Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi, začenjam 130. sejo Odbora za zadeve Evropske unije.

Obveščam vas, da so zadržani in da se seje ne morejo udeležiti, zadržan je kolega Andrej Hoivik. Kot nadomestni člani na seji s pooblastili pa sodelujejo: kolegico magistro Almo Intihar nadomešča kolega magister Rastislav Vrečko in kolega Tomaža Laha nadomešča kolega Dušan Stojanovič. Oba kolega lepo pozdravljam na današnji seji.

Obveščam vas, da so na sejo povabljeni poslanci Evropskega parlamenta iz Republike Slovenije, Urad predsednice Republike Slovenije, Kabinet predsednika Vlade ter seveda predstavniki Vlade in Državnega sveta. Vse navzoče vas lepo pozdravljam, še posebej pozdravljam novo članico odbora gospo Matejo Zupan Josipović s poslanske skupine Svoboda, ki je nadomestila kolegico Andrejo Rajbenšu. Kolegici se zahvaljujem za vse aktivnosti, aktivne na tem odboru.

S samim sklicem seje ste prejeli dnevni red seje tega odbora. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za njegovo spremembo, je določen takšen dnevni red seje torej kot ste ga prejeli s samim sklicem. Imam pa seveda na začetku dve prošnji, prošnjo Ministrstva za finance, ministrstva za gospodarstvo in šport, ki sta zelo vezana na ostale dogodke tekom današnjega dneva, zato bomo najprej obravnavali točko 8 in pa točko 1, ki se tičejo Ministrstva za finance, kasneje točko 7 in kasneje vse točke, ki so po dnevnem redu. Tako da bom upošteval prošnjo obeh ministrstev.

Tako, sedaj bomo začeli sejo z 8. TOČKO DNEVNEGA REDA, torej predvsem s točkami, ki se tičejo Ministrstva za finance, GRE ZA ZASEDANJE SVETA EVROPSKE UNIJE ZA EKONOMSKE IN FINANČNE ZADEVE, KI BO V BRUSLJU 12. DECEMBRA 2025.

Gradivo k 5., 7. in 8. točki smo prejeli od Vlade 4. decembra 2025 in k 6. točki 5. decembra 2025 na podlagi 8. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije.

Pri tej točki bom sedaj prosil doktor Katjo Lautar, generalno direktorico Direktorata za ekonomsko in fiskalno politiko na Ministrstvu za finance, da nam predstavite izhodišča za udeležbo delegacije Republike Slovenije na zasedanju Sveta. Izvolite, beseda je vaša.

Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi, začenjam 130. sejo Odbora za zadeve Evropske unije.

Obveščam vas, da so zadržani in da se seje ne morejo udeležiti, zadržan je kolega Andrej Hoivik. Kot nadomestni člani na seji s pooblastili pa sodelujejo: kolegico magistro Almo Intihar nadomešča kolega magister Rastislav Vrečko in kolega Tomaža Laha nadomešča kolega Dušan Stojanovič. Oba kolega lepo pozdravljam na današnji seji.

Obveščam vas, da so na sejo povabljeni poslanci Evropskega parlamenta iz Republike Slovenije, Urad predsednice Republike Slovenije, Kabinet predsednika Vlade ter seveda predstavniki Vlade in Državnega sveta. Vse navzoče vas lepo pozdravljam, še posebej pozdravljam novo članico odbora gospo Matejo Zupan Josipović s poslanske skupine Svoboda, ki je nadomestila kolegico Andrejo Rajbenšu. Kolegici se zahvaljujem za vse aktivnosti, aktivne na tem odboru.

S samim sklicem seje ste prejeli dnevni red seje tega odbora. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za njegovo spremembo, je določen takšen dnevni red seje torej kot ste ga prejeli s samim sklicem. Imam pa seveda na začetku dve prošnji, prošnjo Ministrstva za finance, ministrstva za gospodarstvo in šport, ki sta zelo vezana na ostale dogodke tekom današnjega dneva, zato bomo najprej obravnavali točko 8 in pa točko 1, ki se tičejo Ministrstva za finance, kasneje točko 7 in kasneje vse točke, ki so po dnevnem redu. Tako da bom upošteval prošnjo obeh ministrstev.

Tako, sedaj bomo začeli sejo z 8. TOČKO DNEVNEGA REDA, torej predvsem s točkami, ki se tičejo Ministrstva za finance, GRE ZA ZASEDANJE SVETA EVROPSKE UNIJE ZA EKONOMSKE IN FINANČNE ZADEVE, KI BO V BRUSLJU 12. DECEMBRA 2025.

