Spoštovane kolegice in spoštovani kolegi, dobro jutro! Pričenjam 114. sejo Odbora za zunanjo politiko. Obveščam vas, da so zadržani oziroma na seji sodelujejo kot... sodelujejo kot nadomestne članice in člani naslednje poslanke oziroma poslanci, in sicer sem prejel naslednja opravičila, tako so opravičeni poslanec Žan Mahnič, poslanka Tamara Vonta, doktor Matej Tašner Vatovec, poslanec Jernej Vrtovec in pa poslanec Jožef Horvat. Hkrati pa na seji s pooblastili sodelujejo naslednje poslanke oziroma poslanci, tako poslanec Tomaž Lah nadomešča poslanca Dušana Stojanović, poslanec Rado Gladek nadomešča poslanca Janeza Janšo, poslanec Gašper Ovnik nadomešča poslanko Lucijo Tacar Perlin in pa poslanec Rastislav Vrečko nadomešča poslanko Leno Grgurevič. Lepo pozdravljam vse prisotne. Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za njegovo spremembo, je določen takšen dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA SKLEPA SVETA O PODPISU KONVENCIJE O USTANOVITVI MEDNARODNE KOMISIJE ZA ODŠKODNINSKE ZAHTEVKE ZA UKRAJINO. Gradivo k tej točki smo prejeli od Vlade 5. decembra 2025 na podlagi prvega odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije in tretjim odstavkom 88. člena Zakona o zunanjih zadevah. Hkrati sem obveščen, da bomo tudi v kratkem prejeli mnenje Komisije Državnega sveta za mednarodne in evropske zadeve. Skrajni rok za obravnavo tega predloga stališča v Državnem zboru je danes, torej 12. decembra 2025. Gradivo je bilo v skladu z določili Poslovnika Državnega zbora dodeljeno v obravnavo Odboru za zunanjo politiko kot pristojnemu odboru. Gradivo je sicer objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora. Del gradiva pa ste članice in člani prejeli tudi v varovani predal v sistemu Udis. Sedaj pa bi prosil predstavnico Ministrstva za zunanje in evropske zadeve, državno sekretarko Nevo Grašič za predstavitev predloga sklepa Sveta, izvolite.

Predsednik, najlepša hvala in dobro jutro vsem poslankam in poslancem. Zgodnje jutro, ampak pomembna tema pred nami. Dovolite mi, da predstavim, kot je predsednik rekel, stališče Republike Slovenije glede predloga sklepa Sveta o podpisu Konvencije o ustanovitvi mednarodne komisije za odškodninske zahtevke za Ukrajino. Kot ste verjetno seznanjeni Generalna skupščina Združenih narodov je 14. novembra 2022 sprejela resolucijo, ki določa obveznosti ukrepanja za povrnitev škode zaradi agresije Rusije na Ukrajino ter potrjuje potrebo po vzpostavitvi nekega mednarodnega mehanizma za njeno povračilo.

Slovenija je bila takrat med 94 državami, ki so to resolucijo podprle. Pri tem mogoče opozorim, da pobudo za sklenitev mednarodne pogodbe o ustanovitvi komisije za odškodninske zahtevke za Ukrajino, kar se tiče stališča Slovenije, je Vlada že sprejela na svoji 152. redni seji v maju 2025. In ta cenjeni odbor je to potrdil na svoji 97. seji, tudi v maju 2025. Gre torej za stališče Evropske unije in mandat Slovenije, da ukrepa glede tega. Zato je pred vami predlog stališča. Komisija za odškodninske zahtevke za Ukrajino bo predvidoma ustanovljena na diplomatski konferenci 16. decembra. Zato hvala lepa za promptno obravnavo Odbora za zunanjo politiko. Ustanovljena bo v obliki odprte konvencije Sveta Evrope, to je konvencija, ki je odprta za podpis tudi državam nečlanicam Sveta Evrope.

Po registru škode iz leta 2023, kot ste seznanjeni, Komisija predstavlja naslednji korak z vzpostavitvijo celovitega odškodninskega mehanizma za škodo, ki izhaja iz mednarodno protipravnih dejanj Rusije v Ukrajini. In ustanovitev te komisije je predvidel že sam statut registra škode. Besedilo konvencije je rezultat zahtevnih vsebinskih pogajanj in pripravljalnih sestankov, ki so potekali vse od julija 2024 naprej. In tudi pogajanj, ki so potekali med marcem in septembrom 2025, na katerih je sodelovalo 55 delegacij, vključno z delegacijo Evropske komisije.

