Lepo pozdravljeni vsi prisotni!

Začenjam 71. nujno sejo Odbora za finance.

Obveščam vas, da je zadržan, se seje ne more udeležiti naslednji član odbora, to je gospod Jernej Vrtovec in s sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odbora. Ker v poslovniškem roku nisem prejela drugih predlogov v zvezi z dnevnim redom ugotavljam, da je določen takšen dnevni red kot ste ga prejeli s sklicem seje.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O JAVNIH FINANCAH, DRUGA OBRAVNAVA.

Predlagateljica zakona je Vlada. Predlog zakona je uvrščen na 127. redno, izredno sejo Državnega zbora, ki se bo začela v četrtek 18. 12. 2025.

K obravnavi te točke so vabljeni predstavnice in predstavniki Ministrstva za finance, Zakonodajno-pravne službe, Državnega sveta, ki so se opravičili, Skupnosti občin Slovenije, ki so se tudi opravičili, nadalje Združenja občin Slovenije in pa Združenja mestnih občin Slovenije.

Kot gradivo ste poleg predloga zakona prejeli tudi mnenje Zakonodajno-pravne službe, mnenje Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance ter zahtevo za sklic izredne seje Državnega zbora.

Rok za vlaganje amandmajev k predlogu zakona je tekel do začetka obravnave predloga zakona in je sedaj zaključen. Amandmaje so vložile Poslanske skupine Svoboda, SD, Levica in sicer k 1., 4., 6., 14., 16., 18., 19., 23. in 26. členu predloga zakona. Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona.

Želi predstavnica Ministrstva za finance podati dopolnilno obrazložitev k členom predloženega zakona? (Da.)

Izvolite, državna sekretarka, gospa magistra Katja Božič, izvolite.

Najlepša hvala, spoštovana predsednica.

Spoštovane poslanke in spoštovani poslanci!

Vlada Republike Slovenije je v obravnavo v Državni zbor vložila Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih financah, katerega cilj je ureditev nekaterih nujnih nesistemskih sprememb, ki so pomembne z vidika proračuna. V drugem delu pa naslavljamo pomanjkljivosti v ureditvi, na katere je v preteklosti opozorilo Računsko sodišče Republike Slovenije.

S predlogom zakona tako urejamo več področij. Glede sestave, priprave in izvrševanja proračuna se opredeljuje pojem ukrep, v določbah, povezanih z rebalansom in začasnim zadržanjem izvrševanja proračuna, se črta možnost za podaljšanje pogodbenih rokov plačil s strani Vlade oziroma župana, ker plačilne roke urejata že Zakon o izvrševanju proračuna Republike Slovenije in zakon, ki ureja zamude pri plačilih. Zaradi fiskalnih pravil se črta možnost, da bi se v primeru, če se po sprejemu proračuna sprejme zakon ali odlok, na podlagi katerega nastanejo nove obveznosti za proračun, te obveznosti financirale v okviru večjih pričakovanih prejemkov in obsega zadolžitve. Tako bo sredstva za tovrstne primere mogoče zagotoviti le še s prerazporeditvijo sredstev v okviru možnih prihrankov sredstev, če pa to ne bo mogoče, pa bo treba pripraviti rebalans proračuna.

Črta se zahteva, da se sme sredstva proračunske rezervacije porabljati zgolj za tiste namene, ki jih pri pripravi proračuna ni bilo mogoče načrtovati, saj se je ugotovilo, da se ta zahteva različno razumeva in sicer predvsem iz razloga, ker je priprava proračuna dolgotrajen proces, ki traja od spomladi do pozne jeseni. V zvezi s proračunsko rezervo oziroma rezervo za naravne nesreče se za državo in občine dodaja možnost četrtletnega izločanja prejemkov na proračunski sklad. Spreminja se tudi pooblastilo Vlade glede porabe sredstev rezerve na način, da Vlada odloča o porabi sredstev v znesku 10 odstotkov razpoložljivih sredstev proračunskega sklada. Doslej pa je bilo pooblastilo vezano na 2 odstotka sredstev načrtovanih za izločanje na proračunski sklad.

Razlog za predlagano ureditev je predvsem v dejstvu, da je ob nastanku naravne nesreče potreben takojšen odziv in ker so nameni porabe na zakonski ravni jasno določeni in ker se ohranja poročanje Državnemu zboru, predlagana ureditev pomeni predvsem hitrejšo pomoč prizadetemu prebivalstvu.

