Spoštovane kolegice in spoštovani kolegi, nadaljujemo s prekinjeno sejo odborov, ki je zdaj odprta za javnost.

Torej, če se strinjate, bi 2. in 3. točko dnevnega reda, ki sta vsebinsko povezani, obravnavali skupaj. Ali kdo temu nasprotuje? Ugotavljam, da ne.

Torej prehajamo na 2. IN 3. TOČKO DNEVNEGA REDA, TOREJ NA PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA SKLEPA O PODPISU V IMENU EVROPSKE UNIJE IN ZAČASNI UPORABI SPORAZUMA O STRATEŠKEM PARTNERSTVU NA PODROČJU POLITIKE, GOSPODARSTVA IN SODELOVANJA MED EVROPSKO UNIJO IN NJENIMI DRŽAVAMI ČLANICAMI NA ENI STRANI TER ZDRUŽENIMI MEHIŠKIMI DRŽAVAMI NA DRUGI STRANI TER PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA SKLEPA O PODPISU V IMENU EVROPSKE UNIJE ZAČASNEGA SPORAZUMA O TRGOVINI MED EVROPSKO UNIJO IN ZDRUŽENIMI MEHIŠKIMI DRŽAVAMI.

Gradivo k 2. in 3. točki smo prejeli od Vlade 14. novembra 2025 na podlagi prvega odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije. Skrajni rok za obravnavo tega gradiva je danes. Predlog stališča k 2. točki je bil v skladu s Poslovnikom Državnega zbora dodeljen v obravnavo Odboru za zunanjo politiko kot pristojnemu odboru, Odbor za zadeve Evropske unije pa ga obravnava kot zainteresirano delovno telo, in sicer na podlagi prvega odstavka 41. člena Poslovnika Državnega zbora.

Sedaj prosim doktor Melito Gabrič, državno sekretarko na Ministrstvu za zunanje evropske zadeve, da nam predstavi predlog sklepa sveta in še zlasti predlog stališča Republike Slovenije. Izvolite.

Hvala lepa. Spoštovana predsednika, spoštovani poslanke in poslanci, hvala za besedo. Evropska unija in Mehika sta januarja 2025 dosegli pomemben politični dogovor o posodobitvi obstoječega globalnega sporazuma, ki je v veljavi že od leta 2000 in zaključili pogajanja, ki sta jih začeli maja 2016. Posodobljeni globalni sporazum prinaša sodoben, celovit pravni okvir, ki bo nadomestil dosedanji sporazum. Zavezuje se k vzpostavitvi okrepljenega strateškega partnerstva o krepitvi političnega dialoga ter poglobitvi in izboljšanju sodelovanja pri vprašanjih skupnega interesa. Hkrati bo spodbujal trgovino in naložbe s prispevanjem k širitvi in diverzifikaciji gospodarskih in trgovinskih odnosov. Posodobljeni globalni sporazum prvič vključuje mehanizem posvetovanja s civilno družbo, razširjen na celoten sporazum. Globalni sporazum temelji na dveh medsebojno povezanih pravnih inštrumentih. Kot prvo sporazum o strateškem partnerstvu, krajše poimenovan tudi globalni sporazum, vključuje politično sodelovanje, gospodarsko sodelovanje ter trgovinski in naložbeni steber, vključno z določbami o zaščiti naložb. Ta sporazum je v deljeni pristojnosti med državami članicami Evropske unije in Evropsko unijo in za njegovo sklenitev je potreben zaključek nacionalnih postopkov v vseh partnericah. O njegovi ratifikaciji bo tako seveda odločal tudi Državni zbor Republike Slovenije. Začasni trgovinski sporazum, drugi inštrument, pa zajema trgovinski in naložbeni steber sporazuma o strateškem partnerstvu, ki bo omogočil hitrejšo uveljavitev določb liberalizacije trgovine in naložb. Začasni sporazum je v izključni pristojnosti Evropske unije in bo pričel veljati po potrditvi obeh partneric. V veljavi bo do pričetka veljavnosti posodobljenega globalnega sporazuma. Več o začasnem sporazumu bo povedal spoštovani kolega državni sekretar na MGTŠ Dejan Židan. Sporazum sledi ciljem zunanjega delovanja Evropske unije in krepi uresničevanje politične prioritete Evropske unije kot močnejšega globalnega akterja. Hkrati je v celoti usklajen s širšo strategijo Evropske unije za sodelovanje z Latinsko Ameriko in Karibi, politično, gospodarsko, okoljsko in razvojno. Pomembno je tudi poudariti, da so med pogajanji redno potekala tudi posvetovanja s civilno družbo. Mehika je poleg Brazilije strateška partnerica Evropske unije v Latinski Ameriki in ena ključnih političnih in gospodarskih partneric Republike Slovenije v tej regiji. Podpis in poznejša sklenitev sporazuma bosta omogočila še tesnejše in učinkovitejše dvostransko ter večstransko sodelovanje na številnih področjih skupnega interesa. V današnjih zahtevnih geopolitičnih in geoekonomskih razmerah sporazum krepi gospodarsko odpornost Evropske unije ter povečuje njeno varnost in vpliv na globalnem trgu, tudi v odnosu do držav Latinske Amerike. Sporazum vključuje tudi pregledno klavzulo, ki omogoča, da pogodbenici 3 leta po uveljavitvi ponovno odpreta razpravo o izbranih vidikih, med drugim tudi o dodatnih okrepitvah določb o trajnostnem razvoju vključno z možnostjo, da se Pariški sporazum določi kot bistveni element sporazuma. Prvič je vzpostavljen tudi mehanizem posvetovanja s civilno družbo za celoten sporazum, kar pomeni, da bodo organizacije civilne družbe lahko izrazile mnenje ne le o trgovinskih vprašanjih, temveč tudi o človekovih pravicah in drugih političnih vsebinah sporazuma.