Besedilo konvencije določa mednarodno pravno subjektiviteto te komisije, prevzem delovanja registra škode, obravnavo zahtevkov za škodo storjeno od 24. februarja 2022 dalje, ko se je začela agresija Rusije nad Ukrajino, različne statuse članstva, torej tudi države opazovalke brez glasovalnih pravic, kot sem omenila na začetku, obveznosti Rusije, da poravna vse finančne obveznosti delovanja komisije in izplačila zahtevkov. Zdaj, pogoj za začetek veljavnosti te konvencije je, da jo podpiše vsaj 25 pogodbenic kateri prispevki pokrivajo več kot 50 odstotkov proračuna registra škode za 25, kar se pričakuje v naslednjem letu ali najkasneje v letu 2027. Sledi prehodno obdobje in polna operativnost komisije se zares ne predvideva pred letom 2028. Ocenjeni stroški za EU po pričetku polnega delovanja v 2028 bodo nekje med ena do tri milijone evrov letno. V prehodnem obdobju od začetka veljavnosti konvencije, kot sem že prej omenila, v 2026 in 2027, približno pol milijona evrov na leto, kar se razdeli med 25 ustanoviteljic. In Evropska komisija naj bi krila prvih 18 mesecev prehodnega obdobja stroškov do enega milijona. Tukaj želim poudariti, da je komisija predvidena kot dolgoročen mehanizem, ki naj bi deloval najmanj deset let.

Za Republiko Slovenijo, predvidevamo, da bo konvencijo podpisala podpredsednica Vlade in ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon, ki se bo tudi podpisa, kot že rečeno, na diplomatski konferenci v Haagu udeležila. Hvala lepa.

Hvala lepa tudi vam. Sedaj pa želim, odpiram razpravo, če želi kdo razpravljati. Izvolite, kolega magister Dejan Premik.

Hvala lepa za besedo, dobro jutro vsem. Nikoli ne smemo pozabiti, kdo je tukaj agresor. Včasih pride v različnih debatah do tega, da se zadeve razporejajo kako drugače. Vendar v tem primeru je znano in evidentno, da je začetnik tega spopada in začetnik te vojne ali pa specialne operacije, kot jo imenujejo v Ruski federaciji, prav ta Ruska federacija. Republika Slovenija pa tudi konec koncev ta parlament že ves čas ostro obsoja to rusko agresijo na Ukrajino in podpira neodvisnost in suverenost Ukrajine v okviru svojih priznanih meja in se že ves čas tudi vsi skupaj prizadevamo za končanje vojne in pa dosego pravičnega, tukaj bi poudaril pravičnega in trajnega miru, ki bo sprejemljiv tudi za Ukrajino. Pomoč Ukrajini v vsem tem času ni bila majhna, pomagali smo tako na vojaškem kot na humanitarnem delu. Treba je pa spomniti tudi, da gostimo kar precejšnje število ukrajinskih beguncev. Že od vsega začetka je Slovenija, kot sem že rekel, podpira, podpirala prizadevanja za trajen mir. In je jasno tudi že v letu 2022, mislim, da je bilo 14. novembra, podprla resolucijo Generalne skupščine Združenih narodov, ki določa obveznosti za povrnitev škode ob agresiji, ki je nastala zaradi agresije Rusije na Ukrajino. In da je potrebno vzpostaviti nek mednarodni mehanizem, ki bi to povračilo škode pravzaprav tudi omogočal. Konec koncev je Slovenija tudi pristopila k registru škode in je ta statut registra škode v letu 2023 tudi ratificirala. Pa še eno dejstvo govori v prid, da podpremo pač to komisijo, kajti leta 2024 je bil podpisan sporazum o sodelovanju med, na področju varnosti in dolgoročni podpori med Republiko Slovenijo in pa Ukrajino, kjer se potrjujeta obe dve strani zavezanost in želel, da se vzpostavi nek mehanizem, ki bi omogočal pač pravno podlago za reševanje to problematiko te škode. Jasno, da smo tudi tukaj že podprli v parlamentu v mesecu maju, da se ta, da se začnejo pogajanja, da se ustanovi ta komisija in z veseljem ugotavljamo, da so ta pogajanja pač končana. In jasno, da podpiram ta podpis, ki ga bo izvedla podpredsednica Vlade zdaj v kratkem. Podpiram tudi odločitev, da je ta komisija ustanovljena v okviru Sveta Evrope, kar se mi zdi ena pač taka dobra organizacijska povezava.

