jih zakon določa za policijo in posebej je seveda določeno usposabljanje. Zdaj gre za vprašanje delitev teh nalog, predvsem pa delitev pristojnosti. Morda zgolj za ilustracijo bi to ponazorila s situacijo v Državnem zboru. Državni zbor je zunaj in znotraj varovan s policijo, s pooblaščenim uradnim osebam policije. Naša receptorska služba nima nikakršnih pooblastil. Iz vašega gradiva pa izhaja, da ste vse nekako zmešali - niti ni popolnoma jasno, ali so to samo receptorska dela v ministrstvu ali gre tudi to za strelišča in tako naprej. Zdaj združujete nezdružljivo tudi zato, ker se sklicujete na Zakon o zasebnem varovanju. Mi smo vam že v pisnem mnenju napisali, da ta zakon pride v poštev le, če gre za pravice in dolžnosti subjektov na področju varovanja, ki ga ne zagotavlja država. Verjetno pa varovanje Ministrstva za obrambo in posebnih objektov in okolišev objektov Ministrstva za obrambo pa mora zagotavljati država. Potem smo opozorili, da se zasebno varovanje po Zakonu o zasebnem varovanju opravlja lahko kot gospodarska dejavnost, izvajajo ga pa samo gospodarska družba in samostojni podjetnik posameznik, ki ima registrirano dejavnost in licenco. Se pravi, gre samo za zasebno sfero. Vse to področje sodi v pristojnost ministra za notranje zadeve, ne Ministrstva za obrambo. Zdaj, vsi morajo imeti tudi licenco, morajo biti varnostno preverjeni in tako naprej, naloge imajo določene v zakonu. Zakonodajno-pravna služba skratka ocenjuje, da teh pogojev civilna oseba oziroma javni uslužbenec, kot se zdaj dodaja v predlog zakona, ne izpolnjuje teh pogojev in jih ne more izpolnjevati. Tudi na primer glede same zaposlitve, saj bo ta javni uslužbenec zaposlen v Slovenski vojski oziroma na ministrstvu. Po Zakonu o zasebnem varovanju zasebni varnostniki tudi ne morejo določenih ukrepov uporabiti zoper obrambne sile in potem je popolnoma verjetno nesmiselno, da se jih uvaja v ministrstvo.

Če gre za zatečeno stanje, da ima ministrstvo že primerno usposobljene javne uslužbence, na kar nakazuje manko prehodnih določb, je pa treba opredeliti tudi rok za njihov nov delovno pravni status, saj so te Pogodbe o zaposlitvi vojaške osebe oziroma civilne osebe sklenile za opravljanje drugih del ne za varovanje, če seveda ministrstvo ne predvideva, da bi se to varovanje opravljalo ob siceršnjih nalogah, ki jih opravljajo javni uslužbenci v vojski in v ministrstvu.

Zdaj bi se podrobno opredelila še do amandmaja. Vem, želeli ste slediti mnenju Zakonodajno-pravne službe, vendar je amandma še slabši. Vsebina ni več dobra. Kot sem rekla, naslov se je spremenil, ni več interno varovanje, čeprav obrazložitev samega člena in amandmaja o tem še vedno govori. V samem naslovu se govori o varovanju objektov in okolišev, ki so pomembnega pomena za obrambo, to je izredna širitev, gre samo za okoliše teh objektov. Naslov govori tudi o tem, da bo to služba, vendar pa na drugi strani sama ureditev govori, da je samo možnost organizacije notranje službe. Saj pravi, da se lahko v miru na ministrstvu organizira pod pogojem, da tako opredeli ocena tveganja, ocena tveganja pa izhaja iz uredbe - tukaj prosim za pomoč, jaz predvidevam, da to ni statična ocena, ampak se lahko spreminja. Že tukaj, to ne gre skupaj, če je ocena ogroženosti, recimo, visoka, nimate pa na ministrstvu te službe za varovanje in obratno - to dvoje ne gre skupaj. Prej sem že omenila, da se tudi tukaj sklicujete v normativni ureditvi na zakon, ki ureja zasebno varovanje. Ti pogoji so nezdružljivi. Zdaj, ta javni uslužbenci, to sem povedala, to je popolnoma neopredeljen, tega izraza se ne uporablja. Zdaj nekako se kljub vsemu predvideva, da ob vsem obstoječem varovanju teh objektov in okolišev objektov, se pravi varovanje, ki ga izvaja in Sova in OVSE in policija in verjetno tudi straža, vojaki na straži. Ta delitev pristojnosti v zakonu ni urejena, pa bi nujno morala biti.

