Lepo pozdravljeni, začenjam… - vsi prisotni in člani - začenjam 71. nujno sejo Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo.

K dnevnemu redu seje ni bilo predlogov za razširitev oziroma za umik zadeve, zato je dnevni red določen, kot je bil sklican s sejo. Imam pooblastilo, magister Rastislav Vrečko nadomešča poslanca Teodorja Uraniča.

Prehajam na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O VOLITVAH V DRŽAVNI ZBOR, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisano Janjo Sluga in je bil dne 13. 11. 2025 objavljen na spletnih straneh Državnega zbora.

Predstavniki treh poslanskih skupin in sicer Svoboda, Socialni demokrati in Levica so na podlagi drugega odstavka 65. člena Poslovnika Državnega zbora pri tej točki dnevnega reda napovedali obstrukcijo, ki ste jo prejeli danes v pisni obliki. Bi želeli prebrati obstrukcijo? (Da.)

Izvolite, Rastislav Vrečko.

Hvala, predsednica.

Tak, Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo. Spoštovana predsednica!

Državni zbor se doslej oziroma do sprejema novega zakona o funkcionarjih, ki je bil sprejet 18. 7. 2025, ni odločil, da bi enotno uredil institut nekaznovanosti in neizvoljivosti za javne funkcionarje. Letos sprejeti zakon pa določa, da posameznik, ki je bil zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, pravnomočno obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od enega leta, v času prestajanja kazni in pet let po prestani kazni, zastarani kazni ali po tem, ko mu je bilo prestajanje kazni odpuščeno, ne more biti javni funkcionar oziroma opravljati javne funkcije. Enotni pogoj nekaznovanosti in razrešitev funkcionarja zaradi pravnomočne obsodbe bo veljal za funkcionarje, za katere področni zakoni takega pogoja ne urejajo, v primeru razrešitve pa jim bo zagotovljeno tudi sodno varstvo.

Navedeno pa ne velja za javne funkcionarje, ki mandat za opravljanje funkcije dobijo na splošnih volitvah, predvsem v izvršni in zakonodajni veji oblasti, predsednik Vlade, ministri in državni sekretarji, predsednik republike, državni svetniki in poslanci, ter tudi v organih oblasti na lokalni ravni. Župani, podžupani in občinski svetniki.

Že ob sprejemu Zakona o funkcionarjih smo koalicijski partnerji dali obljubo, da bomo inštitut nekaznovanosti in neizvoljivosti za funkcionarje, ki mandat dobijo s splošnimi volitvami do konca mandata tega sklica Državnega zbora uredili hkrati, in sicer z novelami vseh področnih zakonov, ki urejajo njihovo izvolitev in položaj. Zato smo 13. 11. 2025 v zakonodajni postopek vložili paket šestih zakonov, ki so usklajeni z omenjenim inštitutom nekaznovanosti oziroma neizvoljivosti in njegovim sodnim varstvom iz novega Zakona o funkcionarjih. In gre za spremembe in dopolnitve Zakona o volitvah v državni zbor, Zakona o poslancih, Zakona o Državnem svetu, Zakona o lokalnih volitvah, o lokalni samoupravi in Zakona o volitvah predsednika republike.

Poslanska skupina SDS kot razlog za predčasno in ločeno obravnavo novele Zakona v državni zbor in Zakona o poslancih navaja pravočasno obravnavo oziroma odpravo blokade, in za volitve v Državni zbor, zato je za poln…, zakonodajni postopek vložila 5. 12. Z omenjeno novelo želi spremeniti način oblikovanja kandidatnih list in žreb zanje. To po naši oceni ne predstavlja stvarnega, razumnega in utemeljenega razloga za ločeno obravnavo zgolj dveh zakonov iz paketa šestih zakonodajnih predlogov. Tudi za novelo Poslanske skupine SDS namreč velja zgoraj navedeno stališče Beneške komisije kot tudi stališče Ustavnega sodišča Republike Slovenije, iz katerega izhaja, da že v določenem času pred razpisom volitev, še toliko manj pa po razpisu volitev in v času volilnega postopka oziroma volilnih opravil ni dopustno spreminjati zakonskih pravil, po katerih se odvijajo posamezne volitve. Zato smo se v koaliciji kot predlagatelji paketa šestih zakonov odločili, da bomo vztrajali pri skupni obravnavi paketa v zakonodajnem postopku zaradi razlogov prej navedenih. Dodan argument, da vztrajamo pri prvotni časovnici obravnave, pa je, da so bili nekateri od teh zakonov posredovani v mnenje lokalnim skupnostim, saj zadevajo tudi njih, pri čemer se rok za podajo njihovega mnenja za zadnjega od teh zakonov izteče 5. januarja 2026. Zato v Poslanski skupini Svoboda v skladu z drugim odstavkom 65. člena Poslovnika Državnega zbora napovedujemo obstrukcijo vseh naših članic in članov na tej 71. nujni seji Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo.

Hvala.

Hvala.

Med tem smo dobili tudi obvestilo, da tudi stranka SDS na podlagi drugega odstavka 65. člena Poslovnika Državnega zbora pri tej točki dnevnega reda napoveduje obstrukcijo. In glede na navedeno ugotavljam, da seja ni sklepčna, zato iz tega razloga tudi zaključujem. O novem sklicu pa bodo vsi pravočasno obveščeni. Hvala lepa.