Lepo pozdravljeni!

Začenjam 36. sejo Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo. Pozdravljam vse članice in člane odbora, vse vabljene in ostale prisotne!

Obveščam vas, da so zadržani in se današnje seje ne morejo udeležiti poslanka Nataša Sukič, poslanka Anja Bah Žibert in poslanec Anton Šturbej. Na seji pa imamo tudi nadomestno poslanko in to je poslanka Tamara Vonta, ki zaseda zaenkrat nezasedeno mesto.

K dnevnemu redu seje ni bilo drugih predlogov za razširitev oziroma za umik zadeve in je dnevni red določen kot je bil določen s sklicem seje.

In prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O VARSTVU JAVNEGA REDA IN MIRU, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila Vlada in je bil 23. 9. objavljen na spletnih straneh Državnega zbora.

Kot gradivo imamo na voljo še: mnenje Zakonodajno-pravne službe, mnenje Komisije Državnega sveta za državno ureditev, pripombe Združenja mestnih občin Slovenije, pripombe Združenja občin Slovenije, pripombe Zveze prijateljev mladine Slovenije, mnenje Sindikata občinskih redarjev Slovenije, pripombe Skupnosti občin Slovenije, pripombe Caravaning Cluba Slovenije, pripombe Civilne iniciative Ljubljana brez hrupa in predlagane rešitve Caravaning Cluba Slovenija.

K tej točki so bili vabljeni: Ministrstvo za notranje zadeve, policija, Državni svet in Zakonodajno-pravna služba. Dodatno so bili vabljeni še Društvo klavirskih pedagogov EPTA Slovenije in Caravaning Club Slovenija.

Amandmaje v poslovniškem roku, to je do vključno 5., 28. 11. 2025, so vložile Poslanske skupine. SDS, Poslanske skupine Svoboda, SD in Levica in Poslanski skupini SD in Svoboda. Predlog za amandma odbora so predložile Poslanske skupine Svoboda, SD in Levica k 18. členu in Poslanska skupina SDS k 10., 12. in 16. členu.

Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona, o katerem bomo opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga, in odboru predlagam, da se razprava o vseh členih in vloženih amandmajih združi v skladu s prvim odstavkom 128. člena Poslovnika Državnega zbora. Po opravljeni razpravi bomo opravili glasovanje o amandmajih in nato še glasovali o vseh členih skupaj.

In besedo zdaj predajam vabljenim na seji, najprej predstavnici predlagateljev predloga zakona, to je Ministrstva za notranje zadeve, državni sekretarki gospe Helgi Dobrin.

Izvoli.

Lepo pozdravljeni!

Hvala lepa za besedo. Spoštovani!

S Predlogom zakona o javnem redu in miru naslavljamo temeljni zakon za delo policije. Policija z nadzorom nad spoštovanjem njegovih določb zagotavlja, da je uresničena pravica ljudi do varnosti in dostojanstva tako na javnem kraju kot tudi v zasebnem prostoru. Zakon opredeljuje javni red in mir kot stanje, v katerem je zagotovljeno neovirano uresničevanje pravic in izpolnjevanje dolžnosti po ustavi in zakonih. Dosedanji zakon je eden izmed najstarejših zakonov s področja dela policije v času od njegove veljavnosti v letu 2006 je bil dopolnjen le dvakrat. Najbolj pereč problem je, da še vedno določa globe za prekrške v slovenskih tolarjih, poleg tega predvideva tudi raznovrstne globe, zaradi česar je nepregleden za uporabnike. Sprejem novega zakona je zato po skoraj 20 letih nujen.