V drugem sklopu sprememb se naslavljajo naslednje pomanjkljivosti, na katere je v preteklosti opozorilo Računsko sodišče Republike Slovenije. Odpravlja se dosedanje nejasnosti glede omejitve obsega likvidnostnega zadolževanja. Izrecno se namreč določa, da se omejitev nanaša na stanje zadolžitve na posamezen dan in da se kot osnova določi zadnji veljavni proračun. Na ta način se zagotavlja večja pravna jasnost, preglednost in možnost učinkovitega nadzora nad obsegom likvidnostnega zadolževanja. Poleg tega se opredeljuje pojem intervencija na sekundarnem trgu lastnih dolžniških vrednostnih papirjev. Bolj jasno je določeno razmejevanje med intervencijami in zadolževanjem. Pojem izdano poroštvo se opredeljuje tako, da so zajeti vsi načini oziroma oblike izdanega poroštva. V okviru pripomb odziva na pripombe Računskega sodišča, smo naslovili tudi področje finančnega inženiringa skladno s priporočili Računskega sodišča Republike Slovenije, da naj se pripravi ustrezna pravna podlaga s katero se določi izkazovanje izdatkov namenjenih financiranju ukrepov finančnega inženiringa, predlog zakona jasno določa, da so proračunska sredstva za izvajanje finančnega inženiringa finančne naložbe, ki se bodo s proračunskega vidika izkazovale v računu finančnih terjatev in naložb države v tako imenovani bilanci B. Vsebina in roki za poročanje o izvajanju finančnega inženiringa se prilagajajo potrebam ministrstva za finance za pripravo zaključnega računa proračuna. Dodatno se določa minimalni nabor ključnih elementov finančnega inženiringa, h katerim mora dati soglasje vlada. Razširjajo se nameni, ki jih država lahko spodbuja na ta način in posodablja seznam prejemnikov sredstev za izvajanje finančnega inženiringa. V zvezi s proračunsko inšpekcijo se določa daljši rok za izdajo odločbe, ki ustreza zahtevnosti inšpekcijskega postopka, namesto polletnega poročanja pa se določa letno poročanje Vlade Državnemu zboru Republike Slovenije o opravljenem nadzoru, ugotovitvah in odločitvah. Z ostalimi spremembami se posodabljajo kategorije sestavin računa finančnih terjatev in naložb, v prekrškovnih določbah se posodablja terminologija, globe se pretvarjajo iz tolarjev v evre in popravljajo se napačna sklicevanja. Predlog zakona ne bo imel finančnih posledic za državni proračun in druga javnofinančna sredstva. Spremembe so vsebinsko normativne narave in ne spreminjajo obsega ali strukture že načrtovanih proračunskih sredstev.

Spoštovana predsednica, spoštovane poslanke, poslanci! Glede na predstavljeno predstavitev vsebin sprememb zakona predlagamo, da zakon, novelo Zakona o javnih financah podprete. Hvala.

Hvala lepa. Želi besedo predstavnica Zakonodajno-pravne službe, gospa magistra Sonja Bien Karlovšek, izvolite.

