En lep pozdrav vsem skupaj! / nemir v dvorani/

Ja, smo? Smo. Vse članice in člane odbora, vabljene ter ostale prisotne prav lepo pozdravljam in začenjam 54. nujno sejo Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti: doktor Matej Tašner Vatovec in Karmen Furman. Na seji pa kot nadomestni član odbora s pooblastilom sodeluje magister Rastislav Vrečko nadomešča poslanca Jurija Lepa.

S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red: točka 1 - Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o financiranju in spodbujanju gradnje javnih najemnih stanovanj, točka 2 - Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o socialnem varstvu, in točka 3 - Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izenačevanju možnosti invalidov.

Ker v poslovniškem roku ni bilo predlogov za spremembo dnevnega reda, ugotavljam, da je določen dnevni red seje kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo torej na 1. TOČKO - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O FINANCIRANJU IN SPODBUJANJU GRADNJE JAVNIH NAJEMNIH STANOVANJ.

Kolegij predsednice Državnega zbora je na 151. seji, 5. 12. 2025 sklenil, da se predlog zakona obravnava po nujnem postopku. Na spletni strani Državnega zbora je objavljeno gradivo za sejo.

K točki so bili vabljeni: Ministrstvo za solidarno prihodnost, Ministrstvo za finance, kjer so se opravičili, Zakonodajno-pravna služba in Državni svet, ki se je prav tako opravičil.

Začenjam drugo obravnavo predloga zakona, o kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o členih predloga zakona.

Za dopolnilno obrazložitev dajem besedo predlagatelju, Ministrstvu za solidarno prihodnost, državni sekretar doktor Luka Omladič. A, pardon, se opravičujem, državni sekretar doktor Klemen Ploštajner, izvolite.

En lep pozdrav vsem skupaj! / nemir v dvorani/

Ja, smo? Smo. Vse članice in člane odbora, vabljene ter ostale prisotne prav lepo pozdravljam in začenjam 54. nujno sejo Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti: doktor Matej Tašner Vatovec in Karmen Furman. Na seji pa kot nadomestni član odbora s pooblastilom sodeluje magister Rastislav Vrečko nadomešča poslanca Jurija Lepa.

S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red: točka 1 - Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o financiranju in spodbujanju gradnje javnih najemnih stanovanj, točka 2 - Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o socialnem varstvu, in točka 3 - Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izenačevanju možnosti invalidov.

Ker v poslovniškem roku ni bilo predlogov za spremembo dnevnega reda, ugotavljam, da je določen dnevni red seje kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo torej na 1. TOČKO - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O FINANCIRANJU IN SPODBUJANJU GRADNJE JAVNIH NAJEMNIH STANOVANJ.

Kolegij predsednice Državnega zbora je na 151. seji, 5. 12. 2025 sklenil, da se predlog zakona obravnava po nujnem postopku. Na spletni strani Državnega zbora je objavljeno gradivo za sejo.

K točki so bili vabljeni: Ministrstvo za solidarno prihodnost, Ministrstvo za finance, kjer so se opravičili, Zakonodajno-pravna služba in Državni svet, ki se je prav tako opravičil.

Začenjam drugo obravnavo predloga zakona, o kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o členih predloga zakona.

Za dopolnilno obrazložitev dajem besedo predlagatelju, Ministrstvu za solidarno prihodnost, državni sekretar doktor Luka Omladič. A, pardon, se opravičujem, državni sekretar doktor Klemen Ploštajner, izvolite.

Hvala za besedo.

Pred nami je kratka tehnična novela Zakona o financiranju in spodbujanja gradnje javnih najemnih stanovanj. Zdaj, ta novela nadgrajuje besedilo, ki je bilo tega julija potrjeno v Državnem zboru in je stopilo v veljavo avgusta. Ne prinaša nekih večjih vsebinskih sprememb, a gre bolj za tehnične dopolnitve zakona, ki omogočajo oziroma olajšajo njegovo izvajanje.

