Vse članice in člane odbora, vabljene, spoštovana ministrica in ostale prav lepo pozdravljam!

Pričenjam 6. sejo Odbora za pravosodje, ki jo bom kot podpredsednica odbora vodila po pooblastilu predsednika odbora Jerneja Vrtovca.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti: gospod Željko Cigler in gospa Maša Kociper. Na seji pa kot nadomestne članice in člane odbora s pooblastili sodelujejo Boštjan Koražija in Andrej Rajh.

Ker k dnevnemu redu seje ni bilo predlogov za razširitev oziroma za umik katere od predlaganih točk je določen dnevni red seje kot je bil predlagan s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE PREDLOG ZAKONA O NEPRAVDNEM POSTOPKU, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila Vlada in je bil 13. 12. 2018 objavljen na spletnih straneh Državnega zbora. Kot gradivo objavljeno na spletni strani Državnega zbora imamo še mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 31. januar 2019, mnenje Sodnega sveta z dne 25. januar 2019 in 13. februar, mnenje Komisije Državnega sveta za državno ureditev z dne 12. februar ter opredelitev Ministrstva za pravosodje do mnenja Zakonodajno-pravne službe z dne 13. februarja.

K tej točki so bili vabljeni: Ministrstvo za pravosodje, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Zakonodajno-pravna služba, Državni svet, Vrhovno sodišče, Sodni svet – njihovi predstavniki so se opravičili, Varuh človekovih pravic, Državno odvetništvo – ki se je prav tako opravičilo, Skupnost centrov za socialno delo Slovenije, Notarska zbornica Slovenije in Odvetniška zbornica Slovenije. V poslovniškem roku so amandmaje vložile Poslanske skupine LMŠ, SD, SMC, SAB in Desus.

Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona, v kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona.

Odboru predlagam, da se razprava o vseh členih ter vloženih amandmajih združi, v skladu s prvim odstavkom 128. člena Poslovnika. Po opravljeni razpravi pa bi najprej glasovali o amandmajih, nato pa o vseh členih skupaj. Ali kdo temu predlogu nasprotuje? (Ne.) Ugotavljam, da ne.

Želi predstavnik predlagatelja zakona podati dopolnilno obrazložitev k členom predloženega zakona? V kolikor da, predlagam, da spoštovana gospa ministrica poda obrazložitev, izvolite.

Hvala, spoštovana predsedujoča. Spoštovani članice in člani odbora, vsi ostali prisotni.

Sprejetje danes obravnavanega Zakona o nepravdnem postopku je eden ključnih normativnih ukrepov, ki jih moramo sprejeti, da bo lahko v praksi zaživela reforma družinske zakonodaje, ki je bila začrtana v začetku leta 2017, s sprejetjem družinskega zakonika. Kot vemo, je ta na novo uredil družinska materialno-pravna razmerja in v celoti prenesel pristojnost za odločanje v družinskih zadevah iz Centrov za socialno delo na sodišča.

V zvezi s tem so že kmalu po sprejetju zakonika se pričele aktivnosti za njegovo učinkovito implementacijo. Te, kot je običajno, pri tako obsežnih reformah nujno zajemajo tri segmente – eno je normativni del, drugo so organizacijski ukrepi in tretje, izobraževanje ter priprava ključnih deležnikov na novo ureditev.

Najobsežnejša normativna prilagoditev, ki je potrebna, je danes z Zakonom o nepravdnem postopku pred vami. Tej bodo sledile še nekatere, manjše, kot je novela Zakona o izvajanju rejniške dejavnosti, ki je bila danes sprejeta tudi na Vladi, Zakona o matičnem registru, Zakona o osebnem imenu ter sprejem podzakonskih aktov, ki jih terja družinski zakonik. Organizacijski ukrepi se izvajajo tako znotraj mreže Centrov za socialno delo kot tudi znotraj sodstva.

Naj povem, da sem zelo zadovoljna, da je predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije praktično takoj po sprejemu družinskega zakona ustanovil delovno skupino za implementacijo družinskega zakonika, ki jo vodi danes tukaj prisotna, vrhovna sodnica, dr. Mateja Končina Peternel. Navedena delovna skupina je izjemno resno pristopila k vsem potrebnim pripravam, ne le na področju potrebnih organizacijskih prilagoditev znotraj sodstva in pri pripravi ter izvedbi izobraževanj, ki posebej intenzivno potekajo že od začetka letošnjega leta dalje, pač pa je tudi tvorno sodelovala pri pripravi predloga zakona, ki ga imate pred seboj, za kar se predsednici delovne skupine najlepše zahvaljujemo.

