Dobro jutro!

Začenjam 70. nujno sejo Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo in pozdravljam vse članice in člane odbora, vse vabljene in druge prisotne!

Današnje seje se zaradi zadržanosti ne bosta udeležili kolegica Nataša Sukič in Vida Čadonič Špelič. Imamo nekaj nadomestil, nadomestnih članov: magister Miroslav Gregorič nadomešča poslanko Jožico Derganc, Tamara Vonta nadomešča oziroma je zasedla nezasedeno mesto Gibanja Svoboda, kolegica Lucija Tacer Perlin nadomešča kolegico Janjo Sluga, Franc Breznik nadomešča poslanca Antona Šturbeja in Zoran Mojškerc nadomešča Anjo Bah Žibert.

K dnevnemu redu seje ni bilo predlogov za razširitev oziroma za umik zadeve, kot je bila določena z dnevnim redom seje in na tak način bomo tudi sejo izpeljali.

Prehajam na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O DOPOLNITVI ZAKONA O OROŽJU, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila Vlada in je bil 14. 11. objavljen na spletnih straneh Državnega zbora.

Kolegij predsednice Državnega zbora je na predlog predlagatelja predloga zakona na 150. seji, 27. 11., sklenil, da se predlog zakona obravnava po nujnem postopku.

Kot gradivo, objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora imamo na voljo še mnenje Zakonodajno-pravne službe, mnenje Komisije Državnega sveta za državno ureditev in zahtevo skupine poslank in poslancev s prvopodpisano magistrico Natašo Avšič Bogovič za sklic izredne seje Državnega zbora.

K tej točki dnevnega reda so bili vabljeni Ministrstvo za notranje zadeve, Državni svet in Zakonodajno-pravna služba. V poslovniškem roku za vložitev amandmajev so amandmaje vložile: Poslanska skupina SDS k 1. členu in k naslovu 80.c člena in poslanske skupine koalicije k 1. členu predloga zakona.

Odboru predlagam, da se razprava o vseh členih in vloženih amandmajih združi v skladu s prvim odstavkom 128. člena Poslovnika Državnega zbora. Po opravljeni razpravi bomo opravili glasovanje o amandmajih in nato glasovali o vseh členih skupaj.

In sedaj dajem besedo predstavnici predlagatelja zakona za dodatno obrazložitev, državni sekretarki, gospe Tini Heferle, izvolite.

Hvala lepa predsednica.

Lep pozdrav vsem skupaj!

Zdaj, ni skrivnost, da je zakon oziroma novela, ki je pred vami pač posledica preteklih, nedavnih dogodkov, ki so se zgodili v Novem mestu. In v luči tega je glavni cilj predlagane novosti zagotoviti višjo stopnjo varnosti v Republiki Sloveniji oziroma v največji možni meri zmanjšati kriminaliteto, ki je povezana z orožjem in posledično tudi zagotoviti kakovostnejše življenje vseh prebivalcev, kar pomeni v posledici seveda tudi uresničevanje temeljnih človekovih pravic in svoboščin.

Zdaj, verjetno se vsi strinjamo, da je varnost ena izmed osnovnih in glavnih vrednot ustavne ureditve in tudi svobodne družbe in je ključna za delovanje družbe, države in tudi gospodarstva. Hkrati pa je varnost tudi nek okvir, znotraj katerega se prebivalci udejstvujejo v družabnem življenju, uresničujejo svoje temeljne človekove pravice in glede na to, pa ne samo v luči preteklih dogodkov, je mogoče ugotoviti, da se prekrški oziroma kazniva dejanja, pri katerih je uporabljeno orožje, da so povezani predvsem z orožjem oziroma s strelivom, ki ga imetniki posedujejo brez veljavne orožne listine ali pa so ti prekrški oziroma kazniva dejanja storjena z orožjem oziroma s strelivom, katerega promet je oziroma nabava in tudi posest je v skladu z zakonom prepovedan oziroma je omejen. Zdaj, storilci kaznivih dejanj, povezanih s takšnim orožjem, so sankcionirani v skladu s slovensko zakonodajo na podlagi 306. in 307. člena Kazenskega zakonika. Ta ureja nedovoljeno proizvodnjo in promet z orožjem ter nedovoljeno posest orožja. Na drugi strani pa so storilci prekrškov, ki so povezani s tovrstnim nezakonitim orožjem, sankcionirani na podlagi tega zakona, torej Zakona o orožju.