Potem, glede drugega odstavka. Tukaj se sklicujete na ukrepe v skladu s prvim odstavkom 29. člena Zakona o obrambi. To je popolnoma napačno. Ta člen govori o tem, da vlada določi objekte in ukrepe. Potem glede teh pooblastil, ta pooblastila so seveda izjemno sporna. Primerjalno gledano in tudi taka je navedba v pojasnilu, to je prepisan iz pooblastil, ki jih imajo pooblaščene uradne osebe Sove. S tem, da nekaj ste prepisali, nekaj ste pa spustili.

Na primer 2. točka, Zakon o Sovi ga popolnoma ponavlja varovan objekt, kadar je to potrebno za varnost ljudi in premoženja, ki ga varuje. Ob tem je treba opozoriti, da Sova varuje tudi ljudi. Kakor ste pa vi predhodno zastavili, se pa varujejo samo objekti in okoliši, ne tudi ljudje in ne premoženje.

V 3. točki, kjer prepisujete površen pregled oblačil, vozila in tako naprej, ljudi in premoženja, ki ga varuje zakon o Sovi govori še naprej, če oseba s tem soglaša, vi ste to spustili, zato je napačna tudi 3. točka, kjer se nanaša na to, da če oseba iz prejšnje točke odkloni pregled, ne more ga odkloniti, če jim ga sploh niste ponudili. Zakon o Sovi pri tem našteva še druge razloge.

Potem imamo pri 6. točki, zalotena oseba pri kaznivem dejanju, Zakon o Sovi konkretno govori o katerem kaznivem dejanju, tukaj pa brez vsakega pojasnila greste kar na vsa kazniva dejanja. S tretjim odstavkom nimam nič, to je prepis zakona o Sovi, razen da je napačno označen kot drugi odstavek. Seveda je izjemno sporna določba glede uporabe strelnega orožja. Še enkrat ponavljam, Zakon o Sovi, kjer je definirano, kjer imajo posebno pooblastilo za nošnjo in uporabo orožja, kjer so te osebe posebej usposobljene. Zakon o policiji delno drugače o tem govori. Zdaj, tukaj je res vprašanje, če mislite, da bodo to receptorji, kakor ste jih poimenovali, ali res potrebujejo pravico tako do nošenja kot do uporabe samega orožja.

24.e člen, že naslov evidentiranje dogodkov in ukrepov, nobeni dogodki se ne evidentirajo, ampak samo ukrepi. Zdaj, primerjava z Zakonom o Sovi, Zakon o Sovi v teh primerih ureja dvostopenjsko ukrepanje, in sicer, da se najprej ustno obvesti, potem šele pisno v 24 urah. Vi pravite, da takoj, ko se uporabijo ukrepi, se morajo o tem pisno obvestiti, zdaj nadrejenega in vojaško policijo. Zdaj nadrejeni bi glede na 2. člen mislila, da je to vodja notranje organizacijske enote. Glede na obrazložitev pišete, da je to predstojnik, Zakon o Sovi pa govori, da se o tem obvesti ministra. Tukaj bi jaz svetovala, da je tudi drugi odstavek, da se vpiše določene katere podatke se zahteva oziroma se jih tudi lahko kar prepiše. To mislim, da bi bilo v zvezi s tem vse, lahko pa še naprej v razpravi kaj pojasnim. Naslednji, nisem še konec. Ja, 2. točka, ukinitev pripravništva, tukaj bomo hitreje predstavlja izjemo od vseh sistemskih zakonov, tako Zakon o javnih uslužbencih, Zakon o policiji, Zakon o obrambi, povsod tukaj je pripravništvo še vedno predvideno. Zato smo svetovali, da je treba prilagoditi tudi določbe vsaj Zakona o obrambi, predvsem pa črtati 13. člen ker tukaj kljub pojasnilom, ki so v tem delu napačna, predlagatelj ne upošteva temeljnih pravnih pravil, da če zakon začne veljati, velja za vse, ki niso izrecno izločeni, ne pa še, da se posebej določa, da za te, ki opravljajo pripravništvo, za njih pa zares preneha to veljati.