Gradivo k 5., 7. in 8. točki smo prejeli od Vlade 4. decembra 2025 in k 6. točki 5. decembra 2025 na podlagi 8. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije.

Pri tej točki bom sedaj prosil doktor Katjo Lautar, generalno direktorico Direktorata za ekonomsko in fiskalno politiko na Ministrstvu za finance, da nam predstavite izhodišča za udeležbo delegacije Republike Slovenije na zasedanju Sveta. Izvolite, beseda je vaša.

Najlepša hvala, hvala tudi za razumevanje. Spoštovani.

Kot ste že povedali, v petek, 12. decembra, v Bruslju poteka zasedanje ECOFIN. Začeli bomo s točkami, kjer bo razprava namenjena novemu paketu o tržni infrastrukturi in učinkovitem nadzoru Unije varčevanja in naložb. V okviru tega paketa si skladno z Draghijevim poročilom komisija želi povečati odpornost evropske tržne infrastrukture ter vzpostavitev integriranega, varnega ter učinkovitega okolja za pooblaščeno trgovanje v EU. Ta paket je pač zasnovan kot celovita regulacija trgovanja infrastrukture za poprodajne dejavnosti, zajema tudi upravljanje premoženja, inovacije in nadzor nad finančnimi trgi. Tukaj Slovenija v svojem stališču s strani Evropske komisije pričakuje bolj jasne utemeljitve o dodani vrednosti centraliziranega nadzora. Prav tako pa tukaj zagovarjamo postopen pristop, pri katerem je potrebno upoštevati prakse v državah članicah in tudi v celoti izkoristiti obstoječa orodja za harmonizacijo in nadzorno konvergenco. Upoštevati je potrebno tudi potrebe manjših trgov.

Potem sledi razprava o paketu enotne valute, tako imenovani digitalni evro, ki zajema tri uredbe. Republika Slovenija usklajeno z regulatorjem v Republiki Sloveniji, to je Banko Slovenije, podpira predlog o uvedbi digitalnega evra, poudarja dopolnilno vlogo v evrotrgovini in si tudi želimo čim prej priti do splošnega pristopa. Prav tako podpiramo, da se lahko z digitalnim evrom trguje izven evro območja. Seveda pa glede evrokovancev in evrobankovcev izpostavljamo pomen jasne opredelitve in pojma zakonitega plačilnega sredstva.

Naslednja točka na dnevnem redu je ponovno razprava o uvedbi carinskega zakonika in carinske uprave Evropske unije. Tukaj se pričakuje, ker je to zadnje predsedovanje pod danskim predsedstvom, da bo sprejet tako imenovani politični dogovor. Tukaj smo že pojasnjevali, da gre za carinsko reformo, ki predvideva nekatere poenostavitve, predvsem pa tudi je tu na mizi ideja za ustanovitev carinskega organa na ravni EU.

Nadaljnje je na mizi tudi predstavitev nezakonodajnega predloga, in sicer povezane z Unijo prihrankov in naložb, tiče se pokojnin. Slovenija pozdravlja to predstavitev komisije in tudi tukaj želimo poudariti, poleg strateškega pomena mobilizacije prihrankov in gospodinjstev za produktivne naložbe in krepitev varnosti želimo poudariti, da imamo v državah različne nacionalne pristope in tudi tranzicije, načeloma pa se zopet držimo priporočil iz Draghijevega poročila, da je to zelo pomembno področje, ki lahko okrepi nadaljnje investiranje. Glede davčnih področij se bo skušalo tudi na tem srečanju doseči politično soglasje o odpravi praga za oprostitve carinskih dajatev. To je vsem zelo dobro znana zgodba, in sicer ta praksa pomeni, da oprostimo plačilo carinske dajatve ter da se lahko podpre tudi začasno poenostavljeno rešitev za pobiranje carinskih dajatev tako na blago, seveda če je blago, ki je uvoženo, pravno in tehnično in tudi postopek sam izvedljiv za vse države. Veliko razprave bo namenjeno na dolgi agendi tudi zmanjšanju bremen za podjetja in državljane tako na strani splošnih posledic, ekonomskih posledic EU zakonodaje, kot tudi imamo na agendi sklepe za poenostavitve finančne regulative. Obojih je pomembno, da se preprečuje dodatno administrativno breme in da se razjasni vloge posameznih deležnikov. Seveda pri nas, kjer obravnavamo poenostavitve finančne regulative, pa se ohranjajo cilji zagotavljanja finančne stabilnosti in skladnosti z mednarodnimi standardi, predvsem pa se želi na tem področju odpraviti nepotrebno in prekomerno kompleksnost.

