Spoštovane članice in člani Komisije za nadzor javnih financ, pa tudi člani odbora oziroma komisije, Odbora za zadeve Evropske unije, spoštovani vabljeni gostje začenjam 26. redno sejo Komisije za nadzor javnih financ. S predsednikom Odbora za zadeve Evropske unije, s Francem Breznikom sva se dogovorila za skupno sejo Odbora za zadeve Evropske unije in Komisije za nadzor javnih financ, na kateri se bomo seznanili z letnima poročiloma Evropskega računskega sodišča za proračunsko leto 2024.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji člani: gospod Jožef Horvat in Milan Jakopovič. In Franc Medic pa nadomešča poslanca Aleksandra Reberška, prav tako pa Janija Prednika nadomešča gospod Jonas Žnidaršič.

Besedo sedaj dajem predsedniku Odbora za zadeve Evropske unije, gospodu Francu Brezniku, izvolite.

Hvala, kolega Vrtovec. Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi in spoštovani visoki gostje, začenjamo 124. sejo Odbora za zadeve Evropske unije.

Na začetku naj povem, da imam nekaj pooblastil. Kolega Gašperja Ovnika bo nadomeščal kolega Branko Zlobko, ki ga lepo pozdravljam na današnji seji in doktor Martina Premka nadomešča kolega Bojana Čebela, ki ga prav tako lepo pozdravljam na današnji seji.

Torej prehajamo na določitev dnevnega reda skupne seje. S sklicem skupne seje ste prejeli dnevni red. Ker v poslovniškem roku s predsednikom Komisije za nadzor javnih financ nisva prejela predlogov za njegovo spremembo, je torej določen takšen dnevni red skupne seje kot ste ga prejeli s samim sklicem.

Obveščam vas pa, da so bili na sejo vabljeni: gospod magister Jorg Kristjan Petrovič, član Evropskega računskega sodišča, ki ga lepo pozdravljam na današnji seji, gospa Jana Ahčin, predsednica Računskega sodišča Republike Slovenije - vidim, da ima nadomestilo, boste se potem predstavili za magnetogram, Urad predsednice Republike Slovenije, Kabinet predsednika Vlade Republike Slovenije, Ministrstvo za finance. Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj, Računsko sodišče Republike Slovenije ter poslanke in poslanci iz Republike Slovenije v Evropskem parlamentu.

Sedaj prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - SEZNANITEV Z LETNIMA POROČILOMA EVROPSKEGA RAČUNSKEGA SODIŠČA ZA PRORAČUNSKO LETO 2024.

Gradivo z dne 9. oktobra 2025 je objavljeno na sami spletni strani Državnega zbora.

Naj v uvodu poudarim, da v skladu s členom 7 Protokola številka 1 o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji, priloženega pogodbi o delovanju Evropske unije, Evropsko računsko sodišče pošilja svoja letna poročila v vednost nacionalnim parlamentom držav članic, sočasno kot Evropskemu parlamentu in Svetu Evropske unije. Tudi na ta način naj bi bili nacionalni parlamenti udeleženi pri dejavnosti in nadzoru institucij Evropske unije.

Za uvodno predstavitev obeh obsežnih letnih poročil pa se seveda dajem sedaj besedo magistru Jorgu Kristjanu Petroviču, članu Evropskega računskega sodišča. Posebej pa vas prosim nekako, da nam tudi na kratko predstavite seveda tudi primere iz Republike Slovenije. Magister Jorg Kristjan Petrovič, izvolite, dobrodošli med nas in beseda je vaša.

Hvala lepa. Spoštovani predsednik Odbora za zadeve Evropske unije gospod Breznik, spoštovani predsednik Komisije za nadzor javnih financ gospod Vatovec, spoštovane poslanke in poslanci, spoštovana predstavnica Računskega sodišča, vrhovna državna revizorka Helena Jenko, spoštovani predstavniki Ministrstva za finance, spoštovani ostali gostje.

