Spoštovani kolegice in kolegi, nadaljujemo s sejo Odbora za zadeve Evropske unije in Odbora za zunanjo politiko, ki je sedaj seveda odprta za javnost.

Prehajamo na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA - ZASEDANJE SVETA EVROPSKE UNIJE ZA SPLOŠNE ZADEVE, KI BO V BRUSLJU 16. DECEMBRA 2025.

Pri tej točki bom ponovno prosil gospo Nevo Grašič, državno sekretarko na Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve, torej, da nam predstavite izhodišča za udeležbo delegacije Republike Slovenije na zasedanju sveta.

Izvolite, gospa državna sekretarka.

Predsednik, najlepša hvala. Lep pozdrav vsem ponovno!

Tokrat še 3. točka, zasedanje Sveta za splošne zadeve, ki bo potekalo 16. decembra in se ga bom udeležila sama. Prva točka na dnevnem redu zasedanja bo večletni finančni okvir za obdobje 2028-2034. Mi smo na posameznih prejšnjih zasedanjih že obravnavali določena poglavja, tokrat pa bomo opravili razpravo, bolj celovito razpravo o celotnem večletnem finančnem okviru. Dansko predsedstvo je namreč pred kratkim objavilo prvi predlog celotnega pogajalskega okvira, seveda še brez določenih številk. In kot smo že večkrat povedali, ta pogajanja bodo potekale vse vsaj do konca naslednjega leta.

Bom mogoče kratka, ker nekaj teh točk smo predstavili že pri 1. točki današnjega odbora. Kot veste, Evropska komisija je predlagala nov večletni finančni okvir. V višini 1763 milijard oziroma 1,76 milijona evrov, kar predstavlja 1,26 odstotka bruto nacionalnega dohodka Evropske unije. Predlaga se predvsem povečanje sredstev za konkurenčnost in varnost kot neki novi prioriteti EU. In pa kar nas kot Slovenijo skrbi, nekoliko nižja sredstva za kohezijo in skupno kmetijsko politiko kot tradicionalni politiki, ki izhajata iz VFO, vseeno pa ni prišlo do nekih drastičnih rezov. Tako da je podlaga, s katero je Slovenija zadovoljna in lahko v dobri veri nadaljuje pogajanja z Evropsko komisijo. Kot veste Predlog večletnega finančnega okvira pa vključuje tudi 150 milijard evrov za odplačilo dolga za financiranje programa Next Generation EU, iz katerega je bila Slovenija in slovenska podjetja upravičena do nekaterih sredstev.

Če malo pokrajšam. Predlaga se nov način izvajanja načrta za nacionalna in regionalna partnerstva. Tukaj pozdravljamo, da prihaja oziroma prispeva k nekaterim poenostavitvam, vseeno pa opozarjamo, da to ne sme voditi v zastoje pri črpanju sredstev. Za Slovenijo je pomembno in predvsem potrebujemo model izvajanja, ki je dovolj prožen za določene mejnike, ki jih dosega Evropska unija, predvsem pa mora upoštevati specifike držav članic. Smiselno je, da ga čim bolj izkoristimo, predvsem obstoječe strukture, za izvajanje novega programa in pri tem je Slovenija seveda zelo uspešna.

V okviru poglavja konkurenčnosti bo Slovenija med drugim posebej opozorila tudi na pomen geografskega ravnotežja pri dostopanju do sredstev novega evropskega sklada za konkurenčnost. Imamo tudi področje zunanjih odnosov znotraj večletnega finančnega okvira. Tukaj seveda za Slovenijo ostaja prioriteta širitev, zlasti regije Zahodnega Balkana. In tudi države kandidatke v svojem procesu morajo tudi one same ohranjati predvidljiv finančni okvir za izvajanje reform in približevanje Evropski uniji. Tako da vsak od nas naredi svoj del oziroma svojo nalogo, kar se tiče finančne stabilnosti Evropske unije.

Kot je že bilo danes povedano, na prihodkovni strani večletnega finančnega okvira je za Slovenijo pomembno, da je komisija predlagala ukinitev vseh rabatov. Sami pa se bomo močno zavzeli, da se delež zadržanih carin ohrani na dosedanji ravni, kar je 25 odstotkov. Tukaj se torej ne strinjamo s predlogom Evropske komisije in si bomo v pogajanjih prizadevali za seveda naše stališče. Zavedamo se tudi pomena, ki ga imajo potencialni novi lastni viri za zagotavljanje te ambicioznosti večletnega finančnega okvira. Nekje je treba ta nov denar seveda pridobiti. Zato ostajamo odprti za razpravo o novih predlogih s strani Evropske komisije. Ne glede na to pa opozarjamo, da so nekateri predlogi za nas predvsem izrazito regresivni, negativni in predstavljajo relativno večjo obremenitev za manj razvite države članice. Toliko mogoče glede prve točke dnevnega reda.