Hvala za besedo. Zakonodajno-pravna služba je predlog zakona proučila z vidika njegove skladnosti z Ustavo, pravnim sistemom in z zakonodajno tehničnega vidika In v pisnem mnenju uvodoma opozorila, da se v vsakoletnih zakonih, ki urejajo izvrševanje proračuna Republike Slovenije določajo številne izjeme od sistemskega Zakona o javnih financah v zvezi z izvrševanjem državnega proračuna. Ti odstopi se ponavljajo, zato se z njimi uveljavlja več proračunskih let trajajoča neprekinjena ureditev odstopov od sistemske ureditve v Zakonu o javnih financah. S predlogom zakona sta spremenjena le 42. in 48. člen Zakona o javnih financah, ne pa tudi vsi drugi členi, od katerih se je odstopala v zakonu, ki ureja izvrševanje proračunov v preteklih letih in tudi v zakonu, ki ureja izvrševanje proračunov Republike Slovenije v letih 2026 in 2027. V nadaljevanju je ZPS podala pripombe k posameznim členom predloga zakona. Pripombe so z vloženimi amandmaji večinoma upoštevane, in sicer k 1. členu glede potrebnosti dodatnih opredelitev temeljnih pojmov tega zakona, čeprav je opredelitev enako kot v veljavni ureditvi glede finančnega inženiringa premalo jasna, saj se naslanja na neopredeljene prednostne naloge. Delež, ki naj bi bil financiran z ne proračunskimi sredstvi ni opredeljen, zato je lahko tudi povsem minimalen oziroma zadostuje, da je večji od nič. Predlagana ureditev v primerjavi z veljavno vsebuje po oceni ZPS še manj jasnih in določenih kriterijev, komu se bodo sredstva namenjala. Brez jasne opredelitve, zakaj se uporabljajo sredstva proračuna obstaja nevarnost arbitrarne uporabe, kar je v nasprotju s temeljnimi javno finančnimi načeli in temeljno pristojnostjo Državnega zbora kot zakonodajalca, da odloča o izdatkih in prihodkih države. Glede amandmaja k 14. členu, še vedno ostaja relevantno opozorilo, da bi bilo treba tudi v Zakonu o javnih financah upoštevati, da se lahko poroštvo prevzame na različne načine, ker poroštvo po 149. členu Ustave, ki zahteva izdajo na podlagi zakona, ni enako civilno pravnemu pojmovanju poroštva. Z amandmaji niso upoštevane pripombe k institutu splošne proračunske rezervacije in tekoče proračunske rezerve. Gre sicer za določbe, ki so bile v preteklih letih kot izjeme od Zakona o javnih financah določene v zakonih, ki urejajo izvrševanje proračuna Republike Slovenije, sedaj pa so prenesene na sistemsko raven in bi lahko bile v neskladju z načelom delitve oblasti iz drugega odstavka 3. člena Ustave, saj je sprejemanje državnega proračuna in s tem določanje javne porabe v pristojnosti Državnega zbora. Poraba sredstev splošne proračunske rezervacije v pristojnosti Vlade s predlagano ureditvijo ne bo predvidljiva in omejena na iz zakona razviden in določljiv krog primerov. Prav tako amandmaja nista vložena k 12. in 13. členu predloga zakona. V 12. členu je pri določbi glede dodatnega likvidnostnega zadolževanja uporabljen v ZJF neopredeljen pojem "zadnji veljavni proračun", zato bi bilo treba pojasniti ali ima ta pojem drugačno vsebino kot pojem "veljavni proračun" po zakonu, ki ureja izvrševanje državnih proračunov. Pri spremembi 83. člena zakona o javnih financah pa je ZPS opozorila na nejasnost namena intervencije na sekundarnem trgu lastnih dolžniških vrednostnih papirjev. Poleg tega je treba opozoriti, da razmejitev med zadolževanjem ni povsem enoznačna, saj uporablja pomensko nedoločene pojme, ki jih bo treba za vsak primer intervencije posebej razložiti in s tem izločiti iz ali umestiti med zadolževanje. K 18. členu je sicer vložen amandma, ki pa ne odpravlja vseh pripomb iz pisnega mnenja, in sicer se glavna pripomba nanaša na izenačitev javnih skladov in SID Slovenske izvozne in razvojne banke s pravnimi osebami, v katerih ima SID banka stoodstotni posredni ali neposredni lastniški delež. Opozoriti je treba, da ima samo SID banka posebno vlogo in položaj po zakonu o Slovenski izvozni in razvojni banki kot pooblaščena specializirana slovenska spodbujevalna izvozna in razvojna banka za opravljanje posebnih dejavnosti, določenih v tem zakonu. Enako velja za načela določena v Zakonu o slovenski izvozni in razvojni banki. Hvala.

Hvala lepa.

Preden nadaljujemo, še eno pooblastilo in gospa poslanka Tamara Vonta nadomešča gospoda kolega Jerneja Žnidaršiča.

Odboru predlagam, da po končani razpravi o členih v skladu s tretjo alinejo 128. člena Poslovnika glasuje skupaj o vseh členih. Ali kdo temu nasprotuje? Ne vidim nasprotovanja.

Prehajamo na razpravo in odločanje o členih ter o vloženih amandmajih.

V razpravo dajem 1. člen in amandma poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica. Želi kdo razpravljati? Gospod Rado Gladek, izvolite.

Spoštovana predsednica, hvala lepa za besedo. Spoštovane predstavnice ministrstva, tudi vam en lep pozdrav. Jaz bom izkoristil to možnost, da bo v tej razpravi pri 1. členu pač šel široko oziroma bom razpravljal o celotnem zakonu kot takem.