Predstavljam poročilo, ki je bilo objavljeno včeraj, še toplo, sveže. Letos smo se odločili, da to naredimo čim prej, ker so pač v teku razprave o novi finančni perspektivi in marsikatera stvar zna biti zanimiva tudi iz tega poročila, kar se tiče teh razprav. Glede na čas, ki nam je odmerjen, bom probal biti čim hitrejši, zato da bo še nekaj časa za razpravo.

Kot vsako leto sodišče izreka nekaj mnenj, in sicer so te izjave, ali je zaključni račun zanesljiv, se pravi, ali so računovodski podatki takšni kakršni morajo biti, ali so prihodki ustrezno predstavljeni in pravilni, ali so plačila izvršena skladno z ustreznimi pravili in vse te transakcije seveda pregledane na podlagi vzorca, potem pa seveda vsako leto, zdaj že nekaj let zapored izrečem tudi mnenje o skladu za okrevanje in razvoj. Zdaj, kakšna je populacija proračuna, ki smo ga pregledali za leto 2024 so tukaj na kratko predstavljeni odhodki. Ključna dva razdelka, največja, naravni viri in pa kohezija. Zdaj v same številke zaradi odmerjenega časa ne bomo šli. Ključno je, da predstavimo, kakšna so izrečena mnenja, in sicer tako kot že vsa leta do sedaj, kar se tiče izkazov, smo izrekli, je mnenje brez pridržka, se pravi izkazi daje verodostojno sliko. O finančnih transakcijah evropskega proračuna. Prav tako je brez pridržka mnenje, ki smo ga podali za zbrane prihodkovne transakcije v letu 2024.

Kar se tiče zakonitosti in pravilnosti odhodkov, kot rečeno, smo izdali dve ločeni mnenji. Mnenje sodišča o zakonitosti in pravilnosti proračunskih odhodkov je žal negativno. Bom kasneje pojasnil, zakaj. Kar pa se tiče mehanizma za okrevanje in odpornost, pa smo izrekli mnenje s pridržkom. Zakaj je mnenje o proračunu negativno? Zato, ker stopnja napake presega stopnjo pomembnosti, ki jo, kot veste, postavljamo vsako leto na 2 odstotka. Letošnja točkovna ocena napake je 3,6 odstotka. Tukaj velja pravzaprav poudariti, tako kot vidite na tej sliki, da je ta napaka ponovno nižja. Nižja je tako glede na preteklo leto kot tudi glede na predpreteklo leto. Skratka imamo en pozitiven obrat. Zadevo je moč pojasniti s tem, da ti pretekli leti, še posebej leta 2023. To so bila leta, kjer je odmeval še čas tako imenovanega covida, kjer se je zaradi tega, ker se je delalo na daljavo, ker se pač transakcije niso potekale tako kot običajno. Prihaja do večjih, do večjih napak. Moram reči, da smo veseli nad tem trendom in upam, da se bo nadaljeval tudi v prihodnjem letu, da bi se potem premaknili v nekakšno to območje, kot smo bili tam v letu 2020, 2021 ali morda celo še kakšno boljše stanje od tega. No, tukaj je predstavljeno kako je ta populacija. Bi bila revidirana. V letu 2024 smo revidirana področja, ki so vsebovala pomembne napake, so pomenila 68,9 revidiranje procentov revidirane populacije sodišča in sodišče ocenjuje, da stopnja napake za ta del odhodkov znaša 5,2 odstotka. Za tisti del, ki pa je brez pomembnih napak, pa je nižja od 2 odstotkov. Glede na velikost vzorca je bilo moč podati ocene tudi za nekaj razdelkov proračuna, in sicer za enotni trg in inovacije. Tukaj je stanje podobno kot v preteklem letu, ocena je napake na 3,2 odstotka. Pri koheziji beležimo največji padec, ta je dejansko tisti ki je tudi vplival na skupno oceno, da se je ta znižala, ocena je 5,7 odstotka, naravni viri, majčkeno slabše, kot je bilo 2,6 odstotka in pa prvič je bilo moč oceniti tudi zaradi velikosti vzorca, kakšna je napaka pri sredstvih za sosedstvo in svet. Tukaj je ocena napake 4,9 odstotka.