Menimo, da so v končnem besedilu obeh sporazumov in dodatnih zavez Evropske komisije ustrezno naslovljene skrbi Republike Slovenije na najbolj občutljivih področjih, kot so kmetijstvo in standardi varne hrane, gensko spremenjeni organizmi, previdnostna načela, trajnostni vidik trgovine ter mala in srednje velika podjetja. Pomemben inštrument, se pravi varovalko, predstavlja tudi že omenjena pregledna klavzula. Slovenija se je pri oceni učinkov sporazuma oprla na ugotovitve že izvedenih študij na ravni Evropske unije, v katerih je bilo ugotovljeno, da bi posodobljeni sporazum prinesel dodatne koristi za Evropsko unijo in Mehiko. Vključitev določb o trajnostnem razvoju ima pozitiven učinek na spodbujanje in spoštovanje človekovih pravic za delavce, na učinkovito izvajanje temeljnih delovnih standardov Mednarodne organizacije dela. Podpis sporazuma je predviden v začetku 2026, ko naj bi potekalo tudi srečanje na vrhu Evropska unija Mehika. Sporazum naj bi podpisala ministrica za zunanje in evropske zadeve Fajonova, v primeru njene odsotnosti pa je veleposlanica oziroma stalna predstavnica pri Evropski uniji Ipavic. Oba sporazuma bosta podpisana sočasno.

Spoštovani. Omenjeni sporazum med Evropsko unijo in Mehiko predstavlja pomembno strateško priložnost za Evropsko unijo, za Slovenijo in za krepitev sodelovanja z regijo, s katero nas povezujejo zgodovinske, gospodarske in kulturne vezi. Hkrati pa predstavlja tudi pomemben korak k večji odpornosti, trajnosti in globalni konkurenčnosti Evrope. Republika Slovenija kot izvozno usmerjeno gospodarstvo na splošno podpira sklepanje novih ter poglobitev in razširitev že obstoječih trgovinskih sporazumov Evropske unije s tretjimi državami. Takšna stališča zavzema tudi v zvezi s Sporazumom o strateškem partnerstvu na področju politike, gospodarstva in sodelovanja med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Združenimi mehiškimi državami na drugi strani. Zato Vlada Republike Slovenije predlaga podporo podpisu omenjenega sporazuma. Hvala lepa.

Hvala lepa.

Sedaj besedo predajam predsedniku Odbora za zadeve Evropske unije, gospodu Francu Brezniku.

Se opravičujem, vidim, da ni. Hvala.