Kot ste seznanjeni je bil z zakonom vzpostavljen nov mehanizem in sicer posojilni mehanizem preko SID banke, ki temelji na subvenciji obrestne mere. s sredstvi državnega proračuna, ki jih zagotavlja Zakon o financiranju. S tem se bodo zagotovili pogoji ugodnega financiranja, za katerega so akterji na stanovanjskem področju že vrsto let se zavzemali. In sicer posojila s 30-letno ročnostjo in eno procentno fiksno obrestno mero. Ker gre pa za nek nov mehanizem, ki terja neko posebno obravnavo državnih sredstev in neke posebne oblike dodeljevanja v bistvu sredstev SID banki v uporabo, se je pri njegovem izvajanju in nastavljanju, se pravi potem, ko smo zakon sprejeli in sprejemanju proračuna za prihodnji dve leti ugotovilo določene pomanjkljivosti in zdaj pač ta predlog novele te pomanjkljivosti odpravlja oziroma olajša izvajanje.

Jedro v bistvu spremembe je, da ureja vprašanje dodelitev sredstev za izvajanje instrumenta SID banki, pri čemer omogoča, da bodo sredstva za subvencijo določenega obsega kreditov, da bo banka kot izvajalec finančnega instrumenta prejela vnaprej. Predlog na tak način usklajuje tveganja, ki se pojavljajo zaradi različnih časovnih dinamik. Kot je znano, Zakon o financiranju zagotavlja sredstva za financiranje deset let, medtem ko se bodo subvencije obrestne mere dodeljevale potencialno naslednjih 40 let, se pravi 30 letno posojilo, zadnje je dodeljeno čez deset let, vse skupaj pridemo na 40 let. In da se uravnoteži v bistvu ta, oziroma uskladi ta raznolika v raznolikosti, v časovnosti, je predlagan inštrument, kot je. Vseeno pa se zagotavlja vse oblike nadzora nad porabo temi sredstvi in ohranja tudi last sredstev v lasti Republike Slovenije, dokler niso dejanske subvencije dodeljene.

Zdaj, mogoče bi na tem mestu vseeno izkoristil, da bi omenil tri stvari, ki so se od zakona odvile in so pomembno, v bistvu pomembno kažejo na pomen tega zakona. Prvi je vezano na ta konkreten inštrument, ki ga danes izpopolnjujemo, mislim, upam, da ga bomo izpolnili in potem tudi naslednji teden na seji Državnega zbora je, da sta se dve največji evropski razvojni banki, to je EIB in C banka, pred 14 dnevi na konferenci v Ljubljani že zavezali, da bosta sodelovali pri oblikovanju tega inštrumenta in tudi namenili sredstva za njegovo izvajanje. Vice guverner C banke je omenjal celo znesek 300 milijonov evrov, ki bi jih obe banki namenili za izvajanje tega inštrumenta. Predvsem pa je bilo pomembno, da je bil inštrument prepoznan, s strani tudi teh dodatnih virov in da bo posledično zaradi tega tudi zaživel.

Druga ključna tema, ki je povezana s tem zakonom je zagotavljanje kohezijskih nepovratnih sredstev. V takratni razpravi julija so predvsem predstavniki Državnega sveta lokalnih skupnosti izpostavljali pomen nepovratnih sredstev. V tem času je Vlada v okviru spremembe kohezijskega programa zagotovila 42 milijonov nepovratnih virov. s spremembami kohezijskega programa, s čimer se na nek način naslavlja tudi to vprašanje.

In tretja tema, od sprejema zakona je bilo, sta bila sprejeta dva proračuna za leto 2026 in 2027. Oba dva dodeljujeta dodatnih 75 milijonov evrov vsako leto za namensko premoženje stanovanjskega sklada, pri čemer bo prihodnje leto, vsaj tako je načrtovano, vseh 75 milijonov evrov namenjenih za izvajanje programov sofinanciranja lokalnih skupnosti.