Kar se tiče mehanizma za okrevanje in odpornost. Komisija je za leto 2024 izvršila 28 plačil nepovratnih sredstev 21 državam članicam, ki so se nanašala na skupno 539 mejnikov in 205 ciljev, 12, od teh 325 mejnikov in ciljev, ki jih je preučilo sodišče, ni bilo skladnih s pogoji za plačilo in upravičenost. Ti mejniki in cilji zadevajo šest plačil šestim državam članicam in kot rečeno, sodišče je za odhodke mehanizma izreklo mnenje s pridržkom.

Kar se tiče vsega, kar je razkrito in se navezuje na morebitne goljufije, sodišče seveda prispeva k boju proti goljufijam. Sodišče kot zunanji revizor sicer ni pooblaščeno za neposredne preiskave primerov suma goljufij, zato je sodišče tako kot vsako leto, predaja zadeve Olafu, mi smo v lanskem letu predali 19 primerov suma goljufij, urad Olaf je začel šest preiskav. Hkrati je sodišče o sedmih od teh primerov poročalo tudi Evropskemu javnemu tožilstvu, ki je na podlagi tega z vsemi začelo preiskave.

Kar se tiče črpanja iz skladov z deljenim upravljanjem za obdobje 2021-2027, konec leta 2024 je črpanje sredstev iz strukturnih skladov za obdobje 2014-2020 dosegalo 97 odstotkov, kar se pa tiče črpanja sredstev iz skladov z deljenim upravljanjem za obdobje 2021-2027, kjer smo pravzaprav že globoko v drugi polovici pa je v okviru uredbe o skupnih določbah to ostalo nizko in je znašala v povprečju zgolj 7 odstotkov. Slovenija je pod tem povprečjem in je črpala le 5,1 odstotka sredstev do konca leta 2024. Plačila nepovratnih sredstev iz mehanizma za okrevanje in odpornost. Letna plačila nepovratnih sredstev iz mehanizma so v letu 2024 znašala 55,9 milijard evrov, kar je komaj polovica zneska, ki ga je komisija predvidela junija 2023. Ob koncu leta 2024 so plačila nepovratnih sredstev iz Mehanizma znašala 55 odstotkov vseh dodeljenih sredstev. Na voljo je še 162 milijard evrov, ki jih je treba izplačati do konca prihodnjega leta, kar je praktično "just around the corner". Samo pet držav je počrpalo več kot 60 odstotkov sredstev, Slovenija žal ni med njimi, saj je počrpala 42 odstotkov sredstev.

Kar se tiče financiranja, ti programi so financirani z dolgom, ki so predstavljeni na tem slajdu. Neporavnana najeta posojila, na finančnih trgih so v letu 2024, so se povečala za 30 odstotkov, sedaj znašajo 551 milijard; od tega leta 2027 bi neporavnana najeta posojila lahko presegala tudi 900 milijard evrov, takšen je načrt, kar je seveda skoraj desetkrat več kot leta 2020 pred začetkom izvajanja Next Generation EU.

Tako kot smo že v preteklem letu se dotaknili tudi vprašanja inflacije, tudi tokrat ena prosojnica na to temo. Gre za pričakovano kumulativno inflacijo po državah članicah za obdobje 2019-2027. Povprečna inflacija EU v letu 2024 je znašala 2,6 odstotka, pred tem, v letu 2023 6,4 odstotka in še leto poprej 2022 9,2 odstotka. Sodišče na podlagi napovedi komisije in Mednarodnega denarnega sklada glede inflacije ocenjuje, da bi lahko proračun EU do konca leta 2027 izgubil okoli 13,9 odstotne točke kupne moči. Kar je razvidno iz slike, pa je, da inflacija pravzaprav ne vpliva enako na vse države članice. Slovenijo najdete tukaj v tem razdelku med modro in rdečo linijo. Povprečje evroobmočja 29 odstotkov, kot rečeno in povprečje EU 33 odstotkov. Sodišče je proučilo izbrane ključne sisteme kontrol za upravljanje lastnih sredstev in vzorec prihodkov transakcij in stopnja napake v tem razdelku prihodki, kot rečeno, ni bila pomembna, zato je bilo, kot rečeno, izdano pozitivno mnenje. Enotni trg, inovacije in digitalno, tukaj je bilo količinsko opredeljenih 28 napak. Raziskave so še vedno programi porabe z visokim tveganjem. Sodišče je odkrilo količinsko opredeljive napake v 26 od 99 revidiranih transakcij s področja raziskav, od tega mnoge v zvezi s stroški dela.