V strokovni razpravi, ki je bila opravljena v pripravah in na potrebne normativne spremembe procesne zakonodaje, je bilo ocenjeno, da je za urejanje družinsko-pravnih razmerij uporaba pravil nepravdnega postopka primernejša od pravil pravdnega postopka in da v primerjavi z sedanjo(?) procesno ureditvijo omogoča večjo zaščito koristi otroka. Zato se bodo po predlagani ureditvi skoraj vsa razmerja, ki jih materialno pravno ureja družinski zakonik, urejala po pravilih nepravdnega postopka.

Obstoječe določbe pravnega postopka, četudi zelo prilagojene, so bile spoznane v praksi za preveč formalne, ko gre za odločanje v družinskih razmerjih. Natančneje so razlogi za to obširno pojasnjeni v gradivu, ki ga imate pred seboj in jih ne bom ponavljala.

Z novim ZNP-1 se med postopke, ki se vodijo po pravilih nepravdnega postopka uvrščajo tudi zakonski spori in povsem novi postopki za varstvo koristi otroka. Tako začrtana smer ima tudi široko strokovno podporo. Ker je osnovni cilj predloga zakona prilagoditev določb sodnega postopka v novi družinsko pravni ureditvi, je glavnina sprememb, v primerjavi z veljavno ureditvijo v Zakonu o nepravdnem postopku, predlagana glede postopkov za ureditev(?) osebnih(?) stanj in družinskih razmerij.

Zakon je razdeljen na tri dele in naj glede sprememb v splošnih določbah poudarim, da predlagamo spremembe v smeri večjega vsebinskega odločanja v nepravdnih postopkih. Tako se na primer odpravlja obvezno za sodišče postopek prekine, če naleti na sporno predhodno vprašanje. Po novem ga mora praviloma rešiti samo. In to je še posebej pomembno ravno v teh novih postopkih, ki jih urejamo, saj se prekinitve teh postopkov, ki naj zaradi učinkovitega varstva otrok potekajo čim hitreje in brez zastojev, so nesprejemljive. V zakonu je tudi poudarjena vloga sodnika, ki mu nove procesne možnosti omogočajo, da gre na konkretne okoliščine in v luči varstva oseb, ki jih je sodišče dolžno varovati po udarni dolžnosti, sprejme postopkovno najprimernejšo rešitev. In pomembno je tudi, da se reformirajo izredna pravna sredstva v nepravdnih postopkih in tako bo sedaj tudi v nepravdnih postopkih kjer za enkrat revizija praviloma ni dovoljena, dovoljena, dopuščena revizija. In s tem se daje tudi v teh postopkih ustrezno mesto vlogi Vrhovnega sodišča, ki bo imelo tako po novem tudi na tem področju možnosti poenotenja sodne prakse in skrbi za njen razvoj. Kot že rečeno, glavnina sprememb v okviru posebnih postopkov je v poglavju, ki ureja postopke za ureditev osebnih stanj in družinskih razmerij, ne gre v celoti za izvorno nove določitve, večina pa gre za prenos in prilagoditev določb, ki so bila vključena v druge zakone. V okviru tega poglavja bi izpostavila, da se ureja postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo, postopek za dovolitev sklenitve zakonske zveze, postopki v zakonskih sporih, ugotavljanje in spodbijanje očetovstva in materinstva ter postopki za varstvo v koristi otroka. Glavni cilj, ki smo ga zasledovali pri ureditvi teh postopkov, je zagotovitev učinkovitejše zaščite pravic vseh udeležencev postopka, zlasti pa otrok in drugih oseb, ki niso sposobne same skrbeti za svoje pravice in interese. S predlaganimi rešitvami tako izboljšujemo položaj otroka v postopku, tako z določbami, ki ureja njegovo pravico, da izrazi svoje mnenje kot na primer z ustrezno umestitvijo instituta zagovorništva otroka, ne nazadnje tudi z ustrezno umestitvijo vloge centrov za socialno delo glede na njihove pristojnosti po družinskem zakoniku ter njihovo strokovno znanje, bodo centri kot predlagatelji ali zakoniti udeleženci postopkovno lahko pomembno prispevali k učinkovitemu varstvu v koristi otrok in drugih oseb, ki ne morejo sami skrbeti za svoje pravice, interese. Položaj centrov za socialno delo je okrepljen zlasti v postopkih odločanja o ukrepih za varstvo v koristi otrok v katerem navedbe CSD ter zaslišanje strokovnega delavca CSD, štejejo za izpovedbo osebe, ki ima o dejstvih posebno strokovno znanje. Nova ureditev pa bo omogočila tudi, da bo do vseh družnisko-pravnih razmerjih se odločalo po istih postopkovnih pravilih, pred istim stvarno-pristojnim sodiščem in praviloma tudi pred istim pristojnim sodnikom. In s tem se odpravlja dosedanja delitev, da v nekaterih družinsko-upravnih vprašanjih odločajo sodišča splošne pristojnosti, o nekaterih popravilih upravnega postopka centri za socialno delo, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti in kasneje Upravno sodišče. S tem se zasleduje tudi cilj doseči hitrejše reševanje zadev na družinskem področju.