Predlog stališča k 3. točki je bil v skladu s Poslovnikom Državnega zbora dodeljen v obravnavo Odboru za zadeve Evropske unije kot pristojnemu odboru in Odboru za gospodarstvo kot matičnemu delovnemu telesu. Slednji tega gradiva ni obravnaval, Odbor za zunanjo politiko pa ga je obravnaval kot zainteresirano delovno telo, in sicer na podlagi prvega odstavka 41. člena Poslovnika Državnega zbora.

Tako, sedaj bom prosil pri tej točki državnega sekretarja magistra Dejana Židana iz Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport, da nam predstavi predlog sklepa sveta in še zlasti predlog stališča Republike Slovenije. Izvolite.

Spoštovana predsednica, predsednika, predsednika, predsednika, se opravičujem, spoštovane poslanke, poslanci, ostali prisotni, en tak lep pozdrav s strani Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport.

Sedaj se skoraj že vsak petek srečamo na temo različnih tako imenovanih trgovinskih sporazumov. V tem trenutku ima Evropska unija z različnimi partnerji po svetu sporazumov, ki imajo obliko trgovinskih sporazumov, že 44, kar pokriva 76 držav na svetu. Izkušnje Evrope so, da ko se podpišejo tovrstni sporazumi, se začne povečevati trgovinska menjava, nekje se po podpisu poveča tudi do dvakrat, še bolj pa storitvena, nekje trenutna statistika je do trikrat. V tem trenutku je Evropska unija kot gospodarski prostor še vedno izrazito usmerjena v mednarodno trgovino. Številke kažejo, da ta še raste in mednarodna trgovina evropskemu gospodarskemu prostoru daje neko stabilnost, predvidljivost in s tem tudi v praksi omogoča, da je blaginje v evropskih državah več kakor bi jo bilo drugače. Sam sporazum z Mehiko ni bil deležen neke velike pozornosti. Tudi ima v tem trenutku med državami članicami, ko se pogovarjamo, vsaj kolikor mi vidimo, nedeljeno podporo. Mogoče tudi zato, ker mi že imamo z zveznimi državami Mehike, že imamo sporazume iz preteklosti in tu gre s trgovinskega stališča samo nadgradnjo. Kakor tudi pri drugih državah, v drugih sistemih Evropska komisija seveda skuša skleniti nek širši politični sporazum, katerega podpoglavje je tudi trgovinsko poglavje, ampak ti sporazumi se dalj časa usklajujejo, potem je tudi postopek ratifikacije v parlamentih 27 držav članic, pač ima svoj čas, ki lahko traja tudi leta in se vmesno obdobje na nekoliko ožjem področju večinoma pokrije z začasnimi trgovinskimi sporazumi. Ker pa ima Evropska komisija svojo izvorno pristojnost, da sama podpiše, potrebuje pa soglasje vsaj 15 držav članic, ki obsegajo 65 odstotkov prebivalk in prebivalcev Evropske unije. Podobno je tudi v tem primeru. Mogoče, da vam povem nekaj statistik. Če pogledamo leto 2024 - mimogrede potrebno vedeti Evropska unija ima velike presežke, tako pri blagu in pri storitvah - je bilo medsebojne trgovinske menjave dobrih 42 milijard evrov, od tega je bilo izvoza 53 milijard in storitvene menjave je bilo 25,7, to je 17,2 izvoza. V praksi pomeni, da je medsebojna torej trgovinska menjava, ki obsega tako blago kot storitve, nekaj čez sto milijard. Tudi Slovenija, če pogledamo, je imela lansko leto kar velik presežek. In sicer imamo približno 153, imamo točno 