Kohezija, odpornost in vrednote. Stopnja napake, ki jo je sodišče ocenilo za razdelek kohezije, odpornost in vrednote, ponovno žal precej nad dvema odstotkoma. Kot rečeno, znaša 5,7, ampak kot tudi že poudarjeno. Se pa je dejansko znižala kot v letu poprej, ko je bila 9,3 odstotke. K oceni stopnje napake, ki jo je izračunalo sodišče, so največ prispevali neupravičeni stroški. K njej so pomembno prispevali tudi kršitve pravil o javnem naročanju in pa neupravičeni projekti.

Naravni viri. Od 228 transakcij v letu 2024 je sodišče v 39, kar je 17 odstotkov, odkrilo napake. Količinsko je opredelilo 22 napak. Največje število količinsko opredeljenih napak je bilo pri transakcijah v okviru shem za podnebje in okolje ter na področju razvoja podeželja. K oceni stopnje napake so največ prispevale upravne napake in neupravičeni prejemki dejavnosti, projekti ali odhodki.

Migracije in upravljanje meja, varnost in obramba. V 8 od 23 preučenih transakcij so bile napake, sodišče je količinsko opredelilo tri od njih. Te napake so se nanašale na odhodke, nastale zunaj obdobja izvajanja odsotnosti bistvenih dokazil in druge vrste neupravičenih odhodkov.

Sosedstvo in svet. Količinsko opredeljenih 42 napak od 137 transakcij v letu 2024, sodišče 56, kar je 40 odstotkov odkrilo napake. K ocenjeni stopnje napake so največ prispevali neupravičeni stroški, resne kršitve pravil o javnem naročanju in pomanjkanje bistvenih dokazil.

Evropska javna uprava. Sodišče je preučilo 70 transakcij, ki so zajemale vse inštitucije v 16 od 70 transakcij so bile napake. Sodišče je tako kot poprejšnja leta ocenilo, da so te stopnje sicer pod pragom pomembnosti.

