Dober dan, pozdravljam vse članice in člane odbora, vabljene ter ostale prisotne. Začenjamo 41. sejo Odbora za pravosodje.

Nimam obvestil o neudeležbi ali opravičil s seje, zato prehajamo kar na 1. točko dnevnega reda, to je na obravnavo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona … / oglašanje iz dvorane/ Samo trenutek. Prosim? / oglašanje iz dvorane/ Aha, vse je v redu.

No, še povem, da sem sedaj dobila pooblastilo, se pravi, poslanko magistro Hot nadomešča poslanka Mojca Šetinc Pašek. Se opravičujem, poslanko Mojco Šetinc Pašek nadomešča poslanka magistra Hot.

Ker k dnevnemu redu seje ni bilo predlogov za spremembo dnevnega reda, razširitev oziroma za umik katere od predlaganih točk, je določen dnevni red seje kot je bil predlagan s sklicem.

Torej prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O PROBACIJI, ki ga je Državnemu zboru predložila Vlada in je bil objavljen na spletnih straneh Državnega zbora.

Kolegij predsednice Državnega zbora je na 149. seji odločil, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku.

S sklicem seje smo prejeli gradivo, torej predlog zakona, mnenje Zakonodajno-pravne službe, opredelitev Ministrstva za pravosodje do mnenja Zakonodajno-pravne službe, mnenje Komisije Državnega sveta za državno ureditev ter mnenje Sodnega sveta.

Na sejo smo vabili: Ministrstvo za pravosodje, Zakonodajno-pravno službo, Državni svet, Upravo Republike Slovenije za probacijo, Sodni svet, Državnotožilski svet, Vrhovno sodišče, Vrhovno državno tožilstvo.

V poslovniškem roku so amandmaje vložile poslanske skupine koalicije.

Začenjamo torej drugo obravnavo predloga zakona, o katerem bomo opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih zakona.

Dobila sem še dodatna, dodatna obvestila o nadomeščanju. Torej poslanca Rastislava Vrečka nadomešča poslanec Jurij Lep, poslanca Milana Jakopoviča doktor Tatjana Greif. Obveščam pa tudi, da se je Državnotožilski svet k tej točki opravičil.

Odboru predlagam, da se razprava o vseh členih in predlaganih amandmajih združi v skladu s prvim odstavkom 128. člena Poslovnika Državnega zbora. / oglašanje iz dvorane/

Postopkovno magistra Klakočar Zupančič, izvolite.

Ja, veste kaj, jaz mislim, da poslanke pa poslanci, ki so tukaj člani odbora, da morajo biti za mizo ravno zaradi tega, ker glasujejo in da se evidentirajo kot prisotnost. Tako da se mi zdi, da to bi bilo treba zdaj urediti takoj, ja.

Seveda, hvala za opozorilo.

Nisem opazila, ker sem, ker sem brala scenarij, absolutno seveda. Prosim, doktor Greifova pa Jurij Lep, doktor Mirjam Bon Klanjšček, ki pa nadomešča poslanko Andrejo Živic, tako da vljudno prosim za sprostitev sedežnega reda. Počakamo. Danes imamo zelo številčno zasedbo namreč. Običajno je ta prostor dovolj velik za vse. Jaz bi, če smem, če dovolite, nadaljevala, pa se vmes posedite, kartice vložimo in bi besedo predala vabljenim na sejo, in sicer seveda najprej predstavnici predlagatelja zakona, in sicer državni sekretarki doktor Maji Čarni Pretnar, izvolite, prosim.

Najlepša hvala za besedo, gospa predsednica.

Lep pozdrav vsem!

Torej, dovolite, da vam predstavim ključne spremembe Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o probaciji. Predlagane spremembe in dopolnitve zakona izhajajo iz izkušenj pri izvrševanju probacijskih nalog in pomenijo le nadgradnjo že obstoječih določb s ciljem izboljšanja izvrševanja probacije. Predlog zakona dopolnjuje zakonske določbe, s čimer bo izvajanje nalog še bolj strokovno, ne spreminja pa koncepta probacije.