153 milijonov evrov medsebojne blagovne menjave, od tega je izvoza 138 milijonov. Mogoče kot neka referenčna vrednost, če primerjamo z letom 2021 je izvoz v to področje kar zrastel, in sicer iz 86 na 136 milijonov evrov. Prav tako pa narašča tudi menjava na področju storitev. Lani jo je bilo že 40 milijonov. Tudi tukaj ima Slovenija presežek, saj izvaža 26 milijonov in tudi tukaj imamo veliko rast glede na leto 2021 iz sedmih milijonov na 26 milijonov. Kaj prinaša sporazum, ki je pred vami, torej začasni sporazum? To, ko govorim o začasni, pomeni, da v trenutku, ko bo krovna pogodba podpisana in ratificirana, ta začasni sporazum po avtomatizmu preneha delovati. Na področju industrijskih proizvodov in da povem tako čisto plastično, velika, velika večina medsebojne menjave so industrijski proizvodi. Pomeni v bistveno posodobitev uvoznih izvoznih postopkov, kar v praksi pomeni bistveno manj papirologije, administrativnih ovir in bistveno hitrejše postopke in to velja tudi za področja, ki so v Sloveniji izjemno pomembna. Velja za avtomobile, velja za avtomobilske dele, velja za farmacijo in za vso strojno opremo, ki jo delajo naša strojna in elektroindustrija. Ker danes ni z nami predstavnikov Ministrstva za kmetijstvo, sem prosil sodelavce, sodelavke in sodelavce, da mi naredijo pregled dobite informacijo tudi s tega področja. Kot prvo je treba povedati, Mehika, ki jo opazujemo, niti primerljiva s tem, ko se pogovarjamo o Braziliji, Mercosorju in podobno, bistvo našega sodelovanja je industrija. Vendar kljub vsemu evropska komisija pričakuje, da bo presežek, to poznate, Evropa tako in tako ima presežek pri prodaji navzven agroživilskih proizvodov, da bo presežek, ki ga imamo trenutno z Mehiko, še narastel. To velja zlasti za področje sirov, mlečnih proizvodov, vin, perutnine, prašičjega mesa, testenin, čokolade, krompirja, jabolk, jajc in kandiranih breskev. Ker pa v obeh sistemih, tako v Mehiki kakor tudi v Evropski uniji, je varnost samooskrbe prehranske, kakor tudi zaščita kmetijskega prostora posebej pomembna, se je tako Evropa kakor Mehika odločila tudi tukaj za kvotni sistem, ki bo začel veljati prehodno. In kvotni sistem, ki so ga zahtevali v Mehiki, če ga lahko preberem je naslednji: določili so kvoto za mleko v prahu na 50000 ton, določili so kvoto in Evropa je seveda sprejela za goveje meso 30000 ton. Za piščančje noge 20000 ton, druge sire 20000 ton, mlečni proizvodi 13000 ton, prašičji hrbti 13000 ton, sveži in procesirani siri 5000 ton in recimo maslo 2500 ton. Kontra je pa Evropa zahtevala in dobila naslednje kvote. Pri govedini raztegnjena na 5 let 5000 ton, pri svinjini kvotno 10000 ton, pri perutnini na 3 leta 6600 in nekaj ton, pri jajcih 300 ton in pri proizvodih iz jajc 5000 ton, pri medu 35000 ton, / nerazumljivo/ 6000 ton in pri sladkorju 30000 ton. Torej, Vlada Republike Slovenije predlaga, da ta sporazum podpremo in da je Slovenija ena od tistih držav, ki da pooblastilo Evropski komisiji, da začasni trgovinski sporazum z Mehiko tudi podpiše. Če se vprašamo, kdaj bo podpis? Natančen, datum še ni določen, predvideva pa se, da nekje v prvi polovici naslednjega leta. Hvala.