Še nekaj besed o mehanizmu za okrevanje in odpornost, kjer, kot rečeno, smo izrekli mnenje s pridržkom. Sodišče je proučilo vseh 28 plačil nepovratnih sredstev izvršenih v letu 2024 21 državam članicam ter zadovoljivo izpolnjevanje 222 mejnikov in 173 ciljev. Revidirani znesek je znašal 59,9 milijarde evrov. Sodišče je pri 12 od 395 preučenih mejnikov in ciljev prišlo do kvantitativnih ugotovitev. Te so se nanašale na 6 od 28 plačil iz mehanizma in na pet od teh plačil pa so vplivale pomembne napake. Sodišče je za odhodke iz mehanizma dalo mnenje s pridržkom, 12 ugotovil se je nanašalo na nezadovoljivo izpolnjevanje šestih mejnikov in ciljev, štiri projekte, ki so se začeli pred obdobjem upravičenosti, en primer dvojnega financiranja in en primer razveljavitve cilja. Sodišče je odkrilo tudi primere nejasno opredeljenih mejnikov ali ciljev, zaradi česar je ocenjena, je ocena, ali so bili ti zadovoljivo izpolnjeni, temeljila na bolj osebni presoji, stalnih slabostih v sistemih držav članic za kontrole problemov glede zanesljivosti informacij, ki so jih države članice navedle v svojih izjavah o upravljanju in sredstev za mehanizem ni mogoče sistematično slediti v vseh državah članicah. Spomnili se boste, da smo pred časom obravnavali posebno poročilo na to temo na komisiji prav tako takoj, ko je bilo objavljeno, sem ga tukaj predstavil. In jaz bi vas pa zdaj povabil še na en seminar, vabila ste prejeli konec meseca. Ker bomo ponovno razpravljali o problematiki konstituiranja oziroma kako je bil oblikovan mehanizem za okrevanje odpornosti, pa ne toliko več o samem mehanizmu, namen ni več, kot rečeno, ta mehanizem se izteka konec drugega leta se zaključujejo celo izplačila, ampak oblika, način. Ki je bil uporabljen v mehanizmu, je sedaj predviden za uporabo v novi finančni perspektivi v evropskem proračunu. In želja Računskega sodišča je bila, zaradi tega smo takrat tudi šli v objavo teh poročil, sporočiti komisiji, kje so težave, kje so problemi, kaj je treba popraviti, kaj je treba spremeniti. In zdaj se seveda ta razprava dogaja. Zakonodajni predlogi so prišli v javnost pred poletnimi počitnicami in mislim, da bi veljalo eno takšno razpravo, bi bila koristna, da jo opravimo, zato smo se odločili pripraviti ta seminar. Izvajan bo v hiši Evropske unije. No, in kot rečeno, vabila ste, ste prejeli, vabljeni so tudi evropski poslanci, vabljeno je Računsko sodišče, vabljeno je Ministrstvo za finance in pa vsi ostali, finance in pa vsi ostali akterji, ki so vključeni trenutno v izvajanje mehanizma za okrevanje in odpornost in seveda potem pa, tako kot zdaj prihaja, kot je že sedaj ta finančna perspektiva tudi v bodoče. Tako da upam, da se vidimo.

Bila izrečena želja, da povemo tudi nekaj še, kar se tiče Slovenije, mogoče se bomo pa v razpravi vrnili v te odstotke črpanja. No, kar se tiče samega mehanizma za okrevanje in odpornost. Transakcije, ki so bile pregledane na Slovenijo, jih je bilo šest. Ne, pardon, se opravičujem, štiri in med temi štirimi revidiranimi mejniki ni bilo ugotovljenih napak ali sistemskih slabosti.

No, in zdaj še ta drugi del, letno poročilo o dejavnosti, financiranih iz devetega, desetega evropskega razvojnega sklada za proračunsko leto 2024. Sodišče o odhodkih za proračunsko leto 2024, mnenje je negativno. 34 od 85 transakcij, ki jih je učilo sodišče, je vsebovalo napake in sodišče je količinsko opredelilo 27 napak. K ocenjeni stopnji napake, ki jo je izračunalo sodišče, so največ prispevali neupravičeni odhodki, k njej so pomembno prispevali tudi odsotnost bistvenih dokazil in previsoka obračunana predplačila. No, in za zaključek še nekaj o naši dejavnosti kjer skozi posebna poročila izvajamo revizijo doseganja rezultatov. Ta posebna poročila o smotrnosti poslovanja, ki so bila objavljena v letu 2024. Objavljenih je bilo 28 posebnih poročil. Ta poročila so vsebovala 230 priporočil o najrazličnejših temah in 69 odstotkov teh priporočil je bilo v celoti sprejetih. Večina, se pravi 70 odstotkov priporočil je bilo naslovljenih na Evropsko komisijo, toliko mojih 25 minut. Hvala lepa za pozornost in seveda sem zdaj pripravljen odgovarjati na vaša vprašanja, v kolikor ni predvideno, da še ostali gostje karkoli komentirajo pred tem. Hvala.

Najlepša hvala za uvodno predstavitev dveh obsežnih letnih poročil, magister Jorg Kristijan Petrovič.

Tako, sedaj bom dal besedo sprva gostom. Želi besedo predstavnica Računskega sodišča Republike Slovenije? (Da.)

Izvolite, prosim samo, če se predstavite za magnetogram. Tako.

Hvala lepa.

