Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi, eno lepo petkovo dobro jutro vsem skupaj!

Obveščam vas, da bom danes po pooblastilu predsednika kot podpredsednik vodil današnjo sejo.

Začenjam 128. sejo Odbora za zadeve Evropske unije.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji člani odbora: Jonas Žnidaršič, na seji pa kot nadomestni člani odbora s pooblastili sodelujejo: Dušan Stojanovič, ki nadomešča poslanca Gašperja Ovnika in pa poslanka Lena Grgurevič, ki nadomešča magistro Almo Intihar.

Obveščam vas, da so na sejo povabljeni poslanci Evropskega parlamenta iz Republike Slovenije, Urad predsednice Republike Slovenije, Kabinet predsednika Vlade ter predstavniki Vlade in Državnega sveta.

Vse navzoče še enkrat lepo pozdravljam!

Prehajam na določitev dnevnega reda odbora. S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odbora. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za njegovo spremembo, je določen takšen dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem.

Rad bi vam, rad bi vas še na eno stvar opomnil, in sicer, da smo s časom danes omejeni do 10. ure, zato vas prosim, tako kolege poslance kot poročevalce, da ste navkljub nekaterim tematikam, ki morda ponujajo izhodišče za zelo široko razpravo v svojih razpravah čim bolj omejeni na konkretne predloge k stališčem Republike Slovenije, ki jih danes obravnavamo. Če bi razprava močno zašla iz tirnic, si bom vzel to pravico, da vas bom spomnil, da smo s časom omejeni in upajmo, stvari pripeljali do konca, do 10. ure.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O VZPOSTAVITVI EVROPSKEGA SKLADA ZA KONKURENČNOST (ESK), VKLJUČNO S POSEBNIM PROGRAMOM ZA DEJAVNOSTI RAZISKAV IN INOVACIJ NA PODROČJU OBRAMBE, RAZVELJAVITVI UREDB (EU) 2021/522, (EU) 2021/694, (EU) 2021/697, (EU) 2021/783 TER SPREMEMBI UREDB (EU) 2021/696, (EU) 2023/588.

Gradivo k 1. točki smo prejeli od Vlade 6. 11. 225, k 4. in 5. točki pa 13. 11. 2025, na podlagi prvega odstavka 4. člena o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije. Skrajni rok za obravnavo gradiva k 1. točki v Državnem zboru je 28., 11., 2025, k 4. in 5. točki pa danes. Gradivo k tej točki je bilo v skladu z določili Poslovnika Državnega zbora dodeljeno v obravnavo Odboru za zadeve Evropske unije kot prej pristojnemu odboru in Odboru za gospodarstvo kot matičnemu delovnemu telesu. Slednji ga ni obravnaval.

Prosim magistra Dejana Židana, državnega sekretarja, da nam predstavi predlog uredbe in še zlasti Predlog stališča Republike Slovenije.

Izvolite, beseda je vaša.

Hvala za besedo, spoštovani predsedujoči, spoštovane poslanke, poslanci, ostali prisotni, lepo pozdravljeni!

