Spoštovani gostje, spoštovani kolegice in kolegi! Spoštovani državljani in državljanke, ki nas gledate preko televizijskih sprejemnikov.

Pričenjam 7. nujno sejo Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Obveščam vas, da so zadržani in da se seje ne morejo udeležiti ali jih nadomeščajo, torej Predraga Bakovića nadomešča kolega Matjaž Han, ki ga lepo pozdravljam v naši sredini.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje 4. februarja 2019 ste prejeli naslednji dnevni red: prva in edina točka, torej problematika slovenske samooskrbe - primer uvoza mesa sporne kvalitete. Ker do pričetka seje odbora nisem prejel predlogov za spremembo dnevnega reda je določen dnevni red seje, kot je bil določen s sklicem te seje 4. februarja 2019.

Prehajamo na obravnavo te točke, PROBLEMATIKA SLOVENSKE SAMOOSKRBE – PRIMER UVOZA MESA SPORNE KVALITETE. Poslanska skupina Nove Slovenije -krščanski demokrati je 1. 2. 2019 vložila zahtevo za sklic nujne seje odbora za navedeno točko dnevnega reda. H gradivu k tej točki ste prejeli: zahtevo Poslanske skupine Nove Slovenije - krščanski demokrati s predlogoma sklepov, ki naj bi ju odbor sprejel. Na sejo smo vabili: predlagatelja, zahteva Poslanske skupine Nove Slovenije - krščanski demokrati, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Ministrstvo za finance, Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, Gospodarsko interesno združenje mesne industrije Slovenije, Kmetijsko-gozdarsko zbornico Slovenije in Zvezo potrošnikov Slovenije. Naknadno sem vabil še Zadružno zvezo Slovenije, Igorja Hrovatiča, novega varuha odnosov v verigi s prehransko oskrbo, ki ga prav lepo pozdravljam, Sindikat kmetov Slovenije, mag. Petra Polaniča predsednika uprave Skupina Panvita in gospoda Tonija Balažiča izvršnega direktorja Skupine Panvita, ki ga prav tako lepo pozdravljam na tej seji.

Torej, pričenjamo z razpravo, najprej pa dajem seveda besedo predstavnici predlagateljev za predstavitev zahteve za sklic nujne seje. Spoštovana gospa Iva Dimic, izvolite, imate besedo.

Hvala lepa. Spoštovani predsednik, spoštovana ministrica, vsi prisotni in seveda vsi vabljeni. Hvala za vaš odziv.

Seveda si želim, da bi vendarle danes lahko prišli do zaključkov, ki bi nakazali, da smo v Sloveniji, kar se tiče prehranske verige, varni. Zavedam se, da vsak od nas lahko pripomore en del k temu, da se lahko znamo o tej zadevi odkrito pogovarjat in da imamo vsi željo, da bi bili resnično, varna in kakovostna hrana dobrina. Da bi se zavedali, da ni sama po sebi umevna, ampak da morajo vse institucije seveda sodelovat, če želimo se počutit, ne nazadnje, prehransko varni v Sloveniji.

Seveda novica o uvozu poljskega mesa iz poljske klavnice, je odmevala po celi Sloveniji. Zato smo sklicali v Novi Sloveniji tudi današnjo sejo, z naslovom Problematika slovenske samooskrbe – primer uvoza sporne kvalitete.

Pa naj za uvod samo naštejem, kakšna je trenutno slovenska samooskrba. Podatki o samooskrbi so seveda zgovorni. Vsi se zavedamo, da je slovenska samooskrba najnižja ravno na področju zelenjadarstva. Tam lahko govorimo o 42 % samooskrbe, pri krompirju 55 % samooskrbe, svežem sadju 44, žitu 74, pri prašičjem mesu le okrog 34 %, je pa seveda nekoliko večje smo samooskrbni na področju govejega mesa in seveda perutninarstva.