(Helena Jenko, vrhovna državna revizorka z Računskega sodišča.)

Veseli me, da smo danes bili povabljeni zraven na to sejo, ker delo Evropskega računskega sodišča je na nek način podobno tudi v delu našega Računskega sodišča. Metode so podobne. Res je razlika v tem, da je tam več držav članic vključenih z več različnimi pravnimi redi, ampak ker je naše delo podobno, nas veseli, da lahko to slišimo, veseli nas tudi, da je tudi naše sodelovanje z Evropskim računskim sodiščem zelo dobro, tako na področju dela kot tudi zdaj, to, kar ste slišali, okrogla miza, ki jo tudi pripravljamo v sodelovanju skupaj.

Skratka, sodelovali smo tudi pri oceni samega Evropskega računskega sodišča, skupaj z vrhovnimi revizijskimi institucijami Švice, Švedske in Kanade. Za nas je bilo to kar eno priznanje, da smo bili izbrani v to skupino in smo se tudi lahko tudi sami pravzaprav veliko naučili v tem postopku. Tako da nas je veselilo in smo šteli kot eno priznanje tudi to.

Najlepša hvala.

Želi besedo predstavnik Ministrstva za kohezijo, državni sekretar? (Ne.) Ne želite. Predstavnica Ministrstva za finance? (Ne.)(

Tako sedaj odpiram tudi razpravo kolegic in kolegov, želi kdo razpravljati? (Da.)

Kolega Gregorič se je prijavil prvi, izvolite kolega Gregorič.

Hvala oba predsedujoča.

Se opravičujem za moj počen glas, ampak upam, da me boste razumeli. Najlepša hvala gospodu Petroviču za predstavitev, jaz bi rekel tako, impresivnega, vsaj povzetek je že impresiven. Jaz imam ene par vprašanj, ker sem pač zvedav. Vidim, tu nekje na koncu je 27 slikic, tudi vaša. To si predstavljam, da je iz vsake države en glavni revizor, ampak zanima me pa, koliko je kompletna posadka revizorjev v Evropskem računskem sodišču?

Drugo, velikost vzorca. Budžet za 24. leto je bil 121 milijard, koliko od teh milijard dejansko pregledate, glede na to, da sem na strani 13 videl, da je revidirana populacija 167 milijard. Ali to pomeni, da ste tako velik vzorec imeli, to, ne vem, kaj to pomeni.

Potem me zanima, na sliki deset so neporavnana posojila 551 milijard, na sliki 11, zraven so pa neporavnane obveznice 578 milijard. Zdaj, ali se to, ali je to treba sešteti in potem imam pa dva vprašanja, kdaj bomo ta posojila in te neporavnane obveznice vrnili, torej kapital in koliko so letni stroški za obresti na posojila pa na obveznice in potem imam pa še zadnji dve vprašanji.

Kakšna so posojila do sedaj in donacije za Ukrajino? In kakšne so posojila in donacije do zdaj za Afriko, za primerjavo, za celo Afriko? Najlepša hvala.

Najlepša hvala.

Želi še kdo postaviti vprašanje magistru Jorgu Kristjanu Petroviču, ob, še ima kakšno vprašanje glede poročila? Ne, potem bom prosil predstavnika Evropskega računskega sodišča morda, da odgovori na nekaj vprašanj.

V kolikor pa tudi ni vseh odgovorov, ker verjamem, da je bilo ogromno vprašanj, pa odgovor mogoče kdaj pošljete kolegu. Izvolite.