Kar se tiče drugih sprememb, so povezane z evalvacijo veljavnih določb in predlogov, ki smo jih prejeli tekom širokega strokovnega usklajevanja, ki je potekalo od aprila 2018 naprej, in ki smo jih ocenili za utemeljene. Glavnina teh sprememb zasleduje povečanje hitrosti v teh postopkih in odpravlja pravne dileme, ki so vodile v neenotno sodno prakso na tem področju.

Na koncu, spoštovane poslanke in poslanci mi dovolite, da se zahvalim vsem, ki so v široki strokovni razpravi sodelovali pri pripravi tega predloga zakona, ki prvič po več kot 30. letih spreminjanja ureditev nepravdnih postopkov doživlja tudi spremembe. Prvenstveno Vrhovno sodišče in pri njem oblikovani implementacijski skupini, vsem sodiščem, ki so s svojimi pripombami in predlogi rešitev aktivno sodelovali pri njegovem nastajanju, pravni fakulteti v Mariboru in Ljubljani, Varuhu človekovih pravic, ki tako srčno izvaja projekt zagovorništva otroka, skupnosti centrov za socialno delo katerih vloga ostaja še vedno ključno, tudi v teh novih postopkih, odvetniški zbornici Slovenije, Vrhovnemu državnemu tožilstvu, državnemu odvetništvu, Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve in seveda tudi vsem ostalim, ki so s svojimi prispevki pomagali pri njegovem nastajanju.

Zahvaljujem se tudi Zakonodajno-pravni službi v Državnem zboru in podpiramo amandmaje, ki jih je vložila koalicija in ki menim, da naslavljajo dileme oziroma opombe, ki jih je naslovila Zakonodajno-pravna služba.

Bi pa pojasnila mogoče še to, da je v zadnjem obdobju se v javnosti odpiralo veliko vprašanj, kot je na primer ali je bila primerna ocena finančnih posledic družinskega zakonika glede primanjkovanja izvedencev s področja klinične, psihološke in pedopsihiatrične stroke in drugih strokovnjakov, ali bodo sodišča sposobna obravnavati vse zadeve oziroma koliko se bo s prenosom s CSD na sodišče povečal pripad, in seveda tudi druga vprašanja. Pri tem bi opozorila, da gre pri implementaciji Družinskega zakonika za sodelovanje več resorjev, zlasti Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, seveda tudi sodelovanje z Ministrstvom za zdravje v eni fazi. In za tista vprašanja, na katera bomo lahko dali sami odgovore, smo seveda pripravljeni, da na vaše pobude in vprašanja odgovorimo.

Toliko za uvod, spoštovana predsedujoča. Zdaj bi pa sebe opravičila, do 14. ure sem lahko prisotna, potem pa imam, žal, mednarodne zadeve, obiske - mislim, da ste bili že v Državnem zboru temu priče -, sodelavci bodo pa ostali.

Hvala lepa, spoštovana gospa ministrica.

Želi besedo predstavnica Zakonodajno-pravne službe, gospa Kralj? Izvolite.

Hvala za besedo, gospa podpredsednica.

V Zakonodajno-pravni službi smo pripravili pisno mnenje z dne 31. januar 2019. Kot je že uvodoma povedala gospa ministrica, gre za nov procesni zakon, ki je potreben predvsem zaradi uskladitve z novim Družinskim zakonikom, ta pa se začne uporabljati 15. aprila tega leta. Zato tudi na tem mestu ponovno opozarjamo, da mora biti tudi ta predlog zakona uveljavljen najkasneje do tega datuma, kajti v nasprotnem primeru lahko pride do velikih neskladij med materialno in procesno ureditvijo družinskega prava.