Pa bi začel najprej z načeli, ki jih, bom rekel, predlagatelj pač navaja in so meni v nekaterih delih, ko potem se pač poglobiš v sam zakon, mogoče malo sporna. In tukaj, če citiram, v načelih, kot sem rekel, predlagatelj navaja s predlaganimi spremembami se ne posega v načela uveljavljenega Zakona o javnih financah. To so načela enotnosti proračuna, načelo popolnosti proračuna, načelo preglednosti proračuna. Recimo, tukaj je moj prvi pomislek, načelo učinkovitosti, načelo gospodarnosti, to je recimo naslednji pomislek in načelo uravnoteženosti med prejemki in izdatki. Potem pri finančnih posledicah predlagatelj zapiše, da so spremembe vsebinsko normativne narave in ne spreminjajo obsega ali strukture že načrtovanih proračunskih sredstev. Tudi ta beseda »struktura« me je mogoče malo zmotila, ampak o tem mogoče malo kasneje.

Pa tudi ta dikcija, ki sicer drži predlog zakona, ni predmet usklajevanja s pravom EU, ampak lahko pa sprejem tega zakona oziroma posledice sprejema tega zakona pa dejansko vplivajo na določene zaveze, ki jih imamo kot članica Evropske unije. Zdaj, kaj je meni najbolj, bi rekel, padlo v oči oziroma prvo padlo v oči? To je ta sprememba 48. člena, po katerem naj bi po novem vlada samostojno porabila do 10 procentov proračunske rezerve. Se pravi, do zdaj je ta zakonska dikcija oziroma ta zakonska omejitev 2 %, po novem naj bi ta znesek znašal 10 %. In če gremo zdaj malo v številke, to pomeni, da recimo za 26, se pravi za proračun 26, naj bi bilo te proračunske rezerve predvidenih skupno, se pravi 900, dobrih 900 milijonov. Se pravi, po starem zakonu naj bi, naj bi teh 2 % naj bi znašala, ki jih vi lahko razporejate pač bom rekel prosto naj bi to znašalo 18 milijonov. Po novem ta znesek povečujete za petkrat, se pravi na 90 milijonov. Se pravi s tem občutno povečate diskrecijsko pravico Vlade oziroma brez nadzora oziroma brez soglasja Državnega zbora občutno povečujete, bi rekel, ta znesek. Manjka, zaradi tega ukrepa oziroma zaradi te dikcije zakona parlamentarni nadzor nad porabo teh sredstev. In če se malo obrnem oziroma vrnem na ta mandat, kjer smo imeli en lep primer kako razmišlja finančno ministrstvo pri razporejanju te proračunske rezerve, govorimo o Litijski, ki ni imela nobene zakonske osnove, da se zgodi, ampak se je zgodila. In s tem pač, jaz se pač navezujem na ta dogodek, se odpira, se odpira prostor za podobne zgodbe tudi v prihodnosti. Zdaj, sekretarka je v predstavitvi rekla, da je razlog za to morebitne naravne nesreče, ampak ravno v tem mandatu smo bili priča veliki naravni nesreči. In ki smo jo, bom rekel, relativno uspešno, kar se tiče finančnih ukrepov izpeljali po starem zakonu oziroma po trenutno veljavnem zakonu in kot sem rekel, lahko sprejem tega zakona v, bi rekel, določenih ali pa politično občutljivih situacijah pripelje do po moje netransparentnega oziroma nepremišljenega trošenja javnega oziroma denarja iz proračuna. Zdaj tam, ko sem omenil na začetku, da pač ne vpliva na, bi rekel, na samo zakonodajo, ampak kot sem rekel, mi smo kot država članica smo zavezani tudi nekim fiskalnim pravilom, kar lahko posledično vpliva. Se pravi, mi nismo dolžni tega zakona pač usklajevati oziroma dobiti odobritve Evropske unije, ampak so pa lahko posledice tega zakona problematične z vidika izpolnjevanja fiskalnih pravil.