Kakor ste dali napotilo, bom skušal biti zelo kratek. Kot prvo, da opozorim, nima nobene pristojnosti, da govorimo o višini sredstev, razen toliko, da vas seznanim, to ni pristojnost današnje predstavitve stališča Slovenije do predloga pravnega akta. Moram pa le opozoriti, da ne bo kdo gojil iluzije, da evropski finančni okvir ali pa sklad za konkurenčnost bo pomenil preobrat z Evropo. Ne bo. Da se razumemo, to so tako zelo majhna sredstva, ki jih delite s sedmimi leti, da so neprimerljiva s tem, kar dajejo naši konkurenti, bodisi Amerika bodisi Kitajska bodisi Indija, kot javni denar, da naredijo preboj. Ta sredstva so neprimerljivo manjša. To vam govorim zato, ker kar naprej je slišati hvalo s strani Evropske komisije, sedaj bomo pa naredili preboj, s tem denarjem ga ne moremo narediti. Kje je bistvo? Finančni okvir je kljub vsemu samo 1,26 bruto domačega proizvoda Evropske unije, kar je tako in tako več, kakor bo na koncu, ker ga države že skušajo nižati. Po drugi strani pa, če pogledate znotraj dveh milijard, je konkurenčnost koliko? Dobrih 10 procentov. Res pa je, da je potem še obzorje zraven, ampak... / oglašanje iz dvorane/ 2 tisoč milijard je 230 oziroma 234 milijard sklad za konkurenčnost. Ampak, ampak, znotraj tega je 131 milijard namenjeno področju, ki ima majhen multiplikator, gospodarski. To so, to je obramba, in so še nekatera druga področja, ampak multiplikator za to področje je znan, je majhen. Za tisto, kar Evropa najbolj zaostaja, ker ima največje potrebe, ker smo v tem trenutku v statusu kolonije, to je digitalna orodja, je pa namenjeno v tem trenutku samo slabih 55 milijard deljeno z dva deljeno z sedem. Da razumemo, kje smo. To v praksi pomeni, da v kolikor bo takšen sporazum, mislim takšen razrez na koncu sprejet, se breme, če želimo narediti preboj, pa ga moramo, prenaša na državne proračune posameznih držav, ki bodo morali sofinancirati denar, ki ga bomo dobili vse države iz Evrope, da v resnici naredimo preboj. Zakaj govorim tako zelo jasno? Saj tržno gospodarstvo ima neka svoja načela, ampak v trenutku, ko naši konkurenti javni denar vlagajo, področje, ki je slabše kot trenutno pri konkurentih, ne more narediti preboja, če je javnega denarja isto ali manj, mora ga biti več. To je prvo izhodišče o katerem sicer danes ne razpravljamo, ker ne govorimo o številkah, ampak mora biti jasno. Drugo, osnova tega dela, ki govori o konkurenčnosti, je, da je treba stvari voditi bolj transparentno, tudi centralizirano, to podpiramo. Stvari v Evropi se morajo dogajati enotno, zato ker gre za enotni trg, ne more imeti vsaka država nekih svojih pravil, potem pa govoriti, da smo enotni trg, ker potem nismo. Enotni trg, pomeni izenačena pravila za vse, ki delujejo znotraj evropskega prostora. Tako da osnovna usmeritev je pravilna. Dejstvo tudi je, da prihaja do združevanja 14 programov, ki v resnici sedaj obstajajo, čeprav se tisti, ki opravljajo posamezne programe, proti temu zelo borijo, ker je pač tako v naravi človeka, da vsak ščiti svoj fevd, je to dobra odločitev. Na enem mestu morajo biti zbrani podatki in tudi menedžiranje denarja in resursov.

Tisto, za kar pa se Slovenija z veliko skupino držav zavzema je pa naslednje. Prvič, model mora biti tako narejen, da kljub vsemu zadosti nečemu, kar je tudi osnova Evropske unije, da imajo od tega korist vse države članice. Mehanizem mora biti vzpostavljen tako, da imajo korist vse države članice, ne pa samo tiste, ki imajo v svojih državah, če temu tako rečem, multinacionalke. če poenostavim. Model v končni fazi mora biti narejen tako, da lahko tudi podjetja, ki so osnova gospodarstva Slovenije, pa tudi marsikatere druge države v Evropski uniji. To so podjetja iz skupine srednje majhna in mikro, so prav tako deležna javnega sofinanciranja na programih, ki je v interesu Evropske unije kot celote. To je tudi zapisano nekoliko bolj blago, sicer v stališču Vlade. Moram reči, da je zelo veliko držav, ki podobno razmišljamo. Tako, da verjamem, da bo tu narejen pomemben korak naprej.

Poleg tega pa naši resorji, gradivo, ki je pred vami je namreč v celoti usklajeno z vsemi resorji slovenske vlade, tako da pokriva vsa področja, opozarjajo, da bi zaradi menedžiranja podprogram, ki se imenuje zdravje, biotehnologija, kmetijstvo in bioekonomija, bilo smiselno dati v dve ločeni podskupini. Ena podskupina, zdravje, biotehnologija, ker ima nek svoj cilj. In druga, prav tako pomembna podskupina, kmetijstvo in potem bioekonomija, zato ker na ta način države tudi v tem trenutku znamo voditi projekte.

To je kratki povzetek, gospod predsedujoči.

Najlepša hvala.

Komisija Državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve je na 15. izredni seji 12. 11. 2025 obravnavala gradivo k 1. točki, na 16. seji 18. 11. 2025 pa gradivo k 4. in 5. točki ter sprejela mnenja, ki smo jih prejeli. Za predstavitev mnenja k tej točki prosim predsednika Komisije za mednarodne odnose in evropske zadeve pri Državnem svetu, gospoda Bojana Kekca. Izvolite, beseda je vaša.