Nadaljujemo s pripravami na zasedanje Evropskega sveta 18. in 19. decembra. O katerem smo cenjeni odbor že seznanili pri 1. točki. Današnjega dnevnega reda. Nadaljevali bomo z razpravo o poenostavitvi zakonodaje. Evropska komisija bo na tem zasedanju predstavila letno pregledno poročilo o poenostavitvi, izvajanju in izvrševanju za leto 2025. Poročali se bodo o napredku na področju širitve, poročala bo o napredku pri poenostavitvi, predvsem na dveh področjih, na področju širitve in vzhodne sosedske politike EU ter pa na področju kohezijske politike. Seveda mi si prizadevamo, da bi bila zakonodaja Evropske unije čim bolj jasna, enostavno manj obremenjujoča, predvsem za naše administracije, tudi za naša podjetja, ampak da bi zagotavljala pravno gotovost tako za državljanke in državljane, kot tudi za sama naša podjetja. Zato v tem smislu podpiramo čimprejšnji zaključek dela na poenostavitvah, izogibanje pretirani regulaciji in pa predvsem uvajanju novih upravnih bremen.

Kot sem že napovedala v 1. točki mogoče sedaj malo več glede samih sklepov o širitvi. Tudi na našem zasedanju Sveta za splošne zadeve je predviden sprejem sklepov o širitvi. In kot sem že omenila, sledila bo strateška razprava voditeljev na Evropskem svetu, potem pa ni za nami. Slovenija seveda kot zelo naklonjena širitvi v procesu priprave in usklajevanja sklepov zavzema, da države članice dosežejo soglasje za njihov sprejem. Ocenjujemo, da bo to precej težko. Bi pa videli to v nasprotnem primeru kot precej negativen signal navzven sicer precej kredibilnega procesa širitve Evropske unije. Naš pristop je vedno bil pozitiven, konstruktiven, izpostavljali smo potrebo po jasnih in spodbudnih sporočilih regiji Zahodnega Balkana, se tudi osebno angažirali tam, kot tudi v Ukrajini in Moldaviji skladno z ocenami širitvenega poročila, ki ga je predstavila Evropska komisija pred kratkim, ta poročila poudarjajo pomemben napredek vseh držav v tekočem letu.

Absolutno za nas opazen napredek držav kandidatk Zahodnega Balkana ne bi smel biti ostati, ne bi smel ostati neopažen. Pozdravljamo predvsem napredek v pogajalskem procesu pri Albaniji in Črni gori. Večkrat ta odbor sedi in odloča o pozitivnih stališčih in odprtih pogajalskih poglavij teh dveh držav. Izpostavljamo pa tudi potrebo, da Bosno in Hercegovino, Srbijo, Severno Makedonijo in Kosovo spodbudimo k nadaljnjim reformam. Predvsem njihovo politično elito in administracijo, kar bi omogočilo seveda nove korake na evropski poti.

Veseli nas tudi opazen napredek Moldavije in Ukrajine, obe kandidatki izkazujeta izjemno politično voljo in kontinuiran reformni zagon. Če smem pri tem dodati, danes ponoči sem se ravno vrnila iz Ukrajine, kjer smo bili skupaj z ministri in državnimi sekretarji za evropske zadeve v Lvovu, skupaj z našo evropsko komisarko Marto Kos, ravno v podporo Ukrajini in njihovi evropski prihodnosti. Ukrajina ceni angažma tako Slovenije kot Evropske unije. Ceni vsa, v bistvu bi rekla tako tehnična, kadrovska, politična, finančna kot tudi obrambna prizadevanja vseh držav v Ukrajini. In mogoče še z večjo zavzetostjo po tem obisku se bomo vsi skupaj zavzemali tudi v Bruslju za njihovo evropsko prihodnost.

Mogoče še nadaljnji dve kratki točki, govorili bomo tudi o načrtovanju zakonodaje. Svet bo po pričakovanjih odobril predlog skupne izjave treh ključnih institucij: komisije, sveta in pa Evropskega parlamenta o zakonodajnih prednostnih nalogah Evropske unije v letu 2026. Tudi o tem smo tukaj že govorili. Vsebinsko gre v bistvu za skladnost s političnimi usmeritvami in strateško agendo komisije za obdobje 2024- 2029. In Slovenija seveda te prednostne naloge in pa sprejem skupne izjave pozdravlja.