Kot sem že omenila, kjer je glavni cilj zmanjšanje kriminalitete, povezane z orožjem in posledično tudi zagotovitev višje stopnje varnosti v naši državi, je s predlagano dopolnitvijo Zakona o orožju imetnikom orožja oziroma streliva, ki orožje oziroma strelivo posedujejo, kot rečeno, brez veljavne orožne listine ali ki ga posedujejo neupravičeno in je promet, nabava ali posest v skladu s tem zakonom nedovoljen oziroma omejen, se takšnim imetnikom daje možnost, da se do 31. januarja prihodnjega leta odločijo in tovrstno orožje oziroma strelivo izročijo policiji, pri tem pa seveda ne bodo utrpeli nekih posledic.

Zdaj, imetniki orožja bodo oziroma streliva bodo na ta način, ko bodo izročili policiji te predmete in jih bo policija prevzela pri imetniku, po njegovi predhodni najavi, izdala potrdilo. Policija bo tudi evidentirala podatek o imetniku, podatke o imetniku in preverila podatke o izročenem orožju oziroma strelivu, nato pa bo le to izročeno Ministrstvu za notranje zadeve.

Zdaj, glavna posledica, kot sem omenila, te ureditve je, da imetnik orožja oziroma streliva zaradi posesti ne bo kaznovan za prekrške v skladu z Zakonom o orožju, za določene prekrške, ki so taksativno našteti. In pa na drugi strani fizična oseba, ki bo imetnik orožja oziroma streliva in bo izročila tako orožje oziroma strelivo, se pa v zvezi z izročenim ne bo preganjala za kaznivo dejanje iz prvega odstavka 306. člena Kazenskega zakonika v delu, ki se nanaša na orožje in strelivo ali pa iz 307. člena Kazenskega zakonika. Tukaj gre namreč z vidika kriminalitetne politike za sicer drugačno obravnavo, ampak med fizično osebo in pa imetnikom, kot recimo pravne osebe, kar se tiče prekrškov, kjer ne moremo enačiti te začasne dekriminalizacije, se pravi v okviru dejanj fizične osebe in pravnih oseb. Zato je ta izjema od kazenskega pregona za navedena kazniva dejanja določena le za fizične osebe, ne pa tudi za pravne. Izročeno orožje oziroma strelivo bo potem v posledici postalo last Republike Slovenije, razen če se seveda ugotovi, da je bilo izročeno orožje ali strelivo ukradeno oziroma izgubljeno in sta bila o pogrešitvi orožja oziroma streliva obveščena organa v skladu z Zakonom o orožju.

Potem imetnik orožja oziroma streliva za izročeno seveda ne bo mogel pridobiti orožne listine. To je ključno in prav tako ne bo upravičen do kakršnekoli odškodnine ali povračila stroškov. Izročeno orožje oziroma strelivo se bo seveda lahko uničilo, podarilo muzeju ali pa v izobraževalne namene policije, na podlagi odločitve komisije Ministrstva za notranje zadeve, tako kot je ustaljen postopek.

Toliko na kratko o predlogu, zdaj pa morda še zelo na kratko samo opredelitev ministrstva oziroma Vlade do pripomb Zakonodajno-pravne službe. V zvezi s pripombo, kjer bi bilo po mnenju Zakonodajno-pravne službe potrebno predlagati oziroma urediti določeno materijo, predmetno materijo v samostojnem zakonu. Tukaj pač pojasnjujemo, da se je predlagatelj za to opcijo, da to uredimo v okviru Zakona o orožju odločil zato, ker pač je to ena izmed možnosti, da to uredimo v posebnih določbah in tudi hitrejša, pač hitrejše, hitrejši sprejem je bil na ta način možen.

Potem glede opozorila, da predlagatelj ni pojasnil razlogov za glede določitve datuma 31. januar, ki je datum za skrajni rok predaje tovrstnega orožja ali streliva. Naj pojasnim, da se je pač predlagatelj pri določanju tega roka osredotočil na en razumen, časovno razumno obdobje. Iskalo se je časovno obdobje, v katerem bodo osebe imele dovolj časa za izročitev orožja ali streliva, pa hkrati ta rok ne bi smel biti predolg za to, da se morda v vmesnem obdobju ne bi pa kdo nazaj premislil in tudi že v bistvu v preteklem obdobju je bil tovrstni rok, se pravi trimesečni rok, za takrat legalizacijo orožja že določen in se je izkazal kot za razumen rok. Tako da smo se tudi tukaj odločili za ta krog.