Torej, še enkrat, osebno podpiram predlog sveta o podpisu konvencije o ustanovitvi mednarodne komisije za odškodninske zahtevke za Ukrajino. In upam, da se bo ta vojna oziroma ta spopad čim prej končal, da se bo končala tudi humanitarna kriza, ki je nastopila zaradi tega, pa energetska kriza in tako naprej, predvsem v Ukrajini, ampak pljusknilo je tudi do nas. In upam, da potem v naslednji fazi, da bo Slovenija pač tvorno sodelovala tudi pri odpravi te škode, ki je nastala zaradi te agresije. Hvala.

Hvala lepa. Želi še kdo razpravljati? Ja, kolega Breznik?

Najlepša hvala. Spoštovani predsednik, spoštovana državna sekretarka. Zdaj, kakšno je stališče Slovenske demokratske stranke, mislim, da je jasno vse to, kar je kolega pred mano nekako nanizal, mislim, da je podpora ukrajinski vojni, ki je bila vsiljena s strani Rusije, da jo, da podpiramo Ukrajino predvsem pri njeni, jaz bi rekel, celoviti ozemeljski neodvisnosti. Ker to je tedaj, sedaj ključno vprašanje. Je pa seveda kar nekaj ukrepov na tej točki, ki po dolgih, lahko bi rekel, mesecih žanjejo nekatere uspehe. Rusija danes je izrazito gospodarsko, kljub temu, da je svoj del tistih aktivnosti, kar se tiče prodaje plina in pa naftnih derivatov, nekaterih redkih zemelj, lahko bi rekel, verificirala in našla nekatere druge trge, vseeno ohromljena, ima veliko inflacijo, ima velik gospodarski deficit, kljub temu, da je vojna, vojna ekonomija nekako vsaj dve leti sedaj držala gospodarsko rast, je ta trenutno izredno šibka. Napadi na njeno ladjevje v senci, kot pravijo temu, mislim, da so učinkoviti z vodnimi droni. Tako da situacija, jaz sem se seznanil s situacijo pred nekaj dnevi, ko sem se vrnil iz Danske, ki je predsedovala sedaj, ki zaključuje predsedovanje Svetu EU. Pogovarjal sem se s svojo kolegico, torej predsednico Odbora za evropsko integracijo Sinazijevo in vedno me nekako brifira na novo. Res je problem sedaj civilna infrastruktura, ki je pod napadom Rusije. Torej želijo, želijo pred hudo zimo nekako še dodatno napasti številne civilne objekte. Na drugi strani pa, če pogledamo, Ukrajina predvsem napada, lahko bi rekel bolj infrastrukturne, manj civilne objekte, predvsem pa samo vojaške cilje. Tu se vidi tudi del te vojne, kdo je kje kdo krši tudi mednarodno pravo. Zato mislim, da podpora podpisom Konvencije o ustanovitvi mednarodne komisije za odškodninske zahtevke za Ukrajino je nekaj normalnega. Jaz mislim, da je to neka pravilna pot, ki lahko, bi rekel, ki je znana v mednarodnem pravu tudi številnih vojn, ki so se zgodile že tudi, ne samo tudi med drugim tisti največji v drugi po drugi svetovni vojni, tudi takrat so tekli številni odškodninski zahtevki. Nemčija je še leta in leta plačevala odškodnino številnim državam in mislim, da je to nujno potrebno v tem trenutku.

Je pa še kar nekaj zadev odprtih. Upam, da smo se iz tega nekaj naučili. V Slovenski demokratski stranki smo od leta 2014 že opozarjali, pa še pred tem na Putinov hibridni del vojskovanja, o katerem se še danes vsa svetovna javnost govori. Torej preko medijev, preko, lahko bi rekel, tudi v Sloveniji smo imeli številne medije, ki so pozitivno poročali o Putinovem režimu. To je ta del hibridnega vojskovanja s pomočjo tujih obveščevalnih služb in tudi naše smo uspešno našli nekaj, nekaj, lahko bi rekel, ruskih vohunov tudi v Sloveniji. Torej, kar je dalo vedenje, da smo se mi tega zavedali.