Nadalje bomo poleg dnevnega reda in imeli tudi dve redni točki. Klasično se nadaljuje razprava o ekonomskih in finančnih posledicah ruske agresije ter stanje na področju izvajanja mehanizma za okrevanje in odpornost. Točka, ki je pa zelo pomembna tudi za Ministrstvo za finance, je pa pač predstavitev dokumentov Evropskega semestra 2026, ki predstavljajo celovito celovit pregled stanja v Uniji, se pravi družbene in ekonomske spremembe ter ključne prednostne naloge in tveganja za prihodnje obdobje.

V okviru pakta za stabilnost in rast bo predstavljeno tudi poročilo Evropske komisije ter morebitni predlogi v okviru postopka presežnega primanjkljaja ter obravnavan bo kodeks ravnanja v okviru pakta za stabilnost. Obe točki sta bili že predstavljeni na tem odboru. Svet bo opravil tudi razpravo glede poročila Evropske komisije o spoštovanju fiskalnih pravil in o potrebi, kdaj se sproži postopek presežnega primanjkljaja v državah članicah zaradi primanjkljaja sektorja država, na primer če presega 3 odstotne točke BDP ali če presega omejitve rasti očiščenih izdatkov iz srednjeročno fiskalnih strukturnih načrtov; naj spomnim, da tukaj velja določilo kontrolnega računa. Svet bo predvidoma potrdil tudi besedilo prenovljenega kodeksa, kot rečeno, ta kodeks pa pač samo vsebuje dodatna pojasnila glede elementov ekonomskega upravljanja. Nadalje bo predsednik Evropskega računskega sodišča predstavil letno poročilo o izvrševanju proračuna za proračunsko leto 2024 ter letno poročilo o dejavnostih, financiranih s strani evropskega razvojnega sklada za isto proračunsko leto, to je leto 2024. Ministri se samo seznanijo s temi poročili.

Klasično bo dan pred zasedanjem skupine ECOFIN potekalo tudi zasedanje Evroskupine. Na Evroskupini se bo predvidoma obravnaval pregled skupnih politik evrskega območja in usmeritve Mednarodnega denarnega sklada, tudi njihove vmesne misije ter ocene osnutkov proračunskih načrtov držav članic. Odprta so bila tudi priporočila za evrsko območje za leto 2026 ter mednarodna vloga evra. Nadalje, Ker je agenda res polna, se bodo poleg sveta Ecofin sestali tudi guvernerji Evropskega mehanizma za stabilnost, kjer bodo ministri oziroma guvernerji razpravljali in potrdili predčasno poplačilo dela bilateralnih posojil Grčiji, kar pozdravljamo seveda nadalje pa bodo potrjevali tudi resolucijo glede konca začasnega korencijskega obdobja za Latvijo ter pristop Bolgariji v ESM. Datum za obe ti dve korekciji oziroma vstop je 1. januar 2026 in s tem bomo tudi zavezani k prilagoditvam ustanovne pogodbe ESM.

Najlepša hvala, hvala tudi za razumevanje. Spoštovani.

Kot ste že povedali, v petek, 12. decembra, v Bruslju poteka zasedanje ECOFIN. Začeli bomo s točkami, kjer bo razprava namenjena novemu paketu o tržni infrastrukturi in učinkovitem nadzoru Unije varčevanja in naložb. V okviru tega paketa si skladno z Draghijevim poročilom komisija želi povečati odpornost evropske tržne infrastrukture ter vzpostavitev integriranega, varnega ter učinkovitega okolja za pooblaščeno trgovanje v EU. Ta paket je pač zasnovan kot celovita regulacija trgovanja infrastrukture za poprodajne dejavnosti, zajema tudi upravljanje premoženja, inovacije in nadzor nad finančnimi trgi. Tukaj Slovenija v svojem stališču s strani Evropske komisije pričakuje bolj jasne utemeljitve o dodani vrednosti centraliziranega nadzora. Prav tako pa tukaj zagovarjamo postopen pristop, pri katerem je potrebno upoštevati prakse v državah članicah in tudi v celoti izkoristiti obstoječa orodja za harmonizacijo in nadzorno konvergenco. Upoštevati je potrebno tudi potrebe manjših trgov.