Glede pripombe ZPS, ki se nanaša na predhodno najavo policiji, pojasnjujemo, da gre pri tem, pri tej najdbi orožja za, za v bistvu neko prostovoljno dejanje oziroma ne najdbi, ampak pri tej odločitvi, da se orožje izroči, gre za prostovoljno dejanje. Medtem ko recimo, kar je bilo izpostavljeno v mnenju pri najdbi, gre pa za obveznost posameznika. Tako da smo ocenili, da je tovrstna ureditev primerna.

Glede vprašanja ZPS, zakaj bo policija v evidenci dogodkov zbirala in vodila osebne podatke o imetnikih orožja oziroma streliva, pojasnjujemo, da policija to možnost ima na podlagi ZNPPol-a, se pravi, kjer vzpostavlja evidenco dogodkov in se v njej lahko opredeljujejo podatki glede vrsta, vrste dogodka, kraja, časa, udeležencev škode in drugih okoliščin. In tudi v zakonu je izrecno določeno, določena skupina podatkov, ki se lahko pač zbirajo glede oseb. Tako da gre v bistvu za evidentiranje dogodka. V tem primeru izročitev orožja in tudi podatki se bodo hranili z določbami o hrambi podatkov v skladu s 128. členom ZNPPol-a in ne bodo uporabljeni za druge namene, tako, da pravna podlaga po našem mnenju tukaj je.

Zdaj glede vprašanja ZPS, kaj pomeni določba, da policija preveri podatke o izrečenem orožju oziroma strelivu, naj pojasnimo, da se bo izrečeno orožje preverjalo v evidenci orožja, ki se vodi po določilih Zakona o orožju, da se pač ugotovi, ali gre morebiti za legalno orožje, ki je bilo odtujeno, izgubljeno ali pa kako drugače pogrešano. Prav tako pa se bo preverilo, če je orožje evidentirano v evidenci iskanih in najdenih predmetov v skladu z Zakonom o nalogah policije.

Kar se pa tiče pripombe Zakonodajno-pravne službe glede šeste točke, se pravi prvega odstavka 82. člena in 83. člena ZOro, se pravi Zakona o orožju, pa pojasnjujemo, da smo tukaj pa sledili mnenju in smo v bistvu upoštevali to s predlogom oziroma z opredelitvijo amandmaja, ki je potem tudi v obliki koalicijskih, se pravi koalicijskega amandmaja nastal, ostalo pa se mi zdi, da več ali manj smo pojasnili. Hvala.

Hvala lepa.

Besedo zdaj dajem predstavnici Zakonodajno-pravne službe, gospe Valentini Marolt, izvolite.

Hvala za besedo.

Zakonodajno-pravna služba je predlagano ureditev proučila z vidika njene skladnosti z Ustavo, pravnim sistemom in zakonodajno tehničnega vidika in dala pisne pripombe, ki ste jih včeraj prejeli in jih je tudi že delno predstavila gospa državna sekretarka. Posebej smo torej, uvodoma smo opozorili, da določba, da določba 1. člena v nomotehničnem smislu ne spada med posebne določbe. Posebej pa smo opozorili na vprašanje, zakaj policija o osebah, ki bodo izročile orožje, vodi evidence, kajti namen predloga zakona je dekriminalizacija teh oseb. Vsaka obdelava osebnih podatkov mora biti namreč skladna z 38. členom Ustave, ki določa, da se lahko obdelujejo samo osebni podatki, ki zasledujejo ustavno dopusten cilj, ki so primerni, nujno potrebni, ki so sorazmerni v ožjem smislu glede na uresničitev zakonsko opredeljenega namena. Opozorili smo na notranjo skladnost Zakona o orožju, in sicer na skladnost z določbo, ki ureja najdbo orožja, kar je gospa državna sekretarka že pojasnila. Sicer pa smo tudi opozorili v mnenju, da predlog zakona ni dovolj obrazložen. Niso navedeni namreč razlogi za določene izjeme od kaznovanja in ni pojasnjen datum oziroma ga je gospa državna sekretarka zdaj pojasnila. Hvala.