Zdaj, v 41. členu ste spremenili oziroma ste črtali besedilo, da vsaka nova poraba, ki nastane po sprejemu proračuna, se lahko financira samo s prerazporeditvijo in ali rebalansom, ne pa tudi z višjim prihodkom in zadolževanjem. Tukaj po mojem malo zmanjšujete, bi rekel, ta prostor. Prej ste, prej ste rekli, da v določenih situacijah beri naravne nesreče. Sistem mogoče omejujemo, omejujemo nek prostor, da recimo tako rešitev ste imeli, ste imeli v zdajšnjem mandatu, ko ste iskali sredstva za popoplavno obnovo, pa ste jih našli v dodatni obdavčitvi davka na dobiček podjetij, se pravi z novimi prihodki, če temu tako rečem, se pravi, zdaj, zdaj v tem, se pravi, to bom rekel vašo rešitev zdaj negirate in jo pač preoblikujete oziroma si omejujete določen prostor po mojem imenu ne.

Zelo sporna je tudi ta sprememba 42. člena, da je rezervacija, da se črta pogoj, da je rezervacija za namen, ki ga pri pripravi proračuna ni bilo mogoče načrtovati in ga nadomešča z, in ga nadomeščate zelo široko in nedoločeno formulacijo. Se pravi, po novem naj bi naj bi bil namen za nemoteno izvrševanje proračuna in zakonskih obveznosti. Naj spomnimo, da ta ista vlada pripravlja zakonske obveznosti, če temu tako rečem, se pravi, sprejemate zakone, ki vplivajo na porabo proračuna, v tem členu pa vi, pa vi si odpirate prostor, kot mislim predlagatelj zakonov, da nekatere zakone, ki bi jih po naravi morali predlagati oziroma jih predvidevati, da bodo, da bodo skladni s sprejetim proračunom. Si pa tukaj ta prostor, bi rekel, kar nekako odpirate. Manjkajo pač ta merila, kako se bo, se pravi, prvič razlogi, pa po drugi strani merila, kako se bo ta denar, ta proračunska rezerva kot taka, kot taka mislim, porabljala in kot sem rekel, manjka pač nadzor, ne manjka nadzor Državnega zbora, ki sprejme proračun, ki potrdi proračun. Zdaj si pa kar naenkrat vlada pač kar lep del proračuna želi po svoje, po svoje z njim razpolagati.

Zdaj mogoče par besed glede teh definicije poroštva, ki je po novem zelo široka. Zdaj, vi se sklicujete kot predlagatelj zakona, da ste sledili pripombam Računskega sodišča, ki je pač dejansko opozarjal na določene, na določene pomanjkljivosti sedanjega zakona, ampak po mojem mnenju ste pa po drugi strani zdaj s tem razlogom po vaše ste pa zelo odprli, ste pa zelo na široko, bom rekel, neke pojme ali pa neke ukrepe tega zakona pa zelo, zelo razširili, tako da je vprašanje, če ste vi dejansko zasledovali, zasledovali mnenje ali pa priporočila Računskega sodišča. In če tukaj govorimo o tem, izdanih poroštev, ker po novem ta 86. člen določa, da so poroštva izdana s pogodbo, s poroštveno izjavo ali z uveljavitvijo zakona, ki ne predvideva niti pogodbe niti izjave. Bom rekel spet po mojem mnenju omogoča pač neko samodejno ali pa masovno izdajo poroštev brez individualnega nadzora, po mojem mišljenju. Spet manjkajo mehanizmi, mehanizmi spreminjanja poročanja in evidentiranja. to se, to se ponavlja skozi celoten zakon, tako da v tem delu je tudi, bom rekel, precej odprt prostor glede izdaje teh poroštev, kar lahko pomeni neko nepotrebno tveganje države v interventnih zakonih.