Hvala za besedo, gospod predsedujoči. Lepo pozdravljeni vsi skupaj. Torej, tole Draghijevo poročilo, ki je bilo objavljeno pred dobrim letom in pol dni, je seveda zelo streznilo celotno evropsko srenjo. Da zelo zaostajamo za raziskovalnim delom in inovacijam za Združenimi državami in Kitajsko. Se pravi, začele so se politike, ki jih je potrebno nujno podpreti, da ohranimo ta korak. Naša komisija v razpravi pozdravila te ukrepe za izboljšanje dostopa do finančnih instrumentov za podporo ključnim sektorjem in projektom za krepitev globalnega položaja EU na področju tehnološkega razvoja in industrije. Vendar ob tem opozorila na preudarno implementacijo zelenega prehoda v smislu ohranjanja globalne konkurenčnosti evropskega gospodarstva. Komisijo je nadalje zanimalo, kako bo ta sklad organiziran in kako bodo sredstva znotraj porazdeljena. Pri tem nam je bilo pojasnjeno, da zaradi začetne faze pogajanj še ni povsem jasno, kako bo ESK operativno izvajal in kako bodo finančna sredstva razdeljena po posameznih programih.

Zdaj, glede na to, da sta člana naše komisije tudi bivši rektor ljubljanske univerze in pa bivša dekanja Filozofske fakultete, je v bistvu bila razprava res kvalitetna. Opozorjeno je bilo, da ni denar dovolj, da je potrebno narediti okolje, ker veliko vrhunskih evropskih znanstvenikov, pa tudi kar nekaj slovenskih, nadaljuje svojo kariero v Združenih državah Amerike, kjer je to okolje bistveno bolj nekako prijazno do znanstvenikov. Pomembno se nam je zdelo tudi to, da denar se naj ne namenja samo, bi rekel, javnim univerzam, ampak tudi zasebnemu sektorju, ker tam se te aplikativne raziskave še bolj hitro odvijajo, seveda pomembne so tudi bazične raziskave. V tem gradivu je tudi to napisano, da seveda bo priložnost za mala in srednje velika podjetja, kar je za Slovenijo izjemno pomembno. Pa še, glejte, tudi nekako dvig znanja evropskih univerz se meni zdi tukaj zelo pomemben, ker med prvimi 20 univerzami na svetu ni več niti ene iz Evrope, iz EU 27 sta dve britanski in pa ena švicarska. Se pravi, celovito, seveda je pa podpora tega znanja, univerzitetnega, izjemno pomembna. Ta dvig znanja bi se nam zdel še tudi pomemben, seveda poleg tega, kar kar je bilo že omenjeno, seveda pa to stališče Republike Slovenije smo tudi soglasno podprli. Hvala.

Hvala. Odpiram razpravo poslancev in poslank. Magister Tonin je prvi dvignil roko in dal prednost magistru Gregoriču, če sem prav razumel. Izvolite.

Hvala lepa. Ja, kot je že državni sekretar Židan rekel, na zahodu nič novega, vsi to vemo. Izpostavil je posebno velik razkorak Evrope pri IT sektorju. In to, to sva midva s predsedujočim že večkrat v tej sobi, pa tudi drget v parlamentu povedala. Evropa nima čipov oziroma ima zanemarljivo malo, nima računalnikov, nima računalniških operacijskih sistemov, nima brkljalnikov, je minorna v oblaku in tako naprej, ampak nekaj drugega, kar tudi ni novo. Kitajska daje najmanj 3 procente GDP v za razvoj raziskav in znanosti. Vsak start up, ki ima kakršen koli potencial, dodatno stimulira. Ampak zdaj, če samo to rečemo, 3 procente GDP. Evropa 27-erica ima GDP letni 17000 milijard in še višji, dobro. 17 tisoč plus, mogoče je že zdaj 20, 3 procente tega je 510 milijard na leto. Mi pa, če je 240 tukaj za konkurenčnost, to je 34 milijard na leto. Torej, mi imamo faktor 15 do Kitajcev, res jih je štirikrat več, ja, tri do štirikrat več, ampak vseeno ne. Poleg tega ne smemo še pozabiti to, Kitajska sproducira na leto štiri pa pol milijona diplomantov s tem, ki gonijo tehnološki, ki poganjajo tehnološki razvoj. Mislim tu njim, sploh se ne da primerjati in pač, tole je res pesimističen pogled. Tudi to se popolnoma strinjam, da multiplikator iz obrambnega področja bo majhen in dajati več kot polovico denarja za raziskave v obrambo, okej, je pač posledica neke geopolitike, ampak ki pa na samo na sam tehnološko nazadovanje Evrope pa ne bo imelo dosti učinka. Hvala lepa.