Če potegnem pod črto, v bistvu se je na podlagi tega zakona in drugimi dopolnitvami bo v prihodnje zagotovilo 42 milijonov nepovratnih sredstev, 75 milijonov evrov ugodnih oziroma namenskega premoženja Stanovanjskega sklada in iz tega mehanizma SID banke do 65 milijonov evrov ugodnih posojil vsako leto.

Se pravi, oblikuje se na podlagi zakona ta sistem financiranja, za katerega smo se v bistvu zavzemali in ga tudi vzpostavljali čez celoten mandat.

Če zaključim, v bistvu, če povzamem, da novela zakona prinaša neke tehnične dopolnitve, ki omogočajo lažje izvajanje inštrumenta, s tem, da bo inštrument čim hitreje zaživel. Zato tudi po nujnem postopku, da bo v prihodnjem letu čim hitreje začel delovati. Amandmaji, ki so predlagani, sta pa dva, v bistvu sta oba dva tudi precej tehnična. En podaljša rok uveljavitve zakona na tistih 15 dni, drug gre pa za neko nomotehnično uskladitev.

Če bo pa še kaj v razpravi, sem pa na voljo. Hvala.

Hvala za besedo.

Pred nami je kratka tehnična novela Zakona o financiranju in spodbujanja gradnje javnih najemnih stanovanj. Zdaj, ta novela nadgrajuje besedilo, ki je bilo tega julija potrjeno v Državnem zboru in je stopilo v veljavo avgusta. Ne prinaša nekih večjih vsebinskih sprememb, a gre bolj za tehnične dopolnitve zakona, ki omogočajo oziroma olajšajo njegovo izvajanje.

Kot ste seznanjeni je bil z zakonom vzpostavljen nov mehanizem in sicer posojilni mehanizem preko SID banke, ki temelji na subvenciji obrestne mere. s sredstvi državnega proračuna, ki jih zagotavlja Zakon o financiranju. S tem se bodo zagotovili pogoji ugodnega financiranja, za katerega so akterji na stanovanjskem področju že vrsto let se zavzemali. In sicer posojila s 30-letno ročnostjo in eno procentno fiksno obrestno mero. Ker gre pa za nek nov mehanizem, ki terja neko posebno obravnavo državnih sredstev in neke posebne oblike dodeljevanja v bistvu sredstev SID banki v uporabo, se je pri njegovem izvajanju in nastavljanju, se pravi potem, ko smo zakon sprejeli in sprejemanju proračuna za prihodnji dve leti ugotovilo določene pomanjkljivosti in zdaj pač ta predlog novele te pomanjkljivosti odpravlja oziroma olajša izvajanje.

Jedro v bistvu spremembe je, da ureja vprašanje dodelitev sredstev za izvajanje instrumenta SID banki, pri čemer omogoča, da bodo sredstva za subvencijo določenega obsega kreditov, da bo banka kot izvajalec finančnega instrumenta prejela vnaprej. Predlog na tak način usklajuje tveganja, ki se pojavljajo zaradi različnih časovnih dinamik. Kot je znano, Zakon o financiranju zagotavlja sredstva za financiranje deset let, medtem ko se bodo subvencije obrestne mere dodeljevale potencialno naslednjih 40 let, se pravi 30 letno posojilo, zadnje je dodeljeno čez deset let, vse skupaj pridemo na 40 let. In da se uravnoteži v bistvu ta, oziroma uskladi ta raznolika v raznolikosti, v časovnosti, je predlagan inštrument, kot je. Vseeno pa se zagotavlja vse oblike nadzora nad porabo temi sredstvi in ohranja tudi last sredstev v lasti Republike Slovenije, dokler niso dejanske subvencije dodeljene.