Hvala lepa. Naslednjemu dajem besedo predstavniku Državnega sveta, gospodu Bojanu Kekcu, izvolite.

Hvala za besedo, gospa predsednica, lepo pozdravljeni vsi skupaj. Komisija za državno ureditev je predlog zakona obravnavala na 52. seji in ga podprla. Glede postopka oddaje nezakonitega orožja je komisija predlagala, da predlagatelj še enkrat pretehta, da bi bila oddaja orožja razen na domu imetnika možna tudi na policijski postaji. V nekaterih okoljih prihod policije vzbudi radovednost celotne okolice in spravi posameznika v neprijeten položaj ter povzroči številna vprašanja. Glede na to, da predlog zakona določa točen datum 31. januar 2026, do katerega bo veljala možnost nekaznovane izročitve nezakonitega orožja oziroma streliva, je člane komisije zanimalo, kakšna je trenutna ureditev: Če na primer nekdo najde orožje in ga želi izročiti policiji. Nekateri člani so opozarjali, da je predvideni zakonski rok zelo kratek in da bi bilo morda vredno razmišljati o podaljšanju roka, ali da bi bila možnost izročitve nezakonitega orožja odprta ves čas. Predstavnica Ministrstva za notranje zadeve je podala določena pojasnila. Prav tako je opozorila, da veljavni zakon o orožju določa, da kdor najde ali izve za orožje, za katerega domneva, da je izgubljeno ali skrito, mora o tem nemudoma obvestiti policijo in v takšnem primeru najditelj lahko celo pridobi lastninsko pravico. Komisiji je bilo tudi pojasnjeno, da se v skladu z veljavno zakonodajo orožja, za katerega ni izdana orožna listina oziroma je prepovedano, ne sme posedovati in veljavni zakon ne omogoča oddaje takega orožja pristojnim organom brez sankcioniranja, na primer, da bi posameznik brez posledic lahko kadarkoli oddal nezakonito orožje.

Potem nas je še zanimala ocena stanja. Zdaj, Novo mesto je res eden večjih problemov, ampak koliko je v bistvu, kako velik problem s tem rešujemo v celotni Sloveniji. Potem je bila komisija še dodatno seznanjena, da prostovoljna oddaja orožja ne pomeni, da bi bil imetnik tega orožja oproščen tudi ostalih postopkov, če se izkaže, da je bilo oddano orožje uporabljeno v kriminalnih dejanjih. V zvezi z lastninsko pravico države glede ukradenega orožja pa je bilo komisiji pojasnjeno, da predano orožje sicer postane last države, če pa se v fazi preverjanja ugotovi, da je bilo orožje ukradeno in da obstaja zakonit lastnik, ki je krajo prijavil, se mu orožje ali strelivo vrne v last. To je bil kratek povzetek našega mnenja. Hvala.

Hvala lepa.

Prehajamo na razpravo in besedo dajem članicam in članom odbora. Želi kdo besedo? Žan Mahnič.