V Novi Sloveniji želimo poudariti, da bi morala država zagotovit visoko stopnjo prehranske varnosti. Imamo dovolj zemlje, obdelovalne zemlje, ki bi ob skrbnem načrtovanju in gospodarjenju lahko zadostila vsem potrebam za varno, kakovostno, količinsko, zadostno in seveda cenovno dostopno hrano. Ker je pridelava, predelava in distribucija hrane, varne hrane, strateškega pomena za vsako družbo in ima velik vpliv na gospodarsko okolje in seveda zdravje prebivalstva, bi moral biti to prvi cilj in naloga vsake vlade, tudi zdajšnje vlade in seveda predvsem želja seznanjat potrošnike kaj in kakšno hrano uživamo.

Glede na to, da lahko rečem, pa upam, da ne bo bilo slišat preveč populistično, da je Vlada v prejšnjem mandatu izbirala med dvema ponudnikoma za maketo drugega tira in da je izbrala najdražjega politika, lahko rečem, da pri hrani je ravno obratno. Javna naročila seveda so merilo, kjer je in je v glavnem merilo to, da imamo, v bistvu, najcenejšo hrano – tako v javnih zavodih, v ustanovah in se mi zdi, da je to v nasprotju s tem, kako bi morala Vlada delovati in zaščititi, predvsem zaščititi potrošnika. V prvi vrsti. In seveda, v drugi vrsti, zaščititi slovenskega proizvajalca, pridelovalca in seveda slovenske kmete, rejce.

Argument, lahko rečem, ki govori v prid, je, da vsako leto seveda smo deležni in priča kakšni taki zgodbi z mesom. Zato se je nam zdela ta seja vredna sklica, predvsem z vidika, da mogoče pa vendarle pogledamo, kaj se dogaja tudi na področju uvoza, pridelave in predelave mesa v Sloveniji. Na eni strani govorijo kmetje, da imajo dovolj mesa, na drugi strani predelovalci in proizvajalci pravijo, slovenskega mesa je premalo. Kje je zdaj tista stična točka?

Kar se je dogajalo v sami, aferi, če lahko tako rečem, ali pa v zadevi tega uvoza mesa, se mi zdi, da je mogoče bilo na neki točki napačno odreagirano, tudi s strani Urada za varno hrano, ker smo… po podatkih si mislim, da imate pripeto vse, približno tri različne informacije dobili, kdo ima to meso, če je to meso sploh v Sloveniji, kje se nahaja in se mi zdi, da je bilo pomembno predvsem tukaj poudariti to, da lahko rečem, da je bilo v največji meri izpostavljeno eno slovensko podjetje. Upravičeno lahko rečem, da je verjetno to podjetje utrpelo tudi poslovno škodo, verjetno mogoče tudi dolgoročno in se mi zdi, da je s tega vidika potrebno razmisliti tudi o sklepih, ki smo jih predlagali že v samem sklicu in pa seveda sklep, ki ga imam danes jaz na svoji mizi.

Naš sklep je šel v smeri, da vendarle zagotovimo slovenskemu potrošniku, slovenskemu kupcu dobro in kvalitetno hrano, zato smo rekli, če lahko preberem prvi sklep: Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano poziva Vlado Republike Slovenije, da pripravi predlog ukrepov, s katerimi bo zaščitil slovenskega potrošnika, tako da bo omogočal večjo samooskrbo in pridelavo zdrave in kakovostne slovenske hrane. Pri javnih zavodih, ki so dolžni upoštevati postopek javnega naročanja hrane, mora zagotoviti upoštevanje pogoja certifikat Slovenska kakovost. Mi smo v zadnjih letih zelo veliko vložili sredstev, truda ravno v certifikat Slovenska kakovost, ko smo želeli dvigniti zaupanje potrošnikov v slovensko pridelano hrano. In se mi zdi, da neupoštevanje ali pa, da bi bila neka bom rekla referenčna lahko točka, tudi za javna naročila, se mi zdi, da je na nek način tudi storjena škoda ali pa, da ne znamo izkoristiti neko prednost v celoti.