Zdaj, če se dotaknem še tega finančnega inženiringa, zdaj, po trenutnem zakonu je bil vezan na neke tehnološke projekte. Zdaj ste, bi rekel, ta del spet odprli, kar je spet vprašljivo, ker ni pa jasnih ciljev, ni jasnih usmeritev. Prej v sedanjem zakonu smo, je bila ta dikcija, zdaj pa z novim zakonom, z novim zakonom pa to stvar zelo odpirate in kot se že ves čas ponavljam, ne manjka, manjkajo ta merila za določitev prednostnih nalog. Mislim, da je tudi v mnenju zakonodajne službe bilo nekaj podobnega, podobnega navedenega. Zdaj, tukaj se tudi s tem se tudi povišajo tveganja. Vi ste sami napisali pač, hitro spreminjajoči trgi lahko vplivajo na, bi rekel, na razloge ali pa na posledice teh odločitev in dejansko s tem vi priznavate, da to lahko pomeni dejansko in dejansko s tem vi priznavate, da to lahko pomeni dejansko dodatna finančna tveganja. Tako da to zdaj, kar se tiče fiskalnih pravil, mislim da sem že omenil, da sicer zakon, mislim direktno, bi rekel, ni zavezan nekemu usklajevanju lahko pa njegovo sprejetje oziroma izvajanje vpliva na naše zaveze. Zdaj bi rekel tudi ta dikcija ali pa ta zakonska ureditev, da se finančni inženiring izkazuje kot finančna naložba v bilanci b. Se pravi, mi vemo, da bilanca a je pod nekim drobnogledom Državnega zbora, vi pa na ta način, bi rekel, določene stvari predstavljate v bilanco b, kjer ta sredstva ne bodo vidna kot izdatek proračuna, ampak s tem tudi mogoče malo skrivate ali pa zamegljujete, zamegljujete dejansko stanje. Tako da, dobro, ta amandma, ki ste ga, ki ste ga sprejeli oziroma ki ste ga predlagali, koalicija, jaz sem si tukaj zapisal po prvotni dikciji je bilo, da se proračunska inšpekcija izda odločbo v šestih mesecih, ne v dveh. Zdaj ste šli tukaj in glede na pripombe ZPS na neko srednjo vrednost, šli ste na štiri mesece. Kar po moje, mislim, tukaj ne vem zakaj je bilo treba to spreminjati, ker s tem te postopke mogoče malo zamikamo, upočasnjujemo. Se pravi, zdaj ne vem, ali je bila res taka težava ta dikcija dveh mesecev. Potem evo še eno glede parlamentarne kontrole. Namesto pol letnega poročanja, letno poročanje. Tudi to ste, to ste zamaknili in spet po našem mnenju ali pa po mojem mnenju zagotavljate manjšo preglednost s to odločitvijo pa tudi pozno odkrivanje nepravilnosti, ker šele po letu dni bomo pač mi mogoče seznanjeni oziroma bo Državni zbor seznanjen z določenimi podatki in s tem tudi onemogočate pravočasno odzivnost Državnega zbora. Tako da, to je nekaj teh pripomb, kar upam, da razumete, navaja na to, da pač zakona kot takega ne morem podpreti. Toliko. Hvala.

Hvala lepa. Gospa Andreja Živic, izvolite.

Hvala lepa, predsedujoča. Spoštovani vsi prisotni.

Mislim, da današnja predlagana novela Zakona o javnih financah bo ključno vplivala na to ali bo slovensko gospodarstvo, še posebej / nerazumljivo/, mala ter srednja podjetja startupi leta 2026 sploh imela pogoje za rast, inovacije in prestrukturiranje. Gre za zakon, ki smo slišali že, da ni tehničen, da zakon neposredno določa ali bodo podjetja prišla do likvidnostnih in investicijskih sredstev v prvem četrtletju 2026, da Slovenija ne bo razvojno ostala na mestu. Govorimo o eni milijardi evrov finančnega inženiringa, ki mora biti pravno zavarovan in sicer še letos, ker v nasprotnem država ne bi mogla pravočasno podati soglasij za nove ukrepe preko SID banke in Kefi, to so ti kompetentni operativni centri države za pripravo in izvajanje finančnih instrumentov, garancije, posojila. Potem so pogodbe z izvajalci, ki ne bi mogle začeti veljati in podjetja ne dobijo finančnega kisika in tega se tvega se zamrznitev investicijskih ciklov v gospodarstvu. In to je tista razlika med tem, ali bodo podjetja v prvem četrtletju zaposlovala, mislim da, ali odpuščala.