Bistvene značilnosti novega zakona pa so: na novo so določene globe za posamezne prekrške z upoštevanjem načela prevencije in sorazmernosti in se na splošno zvišujejo; poleg izobešanja tujih zastav sedaj ureja tudi razkazovanje tujih zastav in simbolov; podrobneje se ureja zbiranje prostovoljnih prispevkov; zaradi uskladitve z Zakonom o nalogah in policijskih pooblastilih je določena obravnava nasilnega in drznega vedenja v povezavi s športnimi prireditvami; posebej se določa nasilno in drzno vedenje proti družinskim članom; določneje se opredeljuje nedostojno vedenje na javnem kraju; pri beračenju na javnem kraju na vsiljiv in žaljiv način, se dodaja kvalificirana oblika, in sicer, če se pri tem uporablja žival, otrok ali je dejanje izvršeno v hudodelski združbi; ureja se tudi prenočevanje na javnih krajih, ki temu niso namenjeni, in prenočevanje v vozilih na javnih krajih, ki temu niso namenjeni - s tem smo sledili pobudi lokalnih skupnosti; podrobneje se ureja tudi prepoved vzbujanja nestrpnosti - določba je namenjena preprečevanju diskriminacijskega ravnanja. Pri ostalih prekrških pa lahko na splošno rečemo, da se zvišujejo globe. Pristojni organi po tem zakonu so: policija, občinsko redarstvo, v zelo omejenem obsegu pa tudi vojaška policija, kadar gre za prekrške, ki jih med izvajanjem vojaške službe izvrši vojak ali pa če je dejanje izvorno izvršeno v vojaških objektih. Pooblastila, ki jih imajo pristojni organi po tem zakonu, so: izrekanje glob, zaseg predmetov in pa ukrep izključitve energetskih virov, kadar ni mogoče doseči namena z milejšimi sredstvi.

Zakon je bil v največji možni meri usklajen s pristojnimi ministrstvi in strokovnimi deležniki, z amandmaji pa se upoštevajo tudi pripombe Zakonodajno-pravne službe. Hvala lepa.

Hvala lepa.

Naslednji dajem besedo predstavnici Zakonodajno-pravne službe, gospe Miri Palhartinger.

Dobro jutro, hvala za besedo.

Zakonodajno-pravna služba je o predlogu zakona pripravila pisno mnenje in v njem podala pripombe z vidika skladnosti predlaganih določb z Ustavo, pravnim sistemom in s pravno-tehničnega vidika. ZPS je pripombe podala k večini predlaganih členov in v pretežni meri so se nanašale na jasnost in določnost predlaganih rešitev, del pa tudi na potrebo po razmisleku o sorazmernosti določanja nekaterih ravnanj kot prekršek. Oboje oziroma obe vrsti pripomb temeljita na načelu pravne države iz 2. člena ustave. Mnenja ne bom podrobneje povzemala, saj so z amandmaji v veliki meri upoštevane naše pripombe v celoti ali vsaj delno. Nameravala sem opozoriti na amandma, na določbo 18. člena, na drugi odstavek, kjer pa je bil vložen predlog za amandma odbora. Omenila bi izmed členov, ki niso amandmirani, le 21. člen, in sicer pripomba se je nanašala na opredelitev v drugem odstavku naštetih ravnanj kot nezakonitih, kar bi lahko posegalo v svobodo izražanja in pravico do zbiranja. Menili smo tudi, da je treba opredelitev ponovno preveriti, da je treba ponovno preveriti tudi določbo tega člena, ki kot prekršek določa zadrževanje v prostorih.

Sicer pa bi v tej predstavitvi izpostavila zgolj še rešitev, predlagano v 28. členu. Ta se z amandmajem sicer nekoliko spreminja, vendar še vedno omogoča prekrivanje nadzornih pristojnosti policije in občinskega redarstva. Zato pravzaprav želimo ponoviti pripombo, ki je bila podana v pisnem mnenju, da mora biti pristojnost različnih organov določena in jasno razmejena, da morajo pristojnosti organov izhajati iz vsebine in narave njihovih pooblastil, da se ta pooblastila pri policiji in občinskih redarjih bistveno razlikujejo in da je le ureditev, ki te pristojnosti jasno razmejuje, taka, da zagotavlja ukrepanje prekrškovnih organov, ki je učinkovito, sorazmerno teži kršitve in enotno s tem pa se uresničuje tudi načelo pravne varnosti iz 2. člena Ustave.

To je vse. Hvala.

Hvala lepa.

Zdaj dajem besedo še predstavniku Državnega sveta, državnemu svetniku gospodu Milošu Poholetu, izvolite.