Gre za obsežen predlog zakona, več kot 220 členov. Uvodoma bi povedala, da je z vidika naših pristojnosti predlog zakona dobro pripravljen, tudi izčrpno obrazložen, smo pa izpostavili nekaj ustavnopravnih vprašanj k posameznim členom. Zlasti smo opozorili, da je treba v skladu s sodno prakso Ustavnega sodišča, tako kot pri vseh procesnih predpisih, zagotoviti neko ustrezno ravnotežje med posameznimi ustavnimi načeli in pravicami, ki so v določenih primerih v koliziji. Zlasti gre v tem primeru na eni strani za kolizijo med načelom največje koristi otroka in načelom pospešitve postopka in na drugi strani pravico do izjave. S tega vidika smo podali pripombe k petim členom, in sicer k določbi, ki omogoča uporabo dokaza iz drugega sodnega postopka, ne glede na omejitve, ki jih določa Zakon o pravdnem postopku, potem k določbam, s katerimi se skrajšujejo roki za prvo obravnavo, k določbi, ki uvaja institut začasnega skrbnika za zastopanje, in k določbi, ki omogoča sodišču, da zaradi varstva koristi otroka staršem ne dovoli vpogled v zapis opravljenega razgovora z otrokom. Ker predlog zakona določa tudi ukrep prisilnega zadržanja v psihiatrični bolnišnici, smo opozorili tudi, da morajo biti v tem postopku zagotovljena vsa ustavna procesna jamstva, ki jih določa 19. člen ustave. Ostale pripombe so se nanašale na razmerje do Zakona o pravdnem postopku, potem na notranja neskladja in na nomotehnične vidike. Bistveno je, z našega vidika, da je v vloženih amandmajih koalicije upoštevana velika večina naših pripomb, vključno s tistimi ustavnopravne narave. Glede pripomb, ki pa jih ministrstvo ni upoštevalo oziroma jih je upoštevalo le delno, pa so bila posredovana izčrpna pisna pojasnila, ki predstavljajo pomemben del zakonodajnega gradiva. Tako lahko zaključim, da z našega vidika k predloženemu besedilu nimamo več pripomb.

Hvala.

Hvala lepa.

Želi besedo predstavnik Državnega sveta, gospod Fajt? Izvolite.

Hvala za besedo, gospa predsedujoča.

Spoštovane gospe in gospodje!

Komisija za državno ureditev je na svoji 18. seji 30. januarja 2019 obravnavala Predlog zakona o nepravdnem postopku in ga podprla, saj je nujen, kot je bilo že rečeno, predpogoj za uspešno izvajanje Družinskega zakonika.

Komisija je poudarila, da bo prenos upravnih zadev s centrov za socialno delo na sodno oblast pomenil povečanje obsega dela na družinskih oddelkih sodišč. Zato se je na komisiji izpostavilo vprašanje, ali bodo glede na velike spremembe postopki potekali nemoteno in ali je vse pripravljeno za prenos teh pristojnosti. Komisija je spraševala, ali je na družinskih oddelkih sodišč zadostno število sodnikov. Predvsem pa so člani komisije opozorili, da bodo sodišča za svoje odločitve pogosteje angažirala sodne izvedence s področja klinične psihologije, ki pa jih, kot smo že predhodno ugotavljali, primanjkuje. Prav tako je komisija opozorila, da obstaja nevarnost, da se bodo postopki na sodiščih vlekli in da bo večja poraba sodnih izvedencev podražila postopke. Opozorjeno je bilo, da je v nekaterih državah v primerih družinskih zakonskih sporov opredeljeno obvezno zastopanje po odvetniku. Prav tako je bila izpostavljena pripomba Odvetniške zbornice, da je zastopanje po odvetniku obveznost v drugih nepravdnih postopkih, postopkih po Zakonu o duševnem zdravju v primerih prisilnega pridržanja v psihiatrični bolnišnici, potem Zakon o nepravdnem postopku in Zakon o duševnem zdravju torej nista usklajena. Opozorjeno je bilo tudi na pripombe Sodnega sveta, ki opozarja na finančne posledice za državni proračun in druga javnofinančna sredstva ter na možnost sodnih zaostankov. Glede na to, da je govora o sodnih postopkih, ki so opredeljeni kot nujni, so takšna opozorila zaskrbljujoča. Poudarjeno je tudi bilo, da čeprav je bil predlog zakona prvenstveno namenjen uskladitvi z Družinskim zakonikom, vendar ureja tudi klasične nepravdne postopke, in se zdi, da je bilo v tem postopku posvečene premalo pozornosti, in se znajo torej težave pojaviti kasneje pri samem izvajanju. Torej, še enkrat, opozorjeno je bilo na pripombe Odvetniške zbornice, tudi v zvezi s klasičnimi nepravdnimi postopki.