Zdaj, mogoče bi na tem mestu vseeno izkoristil, da bi omenil tri stvari, ki so se od zakona odvile in so pomembno, v bistvu pomembno kažejo na pomen tega zakona. Prvi je vezano na ta konkreten inštrument, ki ga danes izpopolnjujemo, mislim, upam, da ga bomo izpolnili in potem tudi naslednji teden na seji Državnega zbora je, da sta se dve največji evropski razvojni banki, to je EIB in C banka, pred 14 dnevi na konferenci v Ljubljani že zavezali, da bosta sodelovali pri oblikovanju tega inštrumenta in tudi namenili sredstva za njegovo izvajanje. Vice guverner C banke je omenjal celo znesek 300 milijonov evrov, ki bi jih obe banki namenili za izvajanje tega inštrumenta. Predvsem pa je bilo pomembno, da je bil inštrument prepoznan, s strani tudi teh dodatnih virov in da bo posledično zaradi tega tudi zaživel.

Druga ključna tema, ki je povezana s tem zakonom je zagotavljanje kohezijskih nepovratnih sredstev. V takratni razpravi julija so predvsem predstavniki Državnega sveta lokalnih skupnosti izpostavljali pomen nepovratnih sredstev. V tem času je Vlada v okviru spremembe kohezijskega programa zagotovila 42 milijonov nepovratnih virov. s spremembami kohezijskega programa, s čimer se na nek način naslavlja tudi to vprašanje.

In tretja tema, od sprejema zakona je bilo, sta bila sprejeta dva proračuna za leto 2026 in 2027. Oba dva dodeljujeta dodatnih 75 milijonov evrov vsako leto za namensko premoženje stanovanjskega sklada, pri čemer bo prihodnje leto, vsaj tako je načrtovano, vseh 75 milijonov evrov namenjenih za izvajanje programov sofinanciranja lokalnih skupnosti.

Če potegnem pod črto, v bistvu se je na podlagi tega zakona in drugimi dopolnitvami bo v prihodnje zagotovilo 42 milijonov nepovratnih sredstev, 75 milijonov evrov ugodnih oziroma namenskega premoženja Stanovanjskega sklada in iz tega mehanizma SID banke do 65 milijonov evrov ugodnih posojil vsako leto.

Se pravi, oblikuje se na podlagi zakona ta sistem financiranja, za katerega smo se v bistvu zavzemali in ga tudi vzpostavljali čez celoten mandat.

Če zaključim, v bistvu, če povzamem, da novela zakona prinaša neke tehnične dopolnitve, ki omogočajo lažje izvajanje inštrumenta, s tem, da bo inštrument čim hitreje zaživel. Zato tudi po nujnem postopku, da bo v prihodnjem letu čim hitreje začel delovati. Amandmaji, ki so predlagani, sta pa dva, v bistvu sta oba dva tudi precej tehnična. En podaljša rok uveljavitve zakona na tistih 15 dni, drug gre pa za neko nomotehnično uskladitev.

Če bo pa še kaj v razpravi, sem pa na voljo. Hvala.

Hvala lepa.

Sedaj besedo dajem predstavnici Zakonodajno-pravne službe, gospa Lenča Arko Fabjan, izvolite.

Hvala lepa.

Sedaj besedo dajem predstavnici Zakonodajno-pravne službe, gospa Lenča Arko Fabjan, izvolite.

Hvala za besedo.

Torej Zakonodajno-pravna služba ob proučevanju predloga zakona ni zaznala, da bi šlo zgolj za tehnične spremembe. Opozorili smo v svojem mnenju na 2. člen Ustave, ki zahteva jasne, razumljive in nedvoumne zakonske določbe. Predvsem se je to nanašalo na predlagano črtanje opredelitve, da gre pri financiranju gradnje javnih stanovanj za proračunska sredstva. Pri tem smo izhajali tudi iz 148. člena Ustave, ki določa, da morajo biti vsi prejemki in izdatki za financiranje javne porabe zajeti v proračunih države.