Hvala za besedo.

Lep pozdrav vsem! Komisija Državnega sveta za državno ureditev je ob obravnavi predlaganega zakona ponovno izpostavila pomen uporabe telesnih kamer pri delu policistov, saj se s tem zagotavlja večja transparentnost njihovega dela. Prav tako pa posnetki pomenijo večjo zaščito tudi za policiste, saj lažje dokazujejo pravilnost in korektnost izvajanja svojih pooblastil ob stiku z občani.

Opozorjeno je bilo na 22. člen predloga zakona, ki govori o prepovedi uporabe simbolov nacistične in fašistične ideologije. Nekateri člani komisije so menili, da bi moral biti ta člen dopolnjen tako, da bi prepovedoval uporabo simbolov vseh totalitarnih režimov, ne le fašističnih in nacističnih.

Komisija je opozorila na pripombe združenj občin ter Sindikata občinskih redarjev Slovenije, ki nasprotujejo prenosu določenih pristojnosti na občinske redarje in želijo, da to še naprej ostane v pristojnosti policije. Lokalne skupnosti, pa tudi sami občinski redarji opozarjajo še, da občinski redarji za nove pristojnosti, ki jim jih nalaga predlog zakona, niso usposobljeni.

Na seji komisije je bilo opozorjeno tudi na pred kratkim medijsko izpostavljene prijave zaradi igranja glasbil v večstanovanjskih objektih. Šlo je za prijave, ki se nanašajo na motenje stanovalcev s hrupom. Komisija je predlagatelja spraševala ali bi bilo mogoče določbo v 10. členu predloga zakona kako dopolniti oziroma določiti izjeme, da ne bi več prihajalo do takšnih primerov, kot jih je bilo zaznati v zadnjem času v javnosti. V sled vsega komisija predlaganega zakona ni podprla. Hvala.

Hvala lepa.

Besedo zdaj dajem dodatno vabljenim na sejo.

Ob tem naj spomnim, da je v skladu z uveljavljeno parlamentarno prakso vloga strokovnjakov in zainteresirane javnosti, ki so vabljeni na sejo, da se v okviru obravnavane točke dnevnega reda v uvodnem delu obrazložijo svoje mnenje in stališče o zadevi, ki je predmet obravnave. Ni pa predvideno, da se zunanjim vabljenim da beseda po končanem uvodnem delu oziroma med razpravo poslank in poslancev, razen če bi kdo imel dodatna vprašanja. In vas prosim, če lahko približno 5 minut strnete svoje, svoje, svoja stališča.

In najprej dajem besedo predstavniku Društva klavirskih pedagogov EPTA Slovenije, gospodu Mihu Haasu.

Dobro jutro!

Hvala lepa za vabilo in hvala za besedo.

Kot je spregovoril že gospod državni svetnik, v zadnjem času ste verjetno zasledili v medijih, je bilo kar nekaj prahu dvignjenega, recimo 80-letna gospa je dobila globo, ker v prostem času igra klavir, pa devetletna deklica, 11-letni deček in podobno. Tukaj imam recimo en primer, sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani v zvezi z obdolžilnim predlogom Policijske postaje Ljubljana Moste. Gre za mladoletno učenko klavirja, ki je ob 16. uri 30 vadila na pianino. In en sosed je vztrajno klical policijo, policija je prihajala dan za dnem. In potem na neki točki se je odločila, da poda ta obdolžilni predlog. Zdaj, če povzamem sklep sodišča, sodišče ugotavlja, da ni šlo za intenzivno ali neobičajno raven hrupa, kaj šele za hrup, ki presega dovoljene vrednosti. Potem še navaja, da ima po 59. členu Ustave Republike Slovenije pravico do umetniškega ustvarjanja, pravica soseda do možnosti počitka v popoldanskem času pa ni absolutna. Slišnost glasbe v stanovanju stanovanjskega bloka še ne pomeni kršitve. Stanovalci morajo namreč živeti z določeno toleranco do zvokov, ki prihajajo bodisi iz drugih stanovanj bodisi od zunaj. Mislim, da je ta sodba zelo modra s strani sodnice.