Kot sem že rekel, je torej komisija predlog zakona podprla, hkrati pa predlagatelje pozvala, da v nadaljnjem postopku ponovno pretehtajo pripombe, torej upoštevajo pripomb Odvetniške zbornice Slovenije, ki doslej še niso bile usklajene oziroma upoštevane.

Hvala.

Hvala lepa.

Preden nadaljujemo, naj vam povem, da sem bila obveščena, da poslanca Franca Breznika nadomešča poslanka Alenka Jeraj.

Zdaj bi dala besedo, če jo želi, predstavnici Vrhovnega sodišča dr. Mateji Končina Peternel. / oglašanje v ozadju/ V redu, hvala, torej ne. Želi besedo predstavnik Varuha človekovih pravic, gospod Tone Dolčič? Prav tako ne. Kaj pa predstavnik Skupnosti centrov za socialno delo, gospa Kuzmanič? Tudi ne. Predstavniki Notarske zbornice pa danes niso prisotni. Kaj pa predstavnik Odvetniške zbornice Slovenije, ali želi besedo? Izvolite, odvetnica Tanja Marušič.

Hvala.

Dober dan! Najprej bi vse pozdravila v imenu Odvetniške zbornice Slovenije in se zahvalila za povabilo.

Odvetniška zbornica je stanovska organizacija največjih uporabnikov Zakona o nepravdnem postopku. Se pravi, mi smo tisti, ki ga dnevno uporabljamo, ki smo dnevno na sodiščih in v živo doživljamo pomanjkljivosti tega postopka, pa tudi dobre strani. Tako bi šla kratko skozi določila členov in ustavila se bom tam, kjer nismo bili slišani, izpustila bi tisto, kjer smo bili slišani, in se zahvaljujem za to, da ste naše pripombe upoštevali, ker so to pripombe iz življenja ZNP.

Začela bi kar na začetku, ustavila bi se pri 11. členu. Samo omenila bi, da se v evropsko zakonodajo na področju prava in pristojnosti uvaja pojem običajnega bivališča; sicer so to predpisi, ki se ukvarjajo z mednarodnimi elementi, ampak teh mednarodnih elementov je vedno več, tudi v teh naših nepravdnih postopkih. Opozorili bi na to, da se v določenih nacionalnih zakonodajah ta pojem že uporablja. Ne bom se več kot toliko ustavljala pri tem, ker smo o tem že pisali, zato bi šla kar na konkretna vprašanja.

Pri členu 23, ko se pogovarjamo, kaj je tu vsebina predloga. ZNP daje široko možnost laičnega zastopanja v nepravdnih postopkih in je to laično zastopanje velikokrat razlog za zastoje v postopku in se o tem resnično premalo govori. V zasebnih pogovorih, pa tudi iz lastnih izkušenj pri teh postopkih vidim, kaj pomeni laično zastopanje. Pomeni, da se sodnik veliko ukvarja s pojasnjevalno dolžnostjo, kaj je to vsebina materialnega, kaj je to procesnega predpisa, vračanje vlog, skratka tukaj bomo imeli opravka z veliko laičnega zastopanja in veliko s tem povezanimi težavami. Kaj to pomeni? To pomeni vračanje vlog v popravo, dajanje rokov za popravo. Zdaj, če imamo subsidiarno uporabo ZPP, pomeni 15 dni, pomeni to, da se bodo te vloge lahko vračale nazaj, nepopolne, skratka jaz dajem v razmislek tako strokovni javnosti kot vsem, ki imate vpliv na vsebine in na to kaj bo nek zakon, kako bo neko vprašanje v zakonu urejeno, da vendarle začnimo razmišljati o profesionalizaciji zastopanja v postopkih zlasti tam kjer je potrebno zavarovati šibkejšega. Ko govorim o šibkejšem, govorim o otrocih, govorim o mladostnikih, to se pravi, otrocih, ki jih podelimo procesno sposobnost s petnajstimi leti, govorim o osebah v postopkih postavitve pod skrbništvo, ki smo jim prej po domače povedali, tudi odvzem ali pa omejitve poslovne sposobnosti. Govorim o teh šibkejših, da ne omenim tudi tega neravnovesja, ki ga recimo Francozi, francoska zakonodaja omenja pri ureditvi procesnega položaja zakoncev v teh pri urejanju njihovih medsebojnih razmerjih, kot smo slišali na predavanju, je bilo rečeno, da se ravno zaradi tega ravnovesja, te nemogoči oziroma zaščite šibkejšega pred močnejšim je obvezno zastopanje odvetnika v teh postopkih zakonsko urejeno. Skratka, pri sami vsebini predloga jaz pogrešam to, da manjka določilo, da se že zakonsko določilo, pa ne, da se sklicujem na subsidiarno uporabo ZPP, skratka kaj pomeni, če je vloga nepopolna in seveda obveznost vračila v popravo in tudi sankcije.