Kar se tiče sestave Računskega sodišča, ste pravilno ugotovil, vsaka država ima enega računskega sodnika. Vseh skupno zaposlenih nas je nekaj okrog tisoč, od tega je 550 revizorjev. To so ti osnovni podatki, kakšna je naša struktura. Vzorec, s katerim revidiramo evropski proračun, je 750 enot, način vzorčenja je vzorčenje po denarni enoti. Mislim, da sva o tem že celo enkrat razpravljala nekaj let nazaj, kako poteka to vzorčenje. Jaz bom še enkrat rekel, tako kot vsako leto, jaz bi vas z veseljem vse skupaj povabil, da pridete na Računsko sodišče v Luksemburg. Ne, veste, zakaj? Zato, da bi podrobno predstavili, kako poteka to vzorčenje, kakšen je ta način statistike, ki jo uporabljamo. Naši strokovnjaki za statistiko bodo to z veseljem naredili. Jaz seveda vsako leto povabim tudi Državni svet, kjer enako predstavim poročilo in moram reči, da zdaj Državni svet se je odzval, prihaja decembra na obisk, če bi vi lahko tudi prišli, ne vem, prihodnje leto ali kadarkoli, tako Komisija za nadzor javnih financ kot Odbor za zadeve Evropske unije bi bilo, bi bilo to super in z veseljem bi vas gostili.

Kar se tiče teh dolgov. Dolgovi, ki se zdaj kopičijo za sklad za okrevanje in odpornost, se pravzaprav niti še niso začeli odplačevati, ker se bodo začeli odplačevati šele z letom 2028 in odplačevali se bodo 30 let, se pravi do leta 2058. Jaz sem že enkrat rekel, da ta beseda zveza Next Generation EU, kot se to imenuje, me zelo, zelo spominja na to, da pomeni, da bo to odplačevala Next Generation EU. Ampak glejte, to je bilo posebno obdobje, ko je ta covid prišel, je bil velik strah gospodarskega zastoja, se pravi padca gospodarske rasti. Države članice z visokimi stopnjami dolgov in pa primanjkljaja niso imele več kapacitete, da bi lahko odreagirale kot fiskus. Evropska centralna banka Bazuka Maria Ddragia tudi ni imela več moči, je dosegla učinke katera je in jih ni bilo več dodatnih. In potem je samo še ta nadnacionalna raven ostala. In prvič v zgodovini se je pravzaprav zgodilo, da se je, da se je Evropska unija v tako velikem obsegu sploh začela zadolževati. Tudi zaradi tega, ker velja načelo izravnanega proračuna, ta sklad ni bil umeščen v proračun, ampak izven proračuna. Kar je seveda potem omogočilo to zadolževanje. Mi smo imeli posebno revizijo, ki se je tikala zakladnice same organizacije. In pa tudi vprašanje, ki ste ga postavil okrog obrestnih mer. Evropska unija s tem zadolževanjem in s svojo zakladnico je zgledno zagotovila sredstva za vse namene, ki so bili potrebni v tem skladu. Kar se tiče pa obrestnih mer, je pa dosegla nekaj slabše rezultate, kot so nemške pa francoske obveznice, kar je pravzaprav še zmeraj bilo izjemno ugodno v primerjavi z zadolževanjem ostalih posameznih držav. Zato so bile države povabljene, da se zadolžujejo preko tega sklada. Zakaj pa so bile razmere vseeno malo slabše kot za nemške, francoske obveznice? Eden ključnih razlogov je bil ta, da je to bil nov akter na trgu, nova zakladnica, ki ni imela track rekorda, ki še pravzaprav ni šla skozi nobeno resno krizo, kjer bi se pokazalo, kako jo lahko rating agencije ocenjujejo glede njene odpornosti na krizo. Drugo, kar je bilo, je pa to, da je bilo rečeno, da bo to zadolževanje enkratni dogodek, nekaj, kar se zgodi enkrat vsakih sto let. In zato se tisti večji akterji, se pravi pokojninski skladi ameriški, ki iščejo dolgoročne naložbe in dolgoročne naložbe pri nekom, ki bo stalni akter na trgu, niso postopali kupovati teh obveznic. In to je seveda potem tudi vplivalo, vplivalo na samo ceno zadolževanja. Zdaj, kar se tiče pa Ukrajine pa Afrike, vam pa ta trenutek žal ne morem dati odgovora. Tukaj se bomo zavezali, da pošljemo ta odgovor komisiji v pisni obliki.

Najlepša hvala.

Gospod Gladek, vi bi še želeli. Izvolite, imate besedo. Tako.