Drugi sklic Odbora za kmetijstvo je… drugi sklep: Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano poziva Vlado Republike Slovenije, da zaščiti slovenskega kmeta tako, da sprejeme ukrepe, ki bodo kmeta spodbudili k obdelavi zelje in večji proizvodnji in pridelavi hrane. Seveda so bili to naši sklepi v prvotni ob sklicu, seveda pa smo skupaj v sodelovanju bom rekla celotnega Odbora za kmetijstvo, oblikovali pet novih sklepov. Zdaj, jaz upam, da ste te sklepe dobili na mize oziroma boste še dobili, tako da jaz v bistvu ne vem, če bi šla ravno vseh pet brati. Vendarle bi pa prebrala tega, ki smo ga pa v Novi Sloveniji seveda pripravili naknadno in ga tudi prosim, bomo predložili, ga imam pred sabo, bom dala za razmnožiti, da bi bil to tudi sklep, o katerem bi glasovali in da bi bil lahko to sklep odbora in sicer se glasi: Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano predlaga Vladi Republike Slovenije, Upravi Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, da v interesu slovenskih potrošnikov, v okviru koledarskega leta, sproti objavlja podatke o uvozu mesa, tudi mletega in sicer po vrstah mesa, po državah – se pravi Evropske unije in tretje države in po uvoznikih.

Če v obrazložitev povem, Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin ima med delovnimi področji, med drugim tudi nalogo spremljanja uvoza mesa, tudi mletega iz držav članic Evropske unije in tretjih držav. V interesu slovenskih potrošnikov je, da so tekoče informirani o uvozu mesa.

Seveda je ta sklep, kot sem že prvotno dejala, nastal na vsakoletnih prehranskih ali pa mesnih aferah. Spomnimo se primera lazanje in tako naprej, kaj se je vse našlo notri. Se mi zdi, da je to sklep, ki dejansko bi omogočal potrošnikom neko večjo varnost, neko preglednost in večjo možnost, da odločajo sami o tem, kakšen izdelek bodo kupovali in jedli.

Kar se tiče tega sklepa bi še enkrat prosila seveda, da se ga razmnoži, da ga dobite vsi na mize in za zaključek tega mojega uvoda naj najprej še to dodam, da želim, da je na prvem mestu človek in šele potem računica.

Hvala.

Najlepša hvala, kolegica Iva Dimic za dodatno pojasnilo.

Preden dam naslednjo besedo, bi vas rad še obvestil, da imam tukaj še eno pooblastilo, da kolega Jože Lenart danes na tej seji nadomešča našo stalno kolegico Karlo Urh in ga prav lepo še enkrat pozdravljam na te seji.

Torej, naslednjo besedo dajem predstavniku ali pa predstavnici Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Tukaj vidim gospoda Posedija. Ministrici bom tudi dal besedo, ampak sedaj bom dal direktno vam, ali pa glavni inšpektorici, gospe Bizjak.

Želite gospod Posedi, vi, besedo?

Izvolite

Lepa hvala.

Lep pozdrav, gospod predsedujoči, spoštovani poslanke, poslanci, ostali prisotni!

Res je, v Evropski uniji in tudi širše se vedno dogajajo kakšne nepravilnosti na področju preskrbe z živili živalskega izvora in tudi ostalega in nobena skrivnost ni, da tudi nas to doseže. Lani smo imeli zadevo z uvozom brazilskega mesa v Evropsko unijo, direktno v Slovenijo se nič ni uvažalo. Imeli smo težavo, ali pa nek dogodek s fipronilom, tudi tega smo obravnavali. Slovenija je ena redkih držav, ki je dejansko potem vse pregledala, mi smo vse nosilce pregledali, tako da mi v okviru tega, kar je potrebno, izvajamo vedno vse ukrepe, ki jih znamo in ki so predvideni.

V zvezi s konkretnim dogodkov, ki je povod za to sejo, ki jo seveda pozdravljamo, je tako, da smo informacije, ki smo jih na naši spletni strani objavljali in tudi posredovali medijem, si sledile glede na naša spoznanja.