Potem sledi razprava o paketu enotne valute, tako imenovani digitalni evro, ki zajema tri uredbe. Republika Slovenija usklajeno z regulatorjem v Republiki Sloveniji, to je Banko Slovenije, podpira predlog o uvedbi digitalnega evra, poudarja dopolnilno vlogo v evrotrgovini in si tudi želimo čim prej priti do splošnega pristopa. Prav tako podpiramo, da se lahko z digitalnim evrom trguje izven evro območja. Seveda pa glede evrokovancev in evrobankovcev izpostavljamo pomen jasne opredelitve in pojma zakonitega plačilnega sredstva.

Naslednja točka na dnevnem redu je ponovno razprava o uvedbi carinskega zakonika in carinske uprave Evropske unije. Tukaj se pričakuje, ker je to zadnje predsedovanje pod danskim predsedstvom, da bo sprejet tako imenovani politični dogovor. Tukaj smo že pojasnjevali, da gre za carinsko reformo, ki predvideva nekatere poenostavitve, predvsem pa tudi je tu na mizi ideja za ustanovitev carinskega organa na ravni EU.

Nadaljnje je na mizi tudi predstavitev nezakonodajnega predloga, in sicer povezane z Unijo prihrankov in naložb, tiče se pokojnin. Slovenija pozdravlja to predstavitev komisije in tudi tukaj želimo poudariti, poleg strateškega pomena mobilizacije prihrankov in gospodinjstev za produktivne naložbe in krepitev varnosti želimo poudariti, da imamo v državah različne nacionalne pristope in tudi tranzicije, načeloma pa se zopet držimo priporočil iz Draghijevega poročila, da je to zelo pomembno področje, ki lahko okrepi nadaljnje investiranje. Glede davčnih področij se bo skušalo tudi na tem srečanju doseči politično soglasje o odpravi praga za oprostitve carinskih dajatev. To je vsem zelo dobro znana zgodba, in sicer ta praksa pomeni, da oprostimo plačilo carinske dajatve ter da se lahko podpre tudi začasno poenostavljeno rešitev za pobiranje carinskih dajatev tako na blago, seveda če je blago, ki je uvoženo, pravno in tehnično in tudi postopek sam izvedljiv za vse države. Veliko razprave bo namenjeno na dolgi agendi tudi zmanjšanju bremen za podjetja in državljane tako na strani splošnih posledic, ekonomskih posledic EU zakonodaje, kot tudi imamo na agendi sklepe za poenostavitve finančne regulative. Obojih je pomembno, da se preprečuje dodatno administrativno breme in da se razjasni vloge posameznih deležnikov. Seveda pri nas, kjer obravnavamo poenostavitve finančne regulative, pa se ohranjajo cilji zagotavljanja finančne stabilnosti in skladnosti z mednarodnimi standardi, predvsem pa se želi na tem področju odpraviti nepotrebno in prekomerno kompleksnost.

Nadalje bomo poleg dnevnega reda in imeli tudi dve redni točki. Klasično se nadaljuje razprava o ekonomskih in finančnih posledicah ruske agresije ter stanje na področju izvajanja mehanizma za okrevanje in odpornost. Točka, ki je pa zelo pomembna tudi za Ministrstvo za finance, je pa pač predstavitev dokumentov Evropskega semestra 2026, ki predstavljajo celovito celovit pregled stanja v Uniji, se pravi družbene in ekonomske spremembe ter ključne prednostne naloge in tveganja za prihodnje obdobje.

V okviru pakta za stabilnost in rast bo predstavljeno tudi poročilo Evropske komisije ter morebitni predlogi v okviru postopka presežnega primanjkljaja ter obravnavan bo kodeks ravnanja v okviru pakta za stabilnost. Obe točki sta bili že predstavljeni na tem odboru. Svet bo opravil tudi razpravo glede poročila Evropske komisije o spoštovanju fiskalnih pravil in o potrebi, kdaj se sproži postopek presežnega primanjkljaja v državah članicah zaradi primanjkljaja sektorja država, na primer če presega 3 odstotne točke BDP ali če presega omejitve rasti očiščenih izdatkov iz srednjeročno fiskalnih strukturnih načrtov; naj spomnim, da tukaj velja določilo kontrolnega računa. Svet bo predvidoma potrdil tudi besedilo prenovljenega kodeksa, kot rečeno, ta kodeks pa pač samo vsebuje dodatna pojasnila glede elementov ekonomskega upravljanja. Nadalje bo predsednik Evropskega računskega sodišča predstavil letno poročilo o izvrševanju proračuna za proračunsko leto 2024 ter letno poročilo o dejavnostih, financiranih s strani evropskega razvojnega sklada za isto proračunsko leto, to je leto 2024. Ministri se samo seznanijo s temi poročili.