Hvala predsednica, kolegice in kolegi. V Slovenski demokratski stranki smo mnenja, da ima Slovenija enega izmed boljših zakonov o orožju na področju Evropske unije. Prav tako smo zagovorniki in zagovarjamo pravico legalne posesti orožja v skladu z zakonom, nasprotujemo pa seveda orožju, ki je ilegalno, orožju, ki ni registrirano in zaradi tega bomo ta zakon podprli, v upanju seveda, da bo izplen kar se da najbolj optimalen. Zdaj, zaradi tega, da bi bil izplen kar se da najbolj optimalen pa predlagamo amandma za katerega upam, da bi ga podprli, tudi če ga ne boste, mi bomo zakon vseeno podprli. Menim, pa, da, če bi ta amandma podprli, da bi se vrnilo oziroma prineslo veliko več nelegalnega orožja. O čem govorim? Mi imamo zakon oziroma 14. člen Zakona o orožju, ki je zelo enostaven in jasen in pač pogojuje oziroma našteva kdo lahko ima pogoje za izdajo orožne listine, se pravi, nekdo, ki je dopolnil 18 let, če ni zadržkov javnega reda in miru, da je zanesljiv, da ima upravičen razlog za izdajo, da predloži potrdilo o opravljenem zdravniškem pregledu, se pravi, da je psihično in fizično sposoben in pa da je opravil preizkus ravnanja z orožjem. Potem pa še, kar se tiče tistega, upravičenosti, upravičenost je za športno strelstvo, za lov za varnost in pa za zbirateljstvo. Potem imamo pa različne kategorije orožij. A kategorija, ki ga praktično nihče ne more imeti, zaradi tega, ker gre za nevarno orožje, tukaj je avtomatsko orožje, tukaj so razstrelili in tako naprej. Potem B in C kategorija, kjer so posestniki predvsem športni strelci in pa lovci in pa seveda potem še zbirateljstvo. In o čem govoriti Amandma? Mi predlagamo, da vsak, ki vrne ilegalno orožje, in bi potem v roku šestih mesecev prišel do dovoljenja, se pravi, da bi bodisi se včlanil v lovsko zvezo, v strelsko zvezo ali da bi bil zbiratelj in da bi zadostoval vsem pogojem, ki jih našteva zakon in če bi to naredil v šestih mesecih, potem bi to orožje se lahko legaliziralo v kolikor je orožje prave kategorije. Se pravi, če bi bilo orožje B ali C kategorije, se pravi, risanice, repetirne puške, šibrenice, pištole, polavtomatsko orožje za strelce, to orožje, če bi bilo z njim vse v redu, bi se ga lahko legaliziralo, če ne bi se po pol leta, po šestih mesecih naredilo to, kar ministrstvo predlaga. Jaz sem trdno prepričan, da če bi ta amandma sprejeli in če bi ljudem rekli, tisti, ki imate nelegalno orožje in ga prinesete na policijo oziroma policija, tukaj je moj apel, dajte vsaj to zrihtati, da bodo hodili s civilnimi avtomobili, ker to, kar je predlagal Državni svet, to je smiselno, da pride policija pa se puške nosi po dvorišču, čeprav se jih nosi v fotrol, je res fajn, da bi prišli v civilu, že zaradi sosedov in tako naprej, ko policija to orožje vzame, imaš šest mesecev časa, da dobiš dovoljenje. Če to dobiš, potem se to orožje v kolikor je primerno legalizira in ga dobiš nazaj in ga imaš zakonito. V kolikor tega ne narediš, pa pač po šestih mesecih vse to velja, kar je reklo ministrstvo. Ker sam nisem, nisem takšen optimist, da bo ne vem koliko orožja vrnjenega. In tukaj bi prosil državno sekretarko, če lahko pove kakšne so ocene, ker če ti greš v spremembo neke zakonodaje, moraš imeti neke ocene. Se pravi, kako ocenjujete, koliko nelegalnega orožja bo vrnjenega, ko bo ta dopolnitev tega 80. člena sprejeta. Bi pa prosil, če bi se lahko tudi opredelili, ker so znani primeri, da če se je orožje dalo seveda potem zakonito legalizirati, da je bil izkupiček večji. Dobro, vsi poznamo statistike glede kaznivih dejanj, zločinov, prekrškov, kakorkoli že, ki v Sloveniji predvsem izhajajo iz ilegalnega orožja. V Sloveniji je največji problem ilegalno orožje. Žal ja, se dogajajo predvsem družinske tragedije z legalnim orožjem, ampak največji problem je ilegalno orožje, ker orožje ne obstaja, niti ne moreš nekaj vzeti, česar v bistvu na papirju ni. Nekdo, ki ima orožni list, za katerega se ve, koliko kosov orožja ima doma, tukaj ima država nadzor in nam bi moral biti cilj, da imajo posamezniki, ki trenutno posedujejo ilegalno orožje, možnost da bi ga posedovali legalno. In zdaj, če bo to sprejeto, oni še vedno ne bodo mogli imeti orožja na legalen način. Mogoče se pa kdo včlani v športne strelce ali pa v lovce ali pa bi šel se zbirateljstvo. Zdaj dvomim, da bi kdo priglasil za življenjsko ogroženost oziroma za varnost, ki ima doma ilegalno orožje. Ampak kakorkoli že, če bi to sprejeli, sem jaz prepričan, da bi bil izkupiček vračanja ilegalnega orožja bistveno boljši. Hvala lepa.