Morate vedeti, da smo bili iz medije obveščeni o nekem dogodku na Poljskem, zadeva nas je ziritirala, poljske oblasti so nas relativno počasi zalagali z informacijami, temu je tudi še sedaj tako in zaradi tega smo se odločili, da preverimo kaj je v naši pristojnosti in kaj je zvezi s tem lahko na upravi počnemo, da ne bi zašli v neke napačne vode, zato smo se 29. odločili, da bomo preverili prisotnost govejega mesa v Sloveniji.

Osredotočili smo se na regijo v kateri je klavnica, ki je bila sporna v startu in pristopili k popisu zalog v skladiščih, torej mesa, zmrznjenega mesa, svežega mesa in na koncu se odločili tudi, da vso meso, vse mesne pripravke, ki jih najdemo iz regije, v kateri je prišlo do tega dogodka, tudi vzorčimo. Za vzorčenje smo se odločili na veterinarska zdravila in pa na mikrobiološko vzorčenje. Razlog je v tem, da je na podlagi videnega bilo moč sklepati, da gre za bolne živali, kar pomeni, da bi morale, ali pa bi lahko bila prisotna veterinarska zdravila in v nadaljevanju seveda tudi povzročitelji bolezni.

V okviru teh pregledov je bilo ugotovljeno, da imamo pri devetih nosilcih dejavnosti 14 pošiljk, ki izvirajo iz te regije in pri teh 14 pošiljkah so bili vzeti vzorci na kemične in mikrobiološke analize.

Tekom pregleda dogodkov je bilo ugotovljeno, da iz sporne klavnice v Sloveniji ni mesa po našem vedenju, tudi po zagotovilih poljskih oblasti ne morejo reči, da je pri nas, torej bi to sporočili, torej mi zdaj lahko trdimo, da iz sporne poljske klavnice mesa pri nas ni.

Poljaki so po tem, ko so sporočili katera klavnica je bila vpletena sporočili še dve razsekovalnici, v katere je šlo iz te klavnice in tem delu pa smo se našli pri nas, torej tisti dve pošiljki kebaba in ena pošiljka obreznin so izvirali iz razsekovalnic, ki so bile navedene.

Od teh konkretnih smo tudi obvestili, torej da imamo iz razsekovalnic, ki se navajajo, in da obstaja verjetnost, da so v povezavi s tisto klavnico, ki je, zato smo v nadaljevanju od teh nosilcev dejavnosti tudi zahtevali podatke o tem, da se izključi. Verjetno je zdaj preko teh razsekovalnic prišlo meso iz konkretne klavnice.

V tem trenutku imamo rezultate za mesni pripravek, torej dva vzorca kebaba sta bila pozitivna na prisotnost Salmonele entritidis in v enem smo našli tudi prisotnost veterinarskega zdravila. ugotovili, tudi umaknjena oziroma odpoklicana iz sistema in v nadaljevanju je poljski dobavitelj enega od kebabov še naložil ali pa odpoklical širše serije in to se trenutno še dogaja. Torej, v tem trenutku se še umika s trga druge serije kebabov, ki niso povezane s tisto razsekovalnico po našem vedenju. Razloga za umik, zakaj se je za to nosilec dejavnosti odločil, ne vemo, ko nam bodo sporočili, bomo kaj več vedeli. Torej, za enkrat je še vedno vprašanje kako reagirajo poljske oblasti.

Zdaj v zvezi s tem se pojavlja seveda vprašanje, kaj na upravi počnemo, kako izvajamo nadzor, kako je organiziran nadzor. Mogoče zelo na kratko: Živila živalskega izvora so povsod po svetu pod bolj ali manj striktnim nadzorom veterinarskih oblasti. To je povezano s številnimi razlogi in tako je to tudi pri nas. V Sloveniji imamo odobrene obrate in imamo registrirane obrate, torej vsi, ki se ukvarjajo živili tako ali drugače morajo biti registrirani, določeni obrati, ki so povezani z večjo stopnjo tveganja pa morajo biti tudi odobreni, to pomeni, da morajo biti s strani veterinarske oblasti pregledani, da izpolnjujejo vse pogoje, ki so predpisani.