Svet za splošne zadeve se bo seznanil tudi s časovnim načrtom izvajanja Evropskega semestra 2026. Predstavila ga bosta odhajajoče dansko predsedovanje in prihajajoče ciprsko predsedstvo. Slovenija tudi tukaj podpira izvajanje evropskega semestra na način, ki bo zagotavljal učinkovit okvir za utrjevanje ekonomske in monetarne unije. Ključno za nas ostaja, da časovni načrt omogoča dovolj časa za pripravo in razpravo, da se postopki znotraj semestra ne podvajajo in pa da se ohrani seveda osredotočenost na ključne politike Evropske unije.

Na delovnem kosilu bomo prav tako pridni. Dodatno bomo izmenjali mnenja o prispevku kohezijske politike k strateškim prednostnim nalogam EU, kar je seveda za Slovenijo zelo pomembno. Toliko mogoče z moje strani na voljo za vprašanja. Hvala.

Najlepša hvala državni sekretarki.

Sedaj odpiram razpravo članic in članov obeh odborov.

Gospod Gregorič se je prijavil. Izvolite, gospod Gregorič.

Najlepša hvala državni sekretarki za to predstavitev.

Jaz imam ene par vprašanj, ki mi ni bilo čisto jasno. Zdaj, če razumem, je humanitarna pomoč za naslednjih sedem let je predvideno, 25 milijard evrov ali 3, 3,57 milijarde na leto. In to naj bi šlo za stebre bližnji Evropa, Bližnji vzhod, Severna Afrika in zaliv Podsaharska Afrika, Azija in Pacifik, Latinska Amerika in Karibi. To je samo za humanitarno pomoč. Potem pride pa, če sem prav razumel to, bi prosil potrditev, potem pride pa drugo, ki je pa, ki je pa uradna razvojna pomoč. Uradna razvojna pomoč pa, če razumem, je 200 milijard +100 milijard za Ukrajino. Pa bi to rad slišal, ali je to res, ampak to spet za sedem let, ne? To, da pomeni, da imamo za razvojno pomoč cirka 30 milijard na leto. To je sicer lepo, ampak ali to pomeni, da je za Afriko, za Afriko pa Bližnji vzhod in Zaliv, pa Podsaharsko Afriko namenjenih skupaj sto milijard v sedmih letih? To je verjetno, če bi mi hoteli zmanjšati migracijske pritiske iz Afrike v Evropo, bi morali biti ti zneski mnogo večji, da bi lahko v Afriki dvignili standard od izobrazbe do podjetij. Hvala lepa.

Hvala gospodu Gregoriču, ostalih ni prijavljeno. Izvolite, gospa državna sekretarka.

Hvala, predsednik.

Mogoče poslanec Gregorič, ta vsebina bo obravnava naslednje točke. Mogoče počakava pri razpravi glede tako imenovane globalne Evrope oziroma vzpostavitvi programa Globalna Evropa pa, če bo tam to vprašanje še ostalo nepojasnjeno, se mogoče vrneva še k temu, velja? Najlepša hvala.

Hvala.

Torej, zaključujem razpravo.

Na glasovanje pa dajem predlog sklepa, ki se glasi: Odbor za zadeve Evropske unije podpira izhodišča za udeležbo delegacije Republike Slovenije na zasedanju Sveta Evropske unije za splošne zadeve, ki bo v Bruslju 16. decembra 2025.

Bodimo pazljivi, člani in članice Odbora za zadeve Evropske unije imamo glasovalne naprave od številke ena do številke 20. Tako, sedaj dajem to na glasovanje.

Glasujem. Ugotavljam, da je bilo za 11 kolegic in kolegov, nihče proti.

(Za je glasovalo 11.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je ta sklep sprejet.

S tem končujem 3. točko dnevnega reda.

Besedo pa dajem predsedniku Odbora za zunanjo politiko, kolegu Bakoviću.

Hvala lepa, spoštovani!

Tudi sam ugotavljam, da so se članice in člani Odbora za zunanjo politiko seznanili z izhodišči za udeležbo delegacije Republike Slovenije na zasedanju Sveta Evropske unije za splošne zadeve, ki bo v Bruslju 16. 12. 2025.

S tem končujem 3. točko dnevnega reda in 115. sejo Odbora za zunanjo politiko. Ker se mi zdi, da je to ena od zadnjih sej vsem članicam in članom odbora in tudi sicer želim vesele in zdrave prihajajoče praznike!

Besedo pa sedaj predajam predsedniku Odbora za zadeve Evropske unije, gospodu Francu Brezniku.