Najlepša hvala, državnemu sekretarju, gospodu Židanu. Na 16. izredni seji 18. novembra je gradivo k 2. in 3. točki, ki jo sedaj obravnavamo skupaj, je obravnavala tudi Komisija Državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve ter sprejela mnenje, ki ste jih prejeli za njuno predstavitev. Sedaj prosim predsednika komisije gospoda Bojana Kekca. Izvolite, gospod Kekec.

Hvala za besedo, gospod predsednik, lepo pozdravljeni vsi skupaj.

Torej tudi naša Komisija za mednarodne odnose in evropske zadeve je ti dve točki obravnavala skupaj, opravila razpravo in to mnenje, ki ga bom zdaj podal, se nanaša na obe točki skupaj.

Zdaj, ker je nekoliko bilo malo zmede na začetku, smo tudi mi hoteli pojasnilo, kakšna je v bistvu razlika pri sprejemanju. Ker enkrat govorimo o začasni uporabi sporazuma o strateškem partnerstvu na področju politike, gospodarstva in sodelovanja, v drugem pa o samem začasnem sporazumu o trgovini med Evropsko unijo in Združenimi mehiškimi državami. Zdaj, pojasnjeno je bilo, da se začasni sporazum sprejema s kvalificirano večino v Svetu EU, kar je že državni sekretar, mislim, da omenil in ga nato potrdi Evropski parlament, medtem ko morajo partnerski sporazum ratificirati v nacionalnih parlamentih.

Glede same vsebine seveda mi smo na obe, na oba ta stališča do predlaganih sklepov dali pozitivno mnenje, smo se z njimi strinjali, imeli smo pa nekaj pomislekov. Zdaj, po eni strani seveda zelo podpiramo takšen sporazum, kar se tiče gospodarstva, ker naše gospodarstvo lahko pride do ključnih surovin, do redkih zemelj in rudnin, ki v tem delu Srednje Amerike je na razpolago in če imamo te zadeve iz prve roke, je to izjemnega pomena. Po drugi strani pa smo opozorili, da so tudi kmetijski izdelki strateške surovine, zato je potrebno ustrezno zaščititi slovensko kmetijstvo in samooskrbo s hrano. Nekoliko bolj v bistvu jasen pogled smo dobili tudi skozi te številke, ki so bile tudi predstavljene. Se pravi, skupna menjava Evropske unije in Mehike je 100 milijard evrov, no, to je 11. mesto v med trgovinskimi partnerji, če gledamo celo eu. Za Slovenijo je to 65. trgovinska partnerica s 153 milijoni in večino tega denarja predstavljajo industrijski proizvodi. Kmetijstvo je pa le 0,3 odstotka, zato smo tudi nekoliko lažje potem to sprejeli.

No, imeli smo pa še en pomislek glede same arhitekture sporazuma, saj je ustvarjen vtis, da omogoča sprejetje začasnega sporazuma trgovini med EU in Mehiko, ki omogoča uveljavitev liberalizacije trgovine brez ratifikacije partnerskega sporazuma v nacionalnih parlamentih in se tako zaobide voljo držav članic, ki se s sporazumom ne strinjajo v tem okviru. Seveda nas je zanimalo tudi mehanizem, kakšen mehanizem za reševanje sporov. Komisiji je bilo pojasnjeno, da je bila omenjena arhitektura sprejeta zato, da bi gospodarskim subjektom in potrošnikom čim prej zagotovili koristi, ki jih prinaša sporazum. Glede mehanizma reševanja sporov je bilo komisiji pojasnjeno, da je za reševanje sporov med EU in Mehiko pristojna EU, ki na podlagi sporazuma zastopa države članice. Spor se rešuje v okviru skupnega odbora in arbitražnega tribunala, ki je sestavljen iz devetih članov - trije so iz EU, trije so iz Mehike in trije so neodvisni člani. Arbitri so izbrani iz predhodno dogovorjenih seznamov, ki so določeni v dogovoru med obema pogodbenicama. Določen je tudi postopek reševanja spora, ki mora biti rešen v 120 do 150 dnevih. Komisijo je zanimal tudi mehanizem vključitve civilne družbe v sporazum in pojasnjeno je bilo, da bo civilna družba tako iz EU kot iz Mehike vključena v obliki civilnega foruma, kjer ima možnost naslavljati teme iz celotnega sporazuma.

Kot sem pa že omenil, smo k obema stališčema dali pozitivno mnenje. Hvala.

Hvala kolegu Bojanu Kekcu, sedaj bom odprl razpravo kolegic in kolegov.

Želi kdo razpravljati pri tej točki? Vidim, da ni prijavljenih. Aha, kolega Gregorič, izvolite.

Hvala lepa.

Mene zanima, kaj v praksi pomeni kvalificirana večina, ki naj bi odločala na Svetu v praksi. In potem pa, zdaj, ali bo ta sporazum olajšal izvoz visokotehnoloških produktov iz Evrope v Mehiko, kot recimo letala Airbus, avtomobile, stroje in tako dalje? Hvala lepa.

Hvala najlepša. Drugih ni prijavljenih, zato vas prosim, državni sekretar, da mu odgovorite, kolegu Gregoriču, izvolite.