V določenih obratih, kot so klavnice, je tudi obvezna stalna prisotnost uradnih veterinarjev dokler poteka proces njihovega dela, torej v Sloveniji ni možno, ali pa ocenjujejo, da se taki dogodki praktično ne morejo zgoditi, kot so se dogajali na Poljskem iz več razlogov.

Morate vedeti, Slovenija ima relativno dobro in močno razvito veterinarsko stroko, ta je tudi zaenkrat še mreža relativno dobra, nekatere države imajo težave s tem. Pri nas se preko ukrepov, kise izvajajo tudi znotraj zdravja živali, seveda skrbi tudi za mrežo veterinarskih organizacij, ki pri tem sodelujejo, tako da se v bistvu varnost živil živalskega izvora in tudi ostalih začne že na njivi, torej sistem od vil do vilic je kompleten. Pod nadzorom je krma, pod nadzorom je praktično govedo kot tako, obvezno označevanje v registrih, vsi premiki se beležijo tako, da je možnost, da kaj kje izgine zelo majhna. Občasno je slišati kakšna namigovanja, kaj vse je možno in kaj ni, mi vse to raziščemo, ko imamo neke trde argumente, tudi črni zakoli so praktično že izjema zaradi robustnosti in gostote sistema nadzora, tako da v tem delu ocenjujemo, da nekih večjih tveganj ni, ampak vseeno je prav, da potrošniki od ljudi, ki niso za to registrirani, ne kupujejo ne izdelkov, ne mesa, ne ničesar.

Veste kako to deluje, a ne

Tako, da ta del je striktno pokrit. Seveda so v nadaljevanju tudi vsi ostali odobreni obrati pokriti in znotraj tega izvajamo nadzor glede na ugotovljene pomanjkljivosti.

Frekvenca nadzora pri nas je razvrščena v 12 kategorij, torej obrate, ki jih enkrat letno pogledamo in take, ki jih 12-krat letno pregledano, odvisno na podlagi preteklih dogodkov in situacije v konkretnem obratu. Mi te obrate vsako leto ponovno ocenjujemo in seveda temu prilagajamo tudi naše aktivnosti.

Ob tem fizičnem nadzoru, dokumentacijskem nadzoru, nadzoru sledljivosti pošiljk, vsega ostalega, kar počenemo, seveda tudi vzorčimo živila.

V Sloveniji smo v letu 2018 vzeli preko 4 tisoč 700 vzorcev živil, od tega preko tisoč 800 vzorcev, ki so bili pregledani na prisotnost veterinarskih zdravil in odstotek neskladnih vzorcev na tem področju je bi 0,37 odstotka, kar pomeni sedem od preko tisoč 800 in to so bili neskladni vzorci in kaže na to, da se tudi tu in tam kaj zgodi.

Na mikrobiološke in pa na pesticide vzorčimo nekje preko 800 vzorcev letno, kar je tudi relativno visok delež v primerjavi z ostalimi državami in tu ugotavljamo nekako med 2 in 3 odstotka neskladnih vzorcev.

Nadalje se vzorči tudi na onesnaževala, to so težke kovine in ostale stvari, ki se lahko ponavljajo, torej nenamerno, ampak zaidejo v prehransko verigo. Tudi tu je preko 700 vzorcev in tudi tu smo pod 3 %.

V primeru aditivov, arom – mimogrede, Evropsko računsko sodišče je revidiralo sistem varne hrane v Evropski uniji. Poročilo je bilo decembra objavljeno. Odprto je za komentarje in med pregledanimi državami je bila tudi Slovenija in smo tam izpostavljeni kot dober primer, ker gledamo tudi aditive in arome kot eni redkih. V tem delu imamo manjše število vzorcev, ker na podlagi rezultatov, torej od 169, nismo našli nič skladnih vzorcev. Kar kaže, da se tu, izgleda, predpisi spoštujejo. Isto je z genetsko spremenjenimi organizmi. Tudi tu vzorčimo in tudi teh je – nismo zaznali.