Skratka, mi bi radi predvsem dosegli spremembo v 10. členu tega novega predlaganega zakona, saj ta ne specificira kaj se smatra kot glasna dejavnost. Se pravi, potrebno je natančno navesti, kakšen hrup je prepovedan v decibelih. V trenutni obliki je vsakršno vadenje akustičnih inštrumentov lahko smatramo kot prepovedano, kar je seveda nesprejemljivo. Tudi obvezno bi bilo napisati, da je čez dan dovoljeno vadenje inštrumentov.

Zdaj, v Sloveniji smo zelo ponosni na naše glasbeno šolstvo. Kot vsi veste, imamo 54 javnih glasbenih šol in pa 16 zasebnih. Tukaj imam podatek za leto 2024 27161 otrok igra inštrumente ali poje. Potem imamo tu še tri srednje glasbene šole, dva konservatorija in glasbeno akademijo. Skratka, glasbeno izobraževanje je, lahko rečemo, nek gradnik naše kulturne identitete. Zato mora biti v zakonu točno navedeno, da je vadenje akustičnih inštrumentov podnevi dovoljeno. Kot je vsem jasno, pa glasbeno izobraževanje ne more potekati brez tega, da otroci doma vadijo. Ne samo otroci, tudi tisti, ki se s tem ukvarjamo poklicno. Potem bi opozoril še na en problem. In sicer nekatere večstanovanjske stavbe imajo v hišnem redu opredeljeno, kdaj se lahko izvajajo glasne dejavnosti in nekateri ti hišni redi tudi umeščajo. Vadenje glasbil, torej akustičnih glasbil med glasne dejavnosti. Recimo tukaj imam en primer za stanovanjsko stavbo v Ljubljani, v hišnem redu piše, da je dovoljeno vsak delovnik od 7. do 21. ure, ob sobotah od 9. do 15. ure in pa ob nedeljah in praznikih ni dovoljeno. Zdaj, v tem zakonu ta zakon ne predvideva, da je sploh mogoč tako hišni red, mogoče je to opredeljeno v kakšnem drugem zakonu, ki ga jaz ne poznam, ampak zgodi se to, da ko nekdo pokliče policijo, seveda potem ima policija preveliko možnost izbire, ali se ravna po hišnem redu ali se ravna po obstoječem zakonu - to je bil 8. člen, v katerem pa ni bilo točno specificirano, ali je dovoljeno po dnevi vaditi inštrumente ali ne.

Zdaj, pregledali smo tudi amandmaje, ki so bili vloženi in jih zelo toplo torej pozdravljamo. Naslovili so ključno problematiko, ki jo tudi jaz sam navajam. Tako da mislim, da smo vsi skupaj na pravi poti in torej pozivam zakonodajalca, da točno opredeli, da je vadenje akustičnih inštrumentov ob normalnih urah tudi, torej, dovoljeno. Hvala lepa.

Hvala lepa.

Naslednjemu dajem besedo predstavniku Caravaning kluba Slovenije, gospodu Lucianu Miloku.

Hvala za besedo.