Naslednji dobi besedo Andrej Kosi.

Hvala predsedujoča za besedo. Vsem prisotnim en lep pozdrav. Namen zakona je vsekakor pozitiven, vendar me pa je zelo zmotilo način sprejemanja tega zakona sedaj po nujnem postopku. Torej, ko je bila včeraj sklicana seja današnjega odbora, čeprav zelo pogosto spremljam medije, sem najprej šel gledat medije, če imamo v Sloveniji vojno stanje, dobesedno ali smo res v vojni, ali je to sklic mogoče kakšnega odbora kje v Ukrajini. Kajti, sklicati sejo odbora v manj kot 24 urah, torej včeraj popoldan do danes zjutraj o tem, da bomo sprejeli, sprejemamo torej Zakon o tem, da bodo potem do konca januarja prihodnje leto lahko nekdo vrnil ilegalno orožje brez, da bo kaznovan je vsaj po mojem mnenju zelo velika kršitev Poslovnika in tudi nekega pravnega delovanja te države. Tako izrednega stanja v tej državi vsekakor po mojem ni. Še posebej zato, ker ste pa vi, torej v koaliciji tudi bivši minister in tako naprej, govorili, da smo pa varna država in da dejansko ni nobenih težav v Sloveniji. Čeprav zdaj tu kot razlog potem navajate, da se bo s tem zagotovila višja stopnja varnosti, zmanjšanja kriminalitete in tako naprej.

Sam način, da bo nekdo prostovoljno vrnil ilegalno orožje, dvomim v učinkovitost tega zakona. To je zdaj tako, kot da bi tatove pozvali, naj vrnejo svoj plen, kjer so pač nekje dobili nek plen. Dejstvo je, da vsaj po teh podatkih, da tudi legalnega orožja je vedno več, tudi zaradi tega, zaradi varnosti in tako dalje, kar nakazuje na to, da se dejansko varnostna situacija v Sloveniji slabša, da ljudje, torej kupujejo orožje prav zato, da se potem počutijo torej varni.

Zdaj, edino imel bi vprašanje za državno sekretarko, mislim, da je rekla, da je trimesečni rok nekako določen, zdaj do konca januarja ni trimesečni rok. Zdaj ne vem, če sem prav slišal, ampak da ste kao rekli, da ste določili tri mesečni rok, je to nekako najbolj idealno. Ampak mi imamo v tem zakonu, da se ta zakon velja do 31. januarja 2026, kar ne pomeni tri mesečni rok. Zato bi vseeno prosil, kako ste do tega datuma prišli in po katerih kriterijih, na kakšen način. In seveda pa tako kot je že kolega povedal, mi smo torej podali amandma s katerim pač skušamo nekako pomagati in menimo, da bi bilo bolj učinkovito na nek način. Seveda tudi ta zakon bom podprl, čeprav tako še enkrat torej opozarjam, dajte biti torej v koaliciji nekoliko bolj dosledni in dajmo te zakone sprejemati po nekem normalnem postopku, ne tako z danes na jutri, s sklici izrednih sej in tako dalje. Kajti tako slabega izrednega stanja, vojnega stanja v Sloveniji pa spet nimamo. In to, da mi zdaj sprejemamo zakon, da bo nekdo do konca januarja prinesel orožje, pa lepo vas prosim. Tudi ta poziv, dvomim, da bo to karkoli prineslo veliko učinkovitost, vsaj glede na to, da najbolj ta zakon tangira celo Rome. Jaz mislim, da zdaj Romi ne bodo čakali v vrsti ali pa nekje poklicali policije, ne pridejo po orožje. Kajti, če jaz imam doma nekaj nelegalnega, dvomim, da je z nekim namenom, da bom pa sedaj to vrnil nazaj policiji, da tega več ne bo imel. Mislim, da je to moj drugi ukrepi, ki bi se morali tudi izvajati že prej in pa tudi v bodoče. Tudi to, kar se že da, so, da se gre torej v romska naselja, da se gre v hiše in se to orožje takoj, ko se zazna, da je bilo kdajkoli uporabljeno, torej odvzame. Ampak v redu, če bo ta zakon prinesel vsaj boljši delček boljšega stanja, manj orožja in tako dalje, je vsekakor dobrodošlo in bom tudi to podprl.