Eno najpomembnejših sprememb je posodobitev finančnega inženiringa. To orodje, preko katerega država vstopa v projekte, ki jih zasebni kapital sam ne zmore dovolj hitro financirati. In zakaj je to ključno? Ker mali in srednji podjetniki najtežje pridejo do kapitala ravno v času prestrukturiranja. Ker mlada inovativna podjetja, startupi nujno potrebujejo bolj raznolika finančna orodja. Ne samo razpisov. Ker se slovenska podjetja soočajo z višjimi stroški kapitala kot konkurenca v, recimo, Avstriji, Italiji ali Nemčiji. In tudi Slovenija tu ne sme zaostajati. Prvič se tako ukrepi razširjajo tudi na likvidnostne potrebe in na druge razvojne programe, ne le na ozko tehnološki okvir. In to se mi zdi pomembno, ker ekonomija v obdobju tržnih prestrukturiranj potrebuje hitra orodja, ne pa birokratskih omejitev. Glede SID banke predlog omogoča, da sredstva finančnega inženiringa pridobijo tudi pravne osebe v sto procentni lasti SID banke. Mislim, da je to strateška odločitev, ker SID banka financira izvoz, podpira tehnološke regije in omogoča tudi ta lastniški kapital, ki je absolutno ključen tudi za startupe. Stabilizira projekte v obdobju višjih obrestnih mer. In če želimo, da Slovenija razvija svoje inovacije, zelene preboje in digitalne inovatorje, moramo imeti pravni okvir, ki ga tudi danes urejamo. Zakon je pač podlaga za razvojne ukrepe 2026-2027, da Slovenija in država ne izgubi tempo za podporo gospodarstev, za pospešitev investicij, prestrukturiranje podjetij z visokimi stroški proizvodnje in za tudi krepitev odpornosti dobavnih verig, financiranje digitalne transformacije in zelene tehnologije.

Glede proračunske jasnosti, jaz mislim, da je tukaj tudi v 81. členu ZJF mislim, da ima več pravne jasnosti. Zakon prvič jasno določa omejitve likvidnostnih zadolžitev na posamezen dan. To pomeni manj prostora za interpretacije in več možnosti za parlamentarni nadzor, intervencije na sekundarnem trgu. Pravna podlaga za nakup, prodajo državnih obveznic je zdaj jasna in transparentna. Poročanje mislim, da je bolj strožje in bolj odgovorno. Poročila o finančnem inženiringu ne bodo več razpršena, ampak centralizirana. In mislim, da govorimo o velikih finančnih mehanizmih, ki bodo morala biti zelo odgovorna in jasna.

Glede pripomb ZPS se delno strinjam. Vendar menim, da Slovenija, ker se nahaja v turbulentnih razmerah okoli nas in geopolitičnih napetostih, da je potrebno, da država tudi primerno odreagira. Toliko z moje strani, za enkrat hvala.

Hvala lepa. Želi še kdo razpravljati? Če ne, bi jaz dodala še sama nekaj in potem bi prosila predstavnice Vlade za pojasnila, in sicer bi se vrnila na predstavitev, v kateri je bilo predstavljeno pripombe na 42. člen oziroma 9. člen spremembe in pa na 10. člen spremembe, ki pa se nanaša na 48. Člen.

9. člen govori o pripravi, to se pravi proračunske rezerve. In je jasno zapisano, da ni več, da ne bo več temeljilo na tem kaj ni bilo mogoče načrtovati. kar je bilo zelo širok pojem, ampak se sedaj spreminja na način, da bo zagotovljeno nezmotno izvrševanje proračuna tudi po tistem, ko je že sprejet proračun, pa smo v Državnem zboru oziroma bodo v Državnem zboru sprejete nove zakonske obveznosti, katere pač Vlada mora potem izpolniti. In je to skupaj, to določilo, ki je sedaj na novo določeno, določa, da Vlada lahko samo v okviru tega, kar je Državni zbor sprejel po sprejemu proračuna, da bo lahko si pomagala na način, s sredstvi iz rezerve. Torej, to nima veze s tem, kar se je govorilo o Litijski in tudi mislim, da v tem primeru bi Litijska zelo težko prišla v poštev. S tem, da recimo to je zelo primer, zelo dober primer, ki so nam pa verjamem, da ga bodo državne sekretarke tudi lahko še povedale, to je, mi sprejemamo Zakon o izvrševanju proračuna, vemo kdaj, sprejemali smo ga v mesecu novembru, proračun je bil že zdavnaj pripravljen. Pogajanja o tej, se pravi občinski povprečnini, o povprečnini pa potekajo dejansko skoraj do zadnjega dneva. In torej v kolikor pač pride do spremembe, mi v Zakonu o izvrševanju proračuna smo sprejeli amandma, s katerim smo povečali porabo, ki pa ni bila predvidena recimo v proračunu, ki smo ga sprejeli in tukaj recimo za ta del ima Vlada možnost, v kolikor ne more na drug način, da bi porabila sredstva za to, ker smo to z zakonom sprejeli, da ne govorimo še o drugih zakonih, ki seveda se dogajajo po sprejemu proračuna. Seveda, ko pa pride to preko vseh teh meja, pa je seveda potrebno sprejeti rebalans proračuna. In mislim, da je s tem ta varovalka, ki je tukaj predlagana, veliko boljša in tudi v smislu tega, kar je Računsko sodišče ves čas opozarjalo. Tako da v bistvu pozdravljam to spremembo, ki je v, ki je predlagana v tem zakonu, ki je pred nami.