Potem glede novih 53.a do 53.č člen, to so posebnosti glede določenih vprašanj delovnega prava. Tudi tukaj smo opozorili na neusklajenost z Zakonom za obrambo. Predvsem pa smo opozorili, da gre po našem razumevanju za sedem različnih situacij, ki jih seveda ni mogoče enačiti, ker so po vsebini neprimerljivi. Zdaj, pojasnjeno nam je bilo, da se lahko enačijo. Zato bi jaz opozorila na 16. člen Ustave, ki je recimo samo v vojnem in izrednem stanju, jih izpostavlja in določa, da se začasno lahko razveljavijo in omejijo človekove pravice, v drugih, v drugih primerih ne. Poleg tega se nekatere od teh stanj, ki jih vi želite enačiti, so drugi subjekti, ki jih razglasijo. Nekatere razglasi Državni zbor, če ta ne more, namesto njega predsednik države, nekatere generalštab. Po naši oceni tako splošna določba kot je zapisana ne upošteva specifičnih situacij in hierarhičnosti poveljevanja in je zato za zakon izjemno problematična. V zvezi s samim, hierarhičnostjo poveljevanja, ki vlada v vojski, se zastavlja tudi vprašanje, kako je s pravnim sredstvom glede te ukrepe, ker o tem zakon posebej niti obrazložitev niti pojasnilo o tem ne govori.

Zdaj, po naši oceni, je direktiva oziroma odstopi direktive so primerno vneseni v ta zakon. Tukaj nimamo, ne vidimo problemov, še zlasti, ker je ta zakon predlagala Vlada, pod katero sodi ne samo Ministrstvo za obrambo, ampak tudi Ministrstvo za delo, ki je verjetno detajlno proučilo ali so taki odstopi možni.

Vendar pa po našem mnenju direktiva in ni odstopi niso ustrezno implementirani, ker niso rangirani, niso določno opredeljeni. Po našem mnenju je bil to namen direktive, tako je njeno svojstvo, taka je neka njena narava.

O premoru sem že, potem imamo pa še zadnjo, 4. točko, gre se pa za prehodno določbo, kjer se za leto dni nazaj urejajo plačila pripadnikov za bivanje v enoti. Tukaj smo izpostavili ustavno določbo, kjer saj Ustava zahteva izkazovanje posebnega javnega interesa za dopustnost retroaktivnega učinkovanja. Z dolžnim spoštovanjem, ampak po naši oceni pač skupina pripadnikov, ki nima spremenjene pogodbe, ki bi morala biti spremenjena skladno s tako imenovanim plačnim sistemom, pač ne more predstavljati posebnega javnega interesa, ministrstvo pa niti ni pojasnilo, zakaj pogodbe niso bile spremenjene.

Toliko zaenkrat, hvala lepa,

Hvala.

Če želi besedo predstavnik Državnega sveta, gospod Jožef Školjč.

Hvala lepa, gospod predsednik.