Na 2. člen Ustave smo opozorili tudi na rešitev, ki predlaga odstop od ureditve po Zakonu o javnih financah, predvsem tudi zato, ker je istočasno v zakonodajnem postopku tudi zakon, ki ureja javne finance in bi bilo v bistvu treba to rešitev umestiti v sistemski zakon. Hkrati ta predlagana rešitev, ki določa odstop od Zakona o javnih financah na eni strani je opredeljena kot diskrecijska pravica, se pravi, da se sredstva lahko nalagajo, na drugi strani pa kot obvezno, se pravi, da mora, da pristojno ministrstvo mora nalagati sredstva. To sta bili v bistvu dve pripombi.

Res je, tudi predlagana sprememba glede vakacijskega roka je 15-dnevni rok, se pravi to je ta predlagan zdaj splošni uveljavitveni rok, je bil pa ta kratek rok oziroma naslednji dan po objavi, vezan na to, da je za predlog zakona bil potrjen nujni postopek. Hvala.

Hvala za besedo.

Torej Zakonodajno-pravna služba ob proučevanju predloga zakona ni zaznala, da bi šlo zgolj za tehnične spremembe. Opozorili smo v svojem mnenju na 2. člen Ustave, ki zahteva jasne, razumljive in nedvoumne zakonske določbe. Predvsem se je to nanašalo na predlagano črtanje opredelitve, da gre pri financiranju gradnje javnih stanovanj za proračunska sredstva. Pri tem smo izhajali tudi iz 148. člena Ustave, ki določa, da morajo biti vsi prejemki in izdatki za financiranje javne porabe zajeti v proračunih države.

Na 2. člen Ustave smo opozorili tudi na rešitev, ki predlaga odstop od ureditve po Zakonu o javnih financah, predvsem tudi zato, ker je istočasno v zakonodajnem postopku tudi zakon, ki ureja javne finance in bi bilo v bistvu treba to rešitev umestiti v sistemski zakon. Hkrati ta predlagana rešitev, ki določa odstop od Zakona o javnih financah na eni strani je opredeljena kot diskrecijska pravica, se pravi, da se sredstva lahko nalagajo, na drugi strani pa kot obvezno, se pravi, da mora, da pristojno ministrstvo mora nalagati sredstva. To sta bili v bistvu dve pripombi.

Res je, tudi predlagana sprememba glede vakacijskega roka je 15-dnevni rok, se pravi to je ta predlagan zdaj splošni uveljavitveni rok, je bil pa ta kratek rok oziroma naslednji dan po objavi, vezan na to, da je za predlog zakona bil potrjen nujni postopek. Hvala.

Hvala lepa.

Prehajamo na obravnavo členov, rok za vlaganje amandmajev še ni potekel, amandmaji se lahko vlagajo do zaključka razprave o členih predloga zakona.

V poslovniškem roku so amandmaje vložile Poslanske skupine Svoboda, SD in Levica. Odboru predlagam, da se razprava o vseh členih in amandmajih združi, v skladu s prvim odstavkom 128. člena Poslovnika Državnega zbora. Po zaključeni razpravi bomo glasovali o amandmajih, nato pa še o vseh členih skupaj. Kdo temu nasprotuje? (Ne.) Ugotavljam, da ne.

Torej prehajamo na razpravo o vseh členih in amandmajih skupaj.

Kdo želi razpravljati? Zvonko Černač, izvolite, imate besedo.

Hvala lepa.

Prehajamo na obravnavo členov, rok za vlaganje amandmajev še ni potekel, amandmaji se lahko vlagajo do zaključka razprave o členih predloga zakona.

V poslovniškem roku so amandmaje vložile Poslanske skupine Svoboda, SD in Levica. Odboru predlagam, da se razprava o vseh členih in amandmajih združi, v skladu s prvim odstavkom 128. člena Poslovnika Državnega zbora. Po zaključeni razpravi bomo glasovali o amandmajih, nato pa še o vseh členih skupaj. Kdo temu nasprotuje? (Ne.) Ugotavljam, da ne.

Torej prehajamo na razpravo o vseh členih in amandmajih skupaj.

Kdo želi razpravljati? Zvonko Černač, izvolite, imate besedo.