Na kratko, torej gre za prvo novelo od sprejetja zakona v letu 2017 in naslavlja vprašanja optimizacije delovanja sistema. Naj vam predstavim zdaj ključne rešitve predloga zakona. Na pobudo Vrhovnega državnega tožilstva se dodaja nova, deseta probacijska naloga, torej priprava poročila za državnega tožilca zaradi priprave sporazuma o priznanju krivde. Podrobneje se ureja seznanjanje osebe s pravicami in obveznostmi ter s posledicami nesodelovanja pri izvrševanju naloge.

Nadalje se razlikuje med osebnimi stiki in drugimi stiki; pri tem pojasnjujemo, da so osebni stiki neposredni stiki med osebo in svetovalcem, drugi pa stiki potekajo preko telekomunikacijskih sredstev in stiki ob izvajanju nadzora. Pogostost osebnih in drugih stikov bo natančneje določil pravilnik o izvrševanju probacijskih nalog in to glede na vrsto probacijske naloge in število ciljev, ki naj bi jih z izvrševanjem probacije zasledovali. Osnutek je že pripravljen.

Določa se pri katerih probacijskih nalogah se izdela ocena tveganja in potreb za probacijske naloge, kjer je varstveno nadzorstvo daljše od šestih mesecev. Določa nadalje, v kakšnem roku se pripravi osebni načrt. To je v 30 dneh, kadar se ne naredi ocena dejavnikov tveganja in potreb oziroma v 60 dneh, kadar je potrebna priprava ocene dejavnikov tveganja in potreb, kar zahteva seveda daljši čas. Spreminja se poročanje organu, ki naloži probacijsko nalogo, in sicer na vsakih šest mesecev, vmesno poročanje pa ni potrebno tam, kjer ni določenega varstvenega nadzorstva, pač pa se naredi le končno poročilo ob zaključku naloge. Iz pravilnika se v zakon prenašajo določbe, kdaj oseba ne izpolnjuje naloženih obveznosti.

Nadalje se določa možnost sklicevanja več disciplinarnih timov ter sodelovanja probacije s policijo in centri za socialno delo, če se pri izvrševanju varstvenega nadzorstva izkaže potreba po pridobivanju podatkov s katerimi policija in centri za socialno delo razpolagajo, Ena izmed pomembnejših novosti, recimo je tudi med izvajalce sankcij, kjer lahko osebe izvršujejo delo v splošno korist, se dodajajo državni organi, kar bo povečalo nabor ustreznih izvajalcev. Za probacijske uslužbence se določa položaj uradnih oseb po Kazenskem zakoniku, saj zaradi nevarnega dela se tako morebitna kazniva dejanja zoper probacijske uslužbence preganjajo po uradni dolžnosti. Pri dosedanjem izvrševanju probacijskih nalog se je izkazala potreba po zbiranju dodatnih podatkov zaradi učinkovitejšega izvrševanja. Zato so se v skladu s tem dopolnili členi, ki urejajo zbirko podatkov. Kot izhaja iz gradiva, je bil predlog strokovno usklajen, podprla ga je tudi komisija za državno Državnega sveta.

Na koncu bi se želela zahvaliti še Zakonodajno-pravni službi Državnega zbora za skrben pregled predloga zakona. Predlagani amandmaji zagotovo pomenijo izboljšanje zakonskega besedila. Toliko na kratko o vsebini predlaganih sprememb in dopolnitev glede katerih smo seveda pripravljeni tekom razprave podati še dodatna potrebna pojasnila. Najlepša hvala za pozornost.

Hvala lepa.

Sedaj pa besedo predajam predstavnici Zakonodajno-pravne službe. sedaj pa besedo predajam predstavnici Zakonodajno-pravne službe, gospe Kovač, izvolite, prosim.

Hvala za besedo, lep pozdrav.