Nadaljujem s členom 22 - prijava udeležbe. Tukaj pri tem členu se bom potem navezala tudi na člen 155, ki se nanaša na vprašanje, kdo so udeleženci v postopku razdružitve solastnine. Namreč, udeleženci v nepravdnih postopkih niso samo tisti, ki želijo, se prvi, stranke plus tisti, ki izkaže interes, ampak bi morali na primer pri vprašanju udeležencev v postopku razdružitve solastnine, zakonsko predvideti, da so udeleženci tudi imetniki pravic na nepremičnini. Govorim o imetnikih pravic, služnosti hipotekarnih upnikov. V tem primeru govorim iz lastnih izkušenj, ko mora, ko se zastavlja vprašanje pri delitvi v naravi in se po delitvi v naravi prenašajo bremena na nepremičnini. Skratka, tukaj bi morali zakonski predlog določiti s tem, da so v teh postopkih nujno stranke v postopku tudi imetniki pravic na nepremičninah. Se pravi, zdaj lahko tudi podrobneje obrazložim, ampak jaz mislim, da imamo tukaj prof. Končinovo, sodnico Končinovo, ki bo to dosti boljše kot jaz razložila. Gre za to, da se sodnik sreča z resnimi težavami. In tudi kar se tiče pravne varnosti, je to dosti boljši in dosti bolje urejeno, če so stranke, kot stranke udeleženi vsi in je to že zakonsko predvideno.

Naprej gremo na… Narok. Glede naroka in dokaznega sklepa, tukaj je stališče zbornice še naprej to, da mora sodišče izdati dokazni sklep. Zakaj? Imamo opravka, mi imamo zdaj nepravdni postopek v katerega smo vključili te tipično družinske zadeve, ampak imamo tudi klasične nepravdne postopke, ki se po svoji vsebini zelo približujejo pravdnim postopkom. Govorim o mejnih sporih, ki so lastninski spori po svoji vsebini. Govorim tudi o nujnih poteh. Pri nujnih poteh, recimo jaz sem konkretno se srečala s primerom, ko sem dosegla spremembo sodne prakse, da smo v nepravdnem postopku ugotavljali ali je bila služnost priposestvoana. Skratka, govorimo o tipičnih lastninskih sporih. S stališča pravne varnosti bi jaz želela in tudi odvetniki želimo, da sodišče vedno izvaja dokaze z dokaznim sklepom, da se ve na podlagi česa je neko odločitev sprejeta, na podlagi katerih dokazov. Ne gre za neko posebno procesno pravilo. Sodniki so vešči tega in to brez težav res naredijo. Je resnično… Ne obremenjujemo s tem postopek. Ne nazadnje bodo vsi ti postopki kontradiktorni. Čim je pravno sredstvo je postopek kontradiktoren. Čim se nekdo pritoži dokazuje na primer pritožbeni razlog nepopolno ali zmotno ugotovljenega dejanskega stanja, imamo tukaj dokazne sklepe. Na to imamo navajanje dejstev in predlaganje dokazov. Jaz razumem, da se ta člen nanaša na zaščito oseb, ki to zaščito posebej potrebujejo. Jaz bi osebno dala to dobroto navajanja novih dejstev in dokazov k posebnim postopkom, ker so tudi nepravdni postopki, kot sem prej rekla že tipično pravdni, nekateri.