Najprej vas vse lepo pozdravljam v imenu Caravaning kluba Slovenije, edino edinemu formalno pravnemu registriranemu caravaning klubov v Republiki Sloveniji in članu Svetovne Caravaning organizacije FICC. Tu moram poudariti, da smo letos imeli priliko oziroma je uspelo tudi direktorju Avto moto zveze Slovenije biti imenovan komisija za mobilni turizem pri FII, mednarodni avtomobilistični organizaciji. Avtodomarstvo kot mobilni turizem doživlja neverjeten razmah tako v Sloveniji kakor tudi v Evropi. Pred covid samo en podatek, v pred covidnem obdobju smo imeli registriranih cirka 2000 avtodomov, danes jih imamo registriranih cirka 9000 v Sloveniji. Letna rast v svetu je izračunana nekje na 30,9 procenta. Skratka, želeli ali ne, turizma, kot smo ga poznali do sedaj, soba 14 dni, morje, sonce, / nerazumljivo/, kakor je bila včasih reklama, tega ni več. Tukaj se pojavlja predvsem nekaj vprašanj. In na odziv mobilnega turizma očitno pri nas nismo pripravljeni. Na te odzive bi bilo potrebno po našem mnenju pozitivno odreagirati. Mobilni turizem in denar na srečo gresta skupaj, in to na žalost mimo nas. Kaj je avtodom, vemo vsi. Njegove potrebe avtodoma pa le njegovi uporabniki oziroma mobilni turisti. Žal bi te potrebe morali poznati tudi turistični delavci, predvsem pa lokalna skupnost. Mobilni turisti so naši gostje tako kakor tisti gostje, ki pridejo z letalom, ki pridejo z avtomobilom ali z vlakom in do teh gostov, ki si želijo ogledati našo deželo, se moramo obnašati kot dobri oziroma odlični gostitelji, a žal ni vedno tako. Žal ima velik del lokalne skupnosti beri, občine, odklonilni odnos do teh gostov, kar se izkazuje predvsem v tem, da jim onemogoča parkiranje ob obisku na ravnih zgodovinskih znamenitosti teh preizkušenj lokalne gastronomije. Da jim ne omogoča parkiranje v smislu počitka med vožnjo iz varnostnih razlogov. Da jim ne omogoča odliv sivih in črnih vod ter dočrpavanje pitne vode, kar je nujno iz naravovarstvenih, higienskih in zdravstvenih razlogov. Vse našteto se v 90 procentih primerov sankcionira. Da je situacija takšna, je lep primer, če gremo iz Nove Gorice po dolini Soče do Bovca. Enostavno nimate kje se zaustaviti, nimate kje parkirati, ne da bi bili sankcionirani. Gosta turista, ki smo ga na sejmih namreč Caravaning klub Slovenije, se udeležuje tudi mednarodnih sejmov, kjer promovira slovenski mobilni turizem. z gradivi, ki nam jih zagotavlja Slovenska turistična organizacija, tudi po 2000 izvodov po sejmu spravimo v pogovorih z našimi kolegi iz tujih caravaning klubov, ko jih pa na primer povabiš, njihov karavaning, se pravi, njihov izlet, petnajst vozil, greš na primer, pa dam en primer v Bohinj, nimaš kje parkirati, lahko kosiš, večerjaš, to te košta 100 evrov po vozilu, plus 300 evrov kazni, ki jo je potrebno plačati. Samo za primerjavo, Republika Italija iz naslova mobilnega turizma je v letu 2024 zaslužila osem milijard, res da je dosti večja od nas, letos predvidevajo 11 milijard. Zato predlagamo, da se preveri. Smiselnost penaliziranja koristnikov mobilnega turizma ob zaustavljanju, parkiranju in prenočevanju zaradi utrujenosti. Kampiranje je zgodba za sebe, kampiranje jasno, nobenemu ni v, kako bi rekel, v napoto, v kolikor nekdo kampira na za to prepovedanem mestu, absolutno ga je potrebno penalizirati in za to se tudi mi zavzemamo, žal tudi taki primeri so, da se in se zavzemajo, da se ti pogoji, se pravi zaustavljanja, parkiranja in prenočevanja, določajo z zakonom. Enostavno potrebno je postaviti pravila, ki bodo omogočila to panogo turizma, v obratnem primeru bomo le tranzitna država za mobilni turizem. Prepričani smo, da bomo le tako morebiti še ujeli korak s časom in dojeli, da je avtodomar gost turist, ki troši in polni proračun.

Zdaj bi vam pa samo v dveh besedah rad še en primer, zelo, zelo nazorno povedal. Pride avtodomar, mož, žena vanj, ta mali avtodom z dvemi otroci, parkira, se uleže, počine za uro, dve, tri, to ga košta 300 evrov, ker ga redar penalizira. Pazite, nočem pretiravati, nočem biti nesramen. Pride zraven njega vozilo istih dimenzij, kombi noter ima 20 pujskov, je lahko 5 ur, pa ga ne bo noben za nič vprašal. Se pravi, razlika je očitna. Hvala, ker ste me poslušali.