Zakonodajno-pravna služba je predlog zakona proučila z vidika njegove skladnosti z Ustavo, pravnim sistemom in zakonodajno-tehničnega vidika ter podala pisno mnenje. Medtem ko je predlog zakona na splošno ocenila kot nomotehnično in vsebinsko ustreznega ter pravno usklajenega s pravnimi predpisi, na podlagi katerih se širijo nekatere pristojnosti Probacijske službe ter njenih zaposlenih, je podala nekaj, lahko rečemo, manjših pripomb z vidika pravne jasnosti oziroma nedvoumnosti zapisov slogovno enotnega izražanja v pravnih predpisih ter nomotehnične narave. Z amandmaji poslanskih skupin koalicije je večina pripomb iz mnenja ustrezno upoštevanih. V zvezi z edino neupoštevano, ki se nanaša na spremembo 17. člena zakona in na nedoločnost izraza ponavljajoče v zvezi s številom kršitev probacijskih obveznosti, na kar so predhodno opozorili tudi informacijska pooblaščenka, Vrhovno državno tožilstvo in Vrhovno sodišče, pa je krajša Obrazložitev podana že v predlogu zakona in predlagatelj pri njej očitno vztraja. Zakonodajno-pravna služba zaključuje, da je besedilo novele Zakona o probaciji ustrezno pripravljeno. Hvala lepa.

Hvala lepa.

Se pravi, predstavniki Državnega sveta so se tukaj opravičili, zato predajam bes… Aja, oprostite, Državno-tožilski svet… Se opravičujem, izvolite prosim, gospa Potočan.

Hvala lepa za besedo, lep pozdrav vsem navzočim.

Torej, kot je bilo že povedano s strani predlagatelja, je Komisija za državno ureditev predlog zakona podprla, obravnavali smo ga na 53. seji, 3. 12. 2025.

Morda bi podala še nekaj poudarkov iz naše razprave in sicer, komisiji je bilo v razpravi pojasnjeno, da ima Uprava za probacijo sklenjenih več kot 850 sporazumov o sodelovanju z izvajalci sankcij. Pri čemer se posameznikov, ki morajo opravljati delo v splošno korist, nikoli ne usmeri k tistemu izvajalcu, ki ga izberejo sami. V preteklosti je namreč prihajalo do izrabljanja sistema, ko so posameznikom nekateri izvajalci sankcij podpisovali poročila, da so pri njih opravljali delo, potem pa se je izkazalo, da temu ni bilo tako. Predstavnica Uprave za probacije je še opozorila, da je treba pri opravljanju dela v splošno korist vedno upoštevati tudi, ali je oseba zaposlena in kdaj lahko opravlja delo v splošno korist. Ob koncih tedna samo določeno število ur. Treba bo urediti, da bodo posamezniki delali v splošno korist tudi v primeru, če so zaposleni v drugi državi, pri čemer je treba upoštevati, koliko ur lahko po zakonodaji določene države smejo delati. Različne države imajo to različno urejeno. Pravne podlage za delo v splošno korist v drugi državi zdaj ureja Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodelovanju v kazenskih zadevah z drugimi članicami Evropske unije. In kot sem povedala, smo predlog podprli. Hvala lepa.

Hvala lepa.

Predajam besedo predstavnici Uprave Republike Slovenije za probacijo, direktorici doktor Danijeli Mrhar Prelič, izvolite, prosim.

Pozdravljeni, hvala za besedo.