Potem gremo na člen 31. Meni še vedno in tudi še vedno nas moti to, da sodišče bo odločalo o razvezi zakona na podlagi sklepa. Prebrala sem obrazložitev in se citira sodnika Čujoviča, ki je tudi sam izrazil nelagodje ob tem. Namreč, sklep je načeloma procesen, sodba pa meritorna. Tukaj še vedno neko nelagodje izražamo ob tem, da imamo razvezno sodbo, sedaj bomo imeli pa razvezni sklep. Nekako ne gre skupaj, iskreno povem. Čeprav je oboje odločba, ampak ne vem… To so pač sedaj… Ni to več stvar okusa, ampak je… To je pač moje mnenje.

Pri novih dejstvih in dokazih spet se navezujem na to, da bi ta dobrota veljala le v tistih postopkih, kjer prevladuje načelo oficialnosti, če se navežem nazaj, govorim člen 34. Načelo oficialnosti, družinske zadeve, pa povsod tam, kjer imamo opravka z osebami, katere moramo posebej zaščititi.

Člen 40 oziroma člen 39 - plačilo sodne takse in procesna predpostavka. Mogoče danes ni ravno prostor na kar bi opozorila, ampak bi želela, da to slišite. V nepravdnih postopkih so se takse, kar se tiče razdružitve premoženja, v zadnjih, recimo, rečemo 20-ih letih tudi devetkrat zvišale. Tipičen nepravdni postopek je razdružitev premoženja. Veliko ljudi se ne odloči, da sodno ureja, razdružitev pa je velikokrat tu nujno, zaradi tega, ker so sodne takse previsoke. To pomeni, da sodna taksa velikokrat omejuje dostopnost stranke na sodišče. Ne velikokrat, je odločilnega pomena. Ne bi sedaj tukaj o izvedencih, ker tudi tu so zelo visoke zneski, tako da smo odvetniki včasih amaterji v primerjavi z njimi. Dajem v razmislek, da sodne takse včasih so ovira pristopa na sodišče.

Porazdelitev bremena stroškov. Tu opozarjam na neenotno sodno prakso. Odvetniki ugotavljamo, da je sodna praksa sodišč različna. Namreč, nekatera sodišča v nepravdnih postopkih odločijo po uradni dolžnosti o stroških, skupnih stroških postopka, nekatera pa le na predlog. Zato je bil tudi podan naš predlog, da se vnese določilo, da sodišče o skupnih stroških odloči po uradni dolžnosti. Kako odloči je drugo vprašanje. Vendar po uradni dolžnosti. Konkretno povem, Višje sodišče Koper le po uradni dolžnosti odloča, sodna praksa. Med tem ko pa ljubljansko samo na predlog. Na lastni koži izkušeno, preverjeno, tako da lahko to potrdim.

Gremo na člen 45 - Upravljanje procesnih dejanj. Tukaj če preberemo drugi odstavek piše, predvideva, da sodišče otroku, ki je dopolnil 15 let in je sposoben razumeti pomen in pravne posledice svojih dejanj omogoči, da kot udeleženec v postopku samostojno opravlja procesna dejanja. Tukaj imamo otroka 15 let starega, ki mu sodišče da to možnost. Imamo laično zastopanje. Iz prakse vem, da to bo zelo težko funkcioniralo, če ta otrok ne bo imel profesionalnega zastopnika, bom rekla, odvetnika. Ne predstavlja si, da 15-letnik razume pomen tega postopka zase, verjetno zna artikulirati kaj si sicer želi, vendar med tem, kar si želi in tem kar lahko dosežemo pa mora nekdo pomagati. Iz stališča varstva procesnih pravic otroka je nujno, da ima otrok profesionalnega zastopnika, to je pooblaščena odvetnika.

Glejte, resnično bi vas povabila v ten tak postopek, da vidite, kako so te otroci zbegani. Večina vas je staršev in imate verjetno kakšnega 15-letnika doma in vemo točno, da ta 15-letnik je funkcionalno še nepismen pa še vse urejamo zanj, pa še kakšno leto več verjetno od petnajstega.

Skratka, s stališča lahko otroku damo to procesno pravico, ampak kako naj jo pa udejanji?

Ta otrok potrebuje odvetnika, zato jaz mislim, da je tu na mestu, da se otroku, če se mu omogoča, da samostojno opravlja procesna dejanja, ja, vendar s pomočjo odvetnika. To je zaradi njegovih - varstva njegovih pravic, njegovega položaja, kar enači tudi z varstvom koristi.