Hvala. Magister Tonin, izvolite.

Dobro jutro, dober dan vsem skupaj. Nazadnje, ko smo se o teh stvareh pogovarjali, smo se najprej pogovarjali glede denarja in kakšne bodo te številke in tukaj bo nekaj nekaj razlik, kako naj bi se te stvari lotevali, ampak vse je zdaj so te stvari več ali manj jasne. Nazadnje smo govorili o 400 milijonih evrih, ker je bilo vprašanje, ali bo tukaj v milijardah, se opravičujem, ker je bilo tukaj vprašanje, da bo ta, da bo to združeno, tudi, ta zgodba v zvezi z Obzorjem. Ta stvar zdaj ostaja ločeno. In tukaj noter je zdaj predvidenih 234 celih tri milijarde evrov pod štiri različne stebre, 26 milijard za čisto tranzicijo pa dekarbonizacijo, potem 20 milijard evrov za zdravje, biotehnologijo, kmetijstvo, 51 milijard za digitalno voditeljstvo in potem 125 milijard za odpornost, varnost in pa obrambo. Tako da jaz predvsem ne vidim ta evropski sklad za konkurenčnost kot dopolnitev skladu oziroma sistemu, orodju Obzorje. Gospod Gregorič je razpravljal o teh stvareh, da morda v nekaterih delih zaostajamo za globalnim svetom, ampak vseeno, stvar je treba reči, kar se tiče teh primarnih, začetnih raziskav, je bila Evropska unija ali Evropa kot taka vedno dobra. Problem, ki smo ga imeli, ko je Evropa, je bil vedno, kako te stvari, ki jih odkrijemo, ki jih raziščemo, spraviti potem v prakso, da bodo uporabne za industrijo, za gospodarstvo. Tukaj smo bili šibki, primerjalno tudi z drugimi državami ali pa z drugim delom razvitega sveta in jaz predvsem razumem ta sklad za konkurenčnost, da bo poskušal zdaj narediti to nadgradnjo Obzorja. Če je Obzorje tisti glavni denar, ki prispeva k raziskavam in razvoju, je zdaj ta sklad za konkurenčnost predvsem naslednje orodje, ki bo pomagal te stvari spraviti v življenje oziroma v neko prakso. Jaz te stvari seveda pozdravljam, vidim jih kot dobre stvari in upam, da se bodo čim prej realizirale.

Hvala, kolegica Rajbenšu je tudi želela besedo, izvolite.

Hvala za besedo, spoštovani predsedujoči, lep pozdrav ali pa dobro jutro vsem, ki ste tako zgodnji kot mi. In hvala seveda državnemu sekretarju Židanu za kratko predstavitev evropskega sklada za konkurenčnost, ki bi naj postal nek enoten finančni instrument. Razložili ali pa povedali ste tudi, da je Slovenija v določenih ali pa na določenih področjih zadržana ali pa tudi mogoče malenkost zaskrbljena predvsem mogoče, kar se tiče financ, ampak jaz bi imela ena, dva kratka vprašanja.

Kako bo Slovenija zagotovila, da bodo teh 14 programov, ki se bo zdaj v ta evropski sklad za konkurenčnost združilo, da se ne bo nekako zmanjšala preglednost financiranja in pa tudi samega nadzora nad porabo evropskih sredstev. To bi bilo eno vprašanje. Drugo vprašanje pa je, ali ste mogoče razmišljali ali pa če imate izdelano oceno nekega tveganja, da bi se recimo pri tako majhnih državah, kot je Slovenija, da bi se mogoče potem Slovenija torej kot majhna država težje prebila do nekih vrhunskih projektov, v nekem tako centraliziranem po tem sistemu, kot bo evropski sklad za konkurenčnost. Hvala lepa.