Naslednja zadeva je šibka Evropa brez resnih pragmatičnih voditeljev. Tu imamo še vedno problem, res, da nas je ta vojna nekako v Evropi povezala, bodimo realni, tudi v Evropskem parlamentu, tudi na Evropski komisiji. Tudi visoki predstavnik za obrambne in varnostne zadeve mislim, da deluje sedaj. Ima neko širšo pooblastilo, lahko bi rekel vseh članic, tako da, ampak iz tega se moramo nekaj naučiti. Če bo močna Evropa tudi vojaško močna, če imaš neka bogata vrata, bogato hišo, potem jo moraš tudi varovati. In šibka Evropa, odtujena od realnosti, od realnih problemov, dekadentna, hedonistična, ki se ukvarja z vsem drugim, samo ne z gospodarstvom, predvsem pa z varnostjo, je pač Putin izkoristil. Verjel je, Putin nikoli ne bi napadel Ukrajine. v kolikor bi Evropa imela voditelje, ki so Evropo vodili recimo 30, 40 let nazaj. Tu je naša, tu je del naše krivde, zakaj se je ta vojna začela. O tem, o tem se bo treba pogovarjati tudi v prihodnosti, tudi za to, da se izognemo tudi naslednjim korakom kakršnegakoli totalitarca ali takšnega režima, kot počenja trenutno. In moramo se zavedati, da tudi če Ukrajina pade, Putin se ne bo ustavil. Mislim, da je to skupno, skupno razmišljanje vseh nas tukaj, ne glede na politiko in vesel sem, da smo vsaj pri tej točki z zunanjepolitičnimi nekako enotni, da vlada nadaljuje tisto, kar je prejšnja vlada začela s simbolnim dejanjem na začetku, ko je bila tudi Evropa razdeljena, ko so trije pragmatični voditelji šli na obisk, na zgodovinski obisk in podporo Ukrajini. Zato, ker je del Evrope brani tudi Evropo v tem smislu s svojimi številnimi žrtvami in pogumno se zoperstavlja nekomu, ki bi vsaj na papirju, lahko bi rekli, končal vojno v nekaj dneh. In to je veliko presenečenje, nenazadnje z vsemi umazanimi triki te vojne Putinu ni uspelo zasesti več kot 19 procentov ukrajinskega ozemlja do danes. Karkoli se zgodi v naslednjih mesecih, je bilo to pogumno dejanje. Seveda z veliko podporo Evropske unije v zadnjih letih, v zadnjih, vsaj v zadnjih dveh letih in pa delno tudi v prvi fazi ogromno z ameriško pomočjo, predvsem z obveščevalnimi podatki, s satelitskimi posnetki in vsem tistim, kar se, kar je na zunaj nevidno, daje pa Ukrajini močno podporo, torej pri teh selektivnih napadih, ki jih Ukrajina ima. Na drugi strani selektivnih napadov ni. Predvsem so napadi, lahko bi rekel brezčutni, na vrtce, šole. In zato je na ukrajinski strani ogromno, ogromno civilnih žrtev, kar na ruski ni, kljub temu, da tudi sedaj Ukrajina že napada znotraj ruskega ozemlja.

Tako da s strani Slovenske demokratske stranke, zunanjepolitična stališča so vedno dolgoletna, pragmatična, strateška. In pri tej zadevi, kar se tiče podpisov, seveda podpiramo ta podpis. Toliko z moje strani.

Hvala lepa. Še kdo? Ugotavljam, da ne, zato razpravo zaključujem in na glasovanje dajem naslednji predlog stališča, ki se glasi: "Republika Slovenija podpira predlog sklepa Sveta o podpisu konvencije o ustanovitvi mednarodne komisije za odškodninske zahtevke za Ukrajino." Sedaj pričenjamo z glasovanjem, glasovanje teče. Prosim. Zaključujem. Ugotavljam, da je prisotnih osem članic in članov, za je glasovalo osem, proti nihče.

(Za je glasovalo 8.) (prosti nihče.)

Ugotavljam, da je stališče sprejeto.

S tem zaključujem 1. točko dnevnega reda in tudi 14. sejo ter se sodelujoči lepo zahvaljujem. Hkrati pa obveščam, da bo 115. seja Odbora za zunanjo politiko potekala skupaj z Odborom za zadeve Evropske unije, in sicer se bo v istem prostoru zgodila ob 10. uri. Hvala lepa.

Seja je končana 12. decembra 2025 ob 8.21.