Kot je bilo že uvodoma izpostavljeno, gre za prvo novelo od sprejema Zakona o probaciji. V osmih letih delovanja smo ob izvrševanju probacijskih nalog ter seveda ob obravnavi oseb ter v sodelovanju predvsem s sodstvom in tožilstvom ugotovili, da so potrebne določene zakonodajne ureditve. Predvsem z vidika jasnosti odgovornosti, ki jih imajo storilci kaznivih dejanj, ko so napoteni kot alternativno, kot alternativo zaporu v probacijo. Gre predvsem za obveznosti, ki jih oseba mora izpolnjevati, da se povsem jasno zaveda, da je kazenska sankcija tukaj izrečena in naložena, ter da seveda sledijo sankcije ob morebitnem neizpolnjevanju svojih obveznosti, ki jih je pristojen organ naložil. V sam predlog zakona uvaja novo probacijsko nalogo in sicer, to je priprava poročila. Za potrebe sporazuma o priznanju krivde. To smo relativno hitro skupaj z Vrhovnim državnim tožilstvom prepoznali kot potrebo, da se ta dodatna naloga uvede predvsem za to, da bo tudi tožilstvo lahko imelo celovito sliko o tem, kaj lahko oseba, ki je napotena na probacijo izpolni ali ne, ali je smiselno ter seveda predvsem tudi informacije, ali je v preteklosti že oseba bila obravnavana na probaciji in ali je te svoje obveznosti izpolnjevala. Tako da smo predlog Vrhovnega državnega tožilstva v tem primeru tudi seveda upoštevali. Jasneje določamo seveda, kaj so osebni stiki, predvsem ker smo skozi prakso prepoznali, da osebe rade na tem področju si dajo svojo lastno definicijo. Kaj pomeni osebni stik? Mislim, da je komunikacija po telefonu jih razreši obveznosti, ki jih imajo. Tako da smo s predlogom zakona zelo eksplicitno določili, kaj je osebni stik in kaj so drugi stiki. Predvsem za to, da se osebi da še večji poudarek njihove obveznosti, ki je. Dejstvo je, da je tukaj kazenska sankcija izrečena, da je kazenska sankcija naložena. In bistvena razlika je samo v tem, da je ne prestaja v zaporu, temveč jo prestaja v skupnosti. To pa posameznika torej storilca kaznivega dejanja, nikakor ne odvezuje njegovih obveznosti, ki jih ima.

Nadalje smo skozi skoraj osemletno delovanje prepoznali, da so cilji v osebnem načrtu. Osebni načrt je načrt, kako se bo določena kazenska sankcija izpolnila, da so zelo pomembni cilji, ker namen skupnost sankcij ali pa katerihkoli sankcij v bistvu je, da oseba spremeni svoje vedenje in skušamo pač odvrniti od ponavljanja kaznivih dejanj. Zato je seveda smiselno, da so ti cilji targentirano usmerjeni predvsem na tista ranljiva področja, na tveganja seveda pa, upoštevajoč tudi močne točke posameznika, Zato v sam zakon, v samem zakonu tako podaljšujemo možnost priprave osebnega načrta. Namreč, v teh osmih letih delovanja smo na Upravi za probacijo razvili različne delovne pripomočke, ki nam pomagajo pri strokovni oceni teh dejavnikov in potreb. In zaradi vzpostavitve delovnega odnosa, ki ga ki pa je temelj, da sploh lahko s storilcem kaznivega dejanja delamo, podaljšujemo rok za pripravo osebnega načrta. Pri tistih probacijskih nalogah, kjer je varstveno nadzorstvo daljše od šestih mesecev. Varstveno nadzorstvo pomeni nadzor, varstvo in pomoč in pomeni določene ukrepe, aktivnosti, ki jih imamo s storilcem kaznivega dejanja. Seveda je smiselno neke poglobljene cilje delati, kadar imaš več časa na razpolago. Zato smo dali mejnik do šest mesecev, pa nad šest mesecev, da se podaljšuje možnost priprave osebnega načrta. Predvsem zaradi tega, ker je treba narediti oceno potreb in tveganj pri tistih nalogah, kjer je to nadzorstvo daljše od šestih mesecev, zato da cilje čim bolj poskušamo usmeriti k odvračanju od ponavljanja kaznivih dejanj. Ugotovili smo, da je nujno potrebno iz pravilnika prenesti v zakon kršitve. Predvsem zaradi tega, ker zakon potem da bistveno večjo težo samim kršitvam, tako da bodo tudi storilci kaznivih dejanj se predvsem zelo jasno in eksplicitno ozavestili, da napotitev na probacijo ne pomeni, da ne izvršujejo sankcije. in da to ni nekaj, da se lahko temu izogne, ampak pomeni, da morajo te stvari izpolnjevati. Vezano na, pa bom kar dala povezavo s ponavljajočimi kršitvami, kjer je bilo že tudi izpostavljeno v mnenju ZPS in tudi v fazi usklajevanja zakona pa pojasnjujemo. Mi imamo opravka s storilci kaznivih dejanj, ki imajo različne osebnostne strukture, osebnostne poteze, različne lastnosti, različno preteklo zgodovino, različno predkaznovanost, če sploh. Različno psihozdravstveno simptomatiko, stanje duševnega zdravja. Skratka, treba je gledati celovito sliko posameznika. Kljub želji, da bi numerično opredelili, kaj pa je zdaj tisto, ko posameznik, ko bi rekli, ne, tukaj pa zdaj dovolj, pojasnjujemo, da ravno na to specifiko vedenj in značilnosti, ki jih storilci kaznivih dejanj imajo, zagovarjamo pa stališče, da numerično ne moremo opredeliti in da to mora biti. Tudi strokovna ocena svetovalca, ker mora gledati celo sliko posameznika, torej celotno sliko psihodinamike dogajanja s posameznikom v preteklosti in danes. Težave, s katerimi se posameznik, s katerimi se posameznik sooča, kompetence, ki jih posameznik sploh ima možnosti za spremembo - in tukaj se ljudje med sabo razlikujemo, eni potrebujemo malo časa za neko spremembo, drugi potrebujemo več časa. In v začetku, ko smo začeli s probacijo, je kolegica državna tožilka rekla: ampak zakaj, saj ko je prva kršitev, bi pa že moral nehati. Saj če bi bilo tako enostavno, veste, pol verjetno, ljudje tudi ne bi ponavljali kaznivih dejanj pa ne bi večkrat do tega prišlo. In spremembe vedenja pač trajajo neko nek čas in seveda strokovno delo, zato pač nismo numerično opredelili, koliko je. Je pa tukaj pomembna strokovna ocena; probacijski uslužbenci so usposobljeni, pogledali smo tudi prakso v tujini, kjer vsi stojijo na tem, da je treba gledati celoten kontekst, celotno sliko posameznika in na podlagi tega se določiti, kdaj je tisto, ko pa je, ko je točka preloma in ko je čas, da se alternativa spremeni dejansko v zaporno kazen.