Jaz bom seveda bistveno krajši. Naša komisija je na svoji 50. seji obravnavala predlog tega zakona in ga podprla. Razprava se je vrtela v enem delu okrog teh varovanj in kdo to lahko počne, ali lahko tudi, bom rekel, neki zunanji subjekti, predstavniki predlagatelja so pač pojasnili, da to po njihovem ne bo mogoče, ampak da bodo te ljudi rekrutirali iz zaposlenih na ministrstvu in, in zaposlenih v službah Slovenske vojske ter jih po potrebi dodatno usposobili.

Argument v smer, da je to smiselno, je tudi bil, da bi lahko za naloge tega varovanja, recimo prezaposlili te starejše, ki so, ki imajo pogodbe za Slovensko vojsko, pa mogoče niso v stanju opravljati vseh tistih temeljnih nalog. Tako je tekla diskusija, argumenti so se nam zdeli razumni. Veliko razprave je bilo o tehničnih sredstvih za varovanje in pojasnil, da jih izkoriščajo v maksimalni možni meri. Tisto, kar se je zdelo na naši komisiji pomembno je to, da ta zakon razrešuje spore, ki so tekli med ministrstvom kot zaposlovalcem in vojaki in da bodo s tem zakonom pač razrešili te tožbene zahtevke tudi za nazaj.

No, na tej komisiji so sodelovali tudi predstavniki sindikatov in zdi se nam smiselno tudi to opozoriti, da je, da je v naši komisiji bil podan neka sugestija, da se z njimi ta usklajevanja nadaljuje in se jih v največji možni meri v skladu s pač tem, kar je mogoče upoštevati. To pa bi bilo na kratko vse. Ne vemo pa kaj prinašajo ti amandmaji, ki so bili in se tudi se pravi v te detajle, ki so bili, na katere je to opozorila Zakonodajno-pravna služba nismo spuščali. Hvala lepa.

Hvala lepa. Če želi besedo namestnik načelnika Generalštaba, brigadir Paternus, izvolite.

Hvala lepa.

Tukaj bi mogoče bi samo rad poudaril, da poslanstvo in pa narava dela Slovenske vojske zahteva, da se trenutna normativna podlaga ustrezno naslovi. To so tudi tožbe, ki izhajajo in so večletne in v Slovenski vojski ocenjujemo in menimo, da ustrezne, bom rekel predlogi, ki izhajajo iz predlogov ustrezno naslavljajo ta vprašanja. Hvala lepa.

Hvala. Potem pa odpiram razpravo in dajem besedo članicam in članom odbora, če se kdo, za enkrat, samo gospod Šturbej. Izvolite.

Hvala za besedo.

Jaz bi na nek način pričakoval, da bi danes imeli pred sabo zakon, ki ne bi imel toliko, bi rekel, pomislekov, kot jih danes slišimo tukaj, tudi s strani Zakonodajno-pravne službe, ampak glede na to, kar slišimo, verjetno se še bodo tudi pojavljale nove in nove tožbe proti Slovenski vojski, zaradi tega, ker dejansko v teh letih po moji oceni niste sposobni ali pa nismo sposobni pripraviti enega zakona, ki bi odpravilo vsaj velik velik del teh tožb.

Zdaj, če gledamo samo varovanje. Varovanje je v Slovenski vojski ali nasploh, kadar varuje objekte in okoliše, to edina bojna naloga v miru. Tukaj naslavljate zdaj, da bodo to opravljale tudi znotraj zaposlenih strokovni ali tehnični kader, za katerega pa tu ni opredeljeno, ali so usposobljeni, niso usposobljeni ali pa bi vsaj nakazali, da v bodoče oziroma tisti, ki bodo neko, bi rekel, to službo varovanja opravljali, da bodo tudi usposobljeni. Zdaj vemo, da večstopenjsko izvajanje glede na ogrožanje se izvaja varovanje. To pomeni, na Ministrstvu za obrambo imate vojaško policijo, ki opravlja to službo.