Hkrati pa bi še na 48. člen, ta pa govori o delu te proračunske rezerve, ki se nanaša na pokrivanje izdatkov za nesreče. In zakon jasno govori v katerem primeru se lahko uporabijo ta sredstva - se opravičujem, samo da poiščem ta člen - in sicer obstoječi člen ima v drugem odstavku, to je 48. člen drugega odstavka, jasno piše, "sredstva proračunske rezerve - to govorim o tem delu - se uporabljajo za financiranje izdatkov za odpravo posledic naravnih nesreč, kot so potres, poplava, zemeljski plaz, snežni plaz, visok sneg, močan veter, toča, žled, pozeba, suša, množični pojav nalezljive človeške, živalske, rastlinske bolezni, druge nesreče, ki jih povzročajo, povzročijo naravne sile in ekološke nesreče.", torej ne gre za povečevanje splošne proračunske rezerve, ampak znotraj te splošne proračunske rezerve za zagotavljanje sredstev za primere takih nesreč. Tudi to, kar je bilo omenjeno, ampak to velja za, to se pravi teh 10 odstotkov, spremembo velja za ta del.

Glede, kar se pa tiče še samega nadzora in tako naprej, spoštovani kolegi, e ta nadzor izvaja KNJF, v katerem pa vi pravzaprav niste v tem mandatu želeli sodelovati. Tako da je zelo zanimivo pač, da problematizirate to, hkrati pa v bistvu niti tega nadzora niste želeli v celem mandatu izvajati. ampak to je pač odločitev vsake posamezne poslanske skupine, tako da pač jaz mislim, da s tem, kar je tukaj predlagano, predvsem pa na področju tudi tega finančnega inženiringa pomeni velik korak naprej in lažje izvajanje finančnega inženiringa, tako, da celotni zakon s predlaganimi amandmaji bom tudi z veseljem podprla. Hvala lepa.

Replika, izvolite gospod Rado Gladek.

Ja, spoštovana kolegica, moram malo replicirati. Zdaj, kar se tiče KNJF, če grem od konca, dajmo se malo spomniti, da ste vi pomagali, se pravi, ali pa, če tako rečem, KNJF naj bi bil orodje opozicije za nadzor koalicije, vi ste pa pomagali takrat na začetku izločiti Slovensko demokratsko stranko, da bi, da bi prevzela vodenje tega KNJF, in to je bil edini razlog, da se pač mi teh sej oziroma nismo aktivni v KNJF, Ker ne vidimo smisla v tem, če opozicija kot taka nima, nima vloge, ki ji pač pripada v KNJF, tako da toliko malo osvežitev spomina.

Zdaj pa še te zakonske obveznosti, no. Jaz sem že tam v svoji razpravi, sem rekel, se pravi, dikcija zakona je taka, da, se pravi, te proračunske rezerve, ta proračunska rezerva je namenjena za neke, za financiranje nekih zadev, ki niso bila predvidljiva.

Ker so bili, tudi vi ste pol v razpravi rekli, ker so bili v vmesnem času sprejeti neki zakoni. se pravi, Vladam če smo v zdajšnji situaciji, Vlada predlaga neke zakone z zavestjo, da tega, da tega ni v proračunu in se tukaj odpira, odpira prostor. Mi govorimo o, bi rekel zelo zaprtem krogu. Se pravi, na eni strani je Vlada, nismo mi kot zakonodajalec, ki vse to potrjujemo, vemo kako, kako so politične, bi rekel, karte razdeljene, da pač koalicija, ki ima tudi večino v parlamentu, te stvari na koncu pač potrdi. Ampak hočem reči, Vlada bi morala te stvari, ko sprejema, ko predlaga določene zakone, ki niso, ki vplivajo na prihodnji proračun in za katere niso zagotovljena sredstva, bi morala to upoštevati, ne pa da si s tem odpira možnost, da potem pač predlaga zakone in jih, bi rekel, čez te proračunske rezerve potem tudi financira. Toliko samo v kot. Replika, hvala.