Klasično bo dan pred zasedanjem skupine ECOFIN potekalo tudi zasedanje Evroskupine. Na Evroskupini se bo predvidoma obravnaval pregled skupnih politik evrskega območja in usmeritve Mednarodnega denarnega sklada, tudi njihove vmesne misije ter ocene osnutkov proračunskih načrtov držav članic. Odprta so bila tudi priporočila za evrsko območje za leto 2026 ter mednarodna vloga evra. Nadalje, Ker je agenda res polna, se bodo poleg sveta Ecofin sestali tudi guvernerji Evropskega mehanizma za stabilnost, kjer bodo ministri oziroma guvernerji razpravljali in potrdili predčasno poplačilo dela bilateralnih posojil Grčiji, kar pozdravljamo seveda nadalje pa bodo potrjevali tudi resolucijo glede konca začasnega korencijskega obdobja za Latvijo ter pristop Bolgariji v ESM. Datum za obe ti dve korekciji oziroma vstop je 1. januar 2026 in s tem bomo tudi zavezani k prilagoditvam ustanovne pogodbe ESM.

Najlepša hvala za dodatno predstavitev doktor Katji Lavtar.

Sedaj bom odprl razpravo kolegic in kolegov. Želi kdo razpravljati pri 8. točki, ki jo obravnavamo? Gospod Gregorič se je prijavil. Še želi kdo? Ne? Gospod Gregorič, izvolite, imate besedo.

Najlepša hvala za dodatno predstavitev doktor Katji Lavtar.

Sedaj bom odprl razpravo kolegic in kolegov. Želi kdo razpravljati pri 8. točki, ki jo obravnavamo? Gospod Gregorič se je prijavil. Še želi kdo? Ne? Gospod Gregorič, izvolite, imate besedo.

Tako je. Hvala gospod predsednik, jaz imam samo dve mogoče vprašanji. To uredba o uvedbi Carinskega zakonika, pravite, da se dela na tem, da se vzpostavi enotni carinski organ Evropske unije. Mene zanima, kakšna bo potem po tej vzpostavitvi vloga slovenske carinske uprave oziroma karkoli je od te še ostalo, in ali to, karkoli, to verjetno nima veze z višino carinskih dajatev.

Drugo pa je, 8. točka v vašem gradivu, ekonomske in finančne posledice ruske agresije proti Ukrajini. Zanima me, če se bo tu nadaljevala debata, diskusija o zaplembi ruskih depozitov v EU? In, ali ni kakšnih resnih opozoril, da je to enkratno dejanje, ki bo definitivno bumerang dejanje, kajti v Rusiji je verjetno več zahodnih podjetij, ki še delujejo in če jih Rusi nacionalizirajo, ne bomo nič pridobili. Hvala lepa.

Tako je. Hvala gospod predsednik, jaz imam samo dve mogoče vprašanji. To uredba o uvedbi Carinskega zakonika, pravite, da se dela na tem, da se vzpostavi enotni carinski organ Evropske unije. Mene zanima, kakšna bo potem po tej vzpostavitvi vloga slovenske carinske uprave oziroma karkoli je od te še ostalo, in ali to, karkoli, to verjetno nima veze z višino carinskih dajatev.

Drugo pa je, 8. točka v vašem gradivu, ekonomske in finančne posledice ruske agresije proti Ukrajini. Zanima me, če se bo tu nadaljevala debata, diskusija o zaplembi ruskih depozitov v EU? In, ali ni kakšnih resnih opozoril, da je to enkratno dejanje, ki bo definitivno bumerang dejanje, kajti v Rusiji je verjetno več zahodnih podjetij, ki še delujejo in če jih Rusi nacionalizirajo, ne bomo nič pridobili. Hvala lepa.

Hvala. Še želi kdo razpravljati ali postaviti vprašanje predstavniku Ministrstva za finance? Ne. Potem bom prosil, če odgovorite kolegu, izvolite.

Hvala. Še želi kdo razpravljati ali postaviti vprašanje predstavniku Ministrstva za finance? Ne. Potem bom prosil, če odgovorite kolegu, izvolite.