Zdaj, tu naj bi postalo kar neka receptorska služba. Vemo pa, da na Ministrstvu za obrambo so tudi, bi rekel, določeni prostori, ki so opredeljeni kot za neko višjo stopnjo varovanja. Zdaj, ali je OVSE tukaj sodeloval, jaz mislim, da ne vem, glede na to, kar je, kar ste spisali ali pa predlagali, mislim, da tudi tukaj ni neke, nekaj preveč sodelovanja, sploh s Sovo in pa policijo.

Zdaj predlagate tudi, da da bo, da bo recimo predloga zakona interno varovanje izvajalo ne le v Slovenski vojski, temveč tudi na Ministrstvu za obrambo. Kolikor vem, da se je tudi na Ministrstvu za obrambo, kot sem že prej omenil, to izvajala policija in pa da ni bilo samo vpisovanje obiskov in tako naprej,, ampak da je dejansko se izvaja 24 ur krat 7, in 365 dni v letu, torej z orožjem. Zdaj, v kolikor bomo to preložili, bomo rekli na tehnične službe in pa strokovne službe, potem je tu potrebno neko usposabljanje ali pa temeljno vojaško usposabljanje kot ga imajo tudi vojaški uslužbenci, ki so že vključeni, kolikor vem, v te dejavnosti oziroma varovanje.

Zdaj okoliši ali pa objekti posebnega pomena ali pa za obrambne namene je bi bilo pa potrebno ali pa vsaj tukaj večkrat omeniti ali pa tudi zakonsko opredeliti. Vemo, da so ustanovljeni tudi teritorialna poveljstva oziroma TERB, da se tudi več, več v tem zakonu uporabi tudi te pripadnike, ki so poklicani, to pomeni rezerviste. In rezervist, ki je poklican v vojaško službo oziroma je vojaška oseba in ima določene, določeno usposabljanje z orožjem. Zdaj, jaz mislim, da razkorak med tem, kar predlagate in pa tisto, kar se bo izvajalo mislim, da je prevelik in da bo tu tudi prišlo do določenih tožb.

Drugo, kar pa imam tudi povedati oziroma bi mogoče glede bivanja, kar se tiče usposabljanja ali pa na terenu ali pa izven neke enote, kamor je vojak napoten. Jaz mislim, da to ne more biti bivanje, ker bivanje je nekako na nekem naslovu, ampak je to neka vojaška naloga, iz katere pač izhaja neka napotitev ali pa podobne zadeve, tudi varovanje na dislociranih objektih izven matičnih enot. Torej, tukaj jaz vidim neko pravno praznino in pa potem ta premor. Ali je to, kot smo nekako, kot je bilo pripravljenost, delo in pa počitek. Danes lahko nekdo pač ukaže, da je to premor in premor lahko nekaj časa traja, je lahko dan, je lahko nekaj ur ali pa, da je potem vojak, kot ste prej omenili, tudi sposoben nadaljevanja svojih vojaških nalog ali pa poslanstva tudi, da se prekine za nedoločen čas. Ampak tu jaz vidim, da zopet gremo v smeri, ki ne rešuje dejanskega stanja in pa seveda, da vojak bo tudi v tem primeru lahko lahko imel novo možnost za tožbo enote oziroma vojske.

Zdaj, kar je pa po mojem mnenju še tu zelo sporno, v kolikor zakon ni, bi rekel, dobro pripravljen, ne da se izvajati, zopet prelagamo ali pa prelagate veliko odgovornost zopet na poveljnike. To pomeni na poveljujoče, ki bodo opredeljevali ali pa dodeljevali naloge, tudi zaradi kadrovskega manjka, bo tu zopet poveljniška dolžnost, da bo to razporejal, nazadnje bodo pa tudi tožbe na račun tega.

Zdaj, še ena zadeva, ko govorimo o civilnih zadevah, o civilnih osebah, to pomeni, zopet bodo poveljniki, eno je poveljevanje, drugo je pa vodenje. Zopet boste vzeli poveljevanje in ga usmerjali v vodenje civilne osebe boste lahko samo vodili, vojaškim osebam boste poveljevali. Hvala, toliko z moje strani.