Nadalje v zakonu urejamo sodelovanje z drugimi organi. Predvsem tukaj smo prepoznali zaradi potreb izvrševanja varstvenega nadzorstva in seveda področij, ki so zelo občutljiva, kakor je primeroma nasilje v družini, da je nujno potrebno več disciplinarno sodelovanje različnih strokovnih institucij. Zato v zakon uvajamo tudi to možnost sodelovanja s centri za socialno delo in policijo. Namreč dejavniki, ki vplivajo na storitev kaznivih dejanj, pogostokrat izhajajo ravno iz socialne slike posameznika, zato je pač pomembno, da se organi, ki na teh področjih, na tem področju delamo, tudi povezujemo. Kot rečeno, definiramo status uradne osebe za probacijskega uslužbenca, kar je izjemnega pomena. Namreč po naravi dela so probacijski uslužbenci povsem enaki kot so strokovni delavci v zaporskem sistemu, imajo pa povsem drugačen položaj, kar pomeni, da v primeru, da pride do napada na posameznika, je trenutni, sicer imamo tolmačenje, da zagovarjamo stališče, da so uradne osebe, zdaj ga samo še zakonsko jasneje definiramo zaradi zaščite probacijskih uslužbencev. Tukaj je pač delo s storilci kaznivih dejanj, so nepredvidljive situacije, do katerih lahko pride, zato je ta varnost izjemnega pomena. Skozi vsa ta leta smo tudi prepoznali, da je treba dopolniti zbirke podatkov, tako da smo ustrezno, ob sodelovanju z vsemi pristojnimi ministrstvi in organi in institucijami tudi ustrezno dopolnili zbirke podatkov.

Toliko na kratko, hvala lepa.