Enako, če gremo peti odstavek kolizijski skrbnik. Osebno imam opravka s kolizijskimi skrbniki. Moram reči, da so v zapuščinskih postopkih, imam to, in so ti skrbniki zbegani. Ne vedo niti kaj je to kolizija, kdaj kolizija nastopi in tukaj resnično ti otroci potrebujejo profesionalce, če želijo, da se njihove pravice kvalitetno zaščitijo in da se na tak način res udejanji ta zaščita otrokovega interesa in se za interes tudi potem zavaruje.

Skratka, kar se tiče otrok, ja, vendar če mu podelimo, jim oddamo ta položaj, potem otrok more imeti profesionalnega zastopnika, pooblaščenca, odvetnika.

Kje sem zdaj … roki, postopi … aha, ja!

Gremo naprej. Imamo postopke, ki se nanašajo na osebna stanja. To so tako imenovani, kot sem že prej rekla, so to postopki, ki smo jih preimenovali za odvzem poslovne sposobnosti, ali pa omejitev.

Omejitev ali odvzem, govorim, moje pripombe se zdaj nanašajo na člen 59: začasni zastopnik za zastopanje v postopku postavitve pod skrbništvo. Omejitev ali odvzem poslovne sposobnosti je eden najhujših posegov v življenje človeka. Meni osebno je to večji poseg, kot omejitev svobode. Oseba, ki mu odvzamemo poslovno sposobnost, ga vrnemo v položaj 15, 14-letnika.

Se pravi, predstavljajte si, kaj to za človeka pomeni? Ne more razpolagati s svojim denarjem, tudi če je zaposlen s svojo plačo ima osebo, ki mu odmerja, odreja vse, ki nadzoruje njegovo življenje do potankosti.

Zakaj to omenjam? Omenjam v primerjavi, kot je prej predstavnik Državnega zbora omeni, v primerjavi z Zakonom o duševnem zdravju, kjer ima pridržanec zagovornika po uradni dolžnosti odvetnika, mu je imenovan v tem postopku, in se mi zastavlja vprašanje: Kje je večji poseg v človekove pravice? Mislim, da je pri omejitvi ali odvzemu poslovne sposobnosti večji poseg, kot pri odvzemu svobode. Ker nekdo se bo iz bolnišnice vrnil, ali pa bo v bolnišnici še vedno samostojno dvigal denar na bankomatu, medtem ko pa nekdo, ki mu odvzamemo poslovno sposobnost tega ne bo mogel narediti nikjer.

Zato je začasni skrbnik za zastopanje osebe v postopkih postavitve pod skrbništvom lahko le odvetnik in to je predlog Odvetniške zbornice s stališča zaščite te osebe.

Namreč ti postopki so zelo pogosti in osebe resnično potrebujejo varstvo svojega pravnega položaja in procesnih pravic. Nadaljnji člen je omejitev pregledovanja in prepisovanja spisa, ki se tiče na podatke o premoženjskem stanju. Jaz zdaj tega določila ne razumem, ker če je nekdo v postopku omejitve oziroma postavitve pod skrbništvo, je seveda vpogled v njegovo premoženje še kako pomembno, ker se to premoženje s takim postopkom ravno zavaruje.

Nadaljujem pri členu … ja, aha!

Gremo na zakonske spore: 80. člen, 5. odstavek, kjer je predvideno, da če noben izmed zakoncev … in obenem med postopkom odstopi, in če eden od zakoncev med postopkom odstopi od tega predloga, sodišče postopek ustavi. Naš predlog je tudi ta, da bi se drugega zakonca pozvalo ali ostaja pri razvezi in se potem postopek nadaljuje na podlagi določil kot razveze zakonske zveze. Gre samo za ekonomičnost postopanja takse, plača na postopek v teku, če si eden želi razvezati, naj se zaključi. Zakaj bi še enkrat vlagali, čisto praktično. Če imate kakšen nasproten argument temu predlogu, bi ga z veseljem slišala. Čisto praktično.

Postopki za varstvo …

Se vam opravičujem, a lahko samo malo bolj strnemo, ker tudi gospa ministrica bo morala iti ob 14-ih in bi si želela morda tudi od nje slišati kakšne odgovore še. Da strnemo no, saj razumem …

Saj jaz bom zelo kratka, ampak morate razumeti, mi smo prva linija