Živila se tudi pregleduje nato, ali so bila obsevana. Ker to ni dovoljeno. In v tem delu tudi nimamo pozitivnih rezultatov, je pa ta obseg vedno – če je negativno oziroma so manjši problemi, se tudi vzorčenje zmanjšuje.

Zdaj, naša ocena je, da v tem delu pač dosegamo cilje, ki jih imamo zastavljene skladno s programom, ki ga imamo in v okvirjih, ki jih tudi seveda narekuje Evropska unija preko sistemov, ki so harmonizirani.

Vprašanje glede trgovanja. Torej, znotraj Evropske unije mi v primeru, ko gre za trgovanje z živili živalskega izvora znotraj Evropske unije, govorimo o skupnem trgu. Torej ne gre za uvoz in zato tudi ni predvidenih dodatnih kontrol znotraj tega. In mi, kadar izvajamo ta naš nadzor, o katerem sem govoril, delamo nediskriminatorno, kar pomeni, da razporedimo vzorce čez vse vrste, ki prihajajo, včasih imamo tudi usmerjene nadzore ali pa kakšne posebne. Takrat je mogoče malo drugače. Ampak v principu želimo pregledati celotno situacijo, predvsem na tistih živilih, za katere smo občutljivi. Tu imamo zadnja leta akcije na medu, ki so izpostavljene iz različnih razlogov, in seveda tudi na področju mesa in kot sem rekel, smo lani tudi precej pozornosti posvetili jajcem, ki so bila izpostavljena.

Zdaj – mi nekako ocenjujemo, da nosilci dejavnosti, ki jih imamo v Sloveniji, so dobri. Tudi v primerjavi v mednarodnem kontekstu. Mi z njimi v principu dobro sodelujemo, so kooperativni in nepravično bi bilo sklepati, da dogodki, ki so se dogajali v tujini, ki so kriminalna dejanja, so kakorkoli povezani s poslovno moralo ali pa z načinom dela naših nosilcev dejavnosti. Torej da bi kdo zavestno kje kaj takega kupoval, si jaz ne predstavljam, zato je tudi tako pomembno, da razumemo naš sistem.

Bi pa ob tem poudaril, da za varnost živil v tem sistemu so odgovorni nosilci dejavnosti, oni morajo vzpostavljene vse sisteme znotraj tega. Tako najbolj znan je HACCP sistem. Ti sistemi morajo biti odobreni in uprava – razen v tistem delu, kjer smo stalno prisotni – preverja izvajanje teh sistemov. Torej notranje kontrole, kako delujejo, in nosilci dejavnosti so seveda tudi dolžni nas obveščati o rezultatih svojih analiz in v primeru, da so neskladni, tudi v zvezi s tem. Tako da – ta sistem deluje. Ko delamo nadzore – ki jih seveda delamo – vedno tudi kaj najdemo. Saj zato pač jih počnemo. Ker če nikoli nič ne bi našli, tudi nadzorov ne bi delali. Naša ocena je na podlagi rezultatov, ki jih analiziramo – torej, koliko jih imamo v skupini z dvanajstkrat na leto in tistih, ki enkrat – da so trendi – grejo v pravo smer. Tudi pri vprašanju, ki se izpostavlja. Torej sledljivosti oziroma označevanja porekla svežega mesa oziroma tam, kjer je to predpisano. Tako da se tudi tu popravlja in mi bomo tu tudi z delom nadaljevali.

Naj še enkrat povem. Po našem vedenju in po vseh podatkih trenutno mesa iz sporne klavnice ne v tistem terminu, ki je bilo s strani poljskih oblasti odpoklicano, ne v kakršnemkoli drugem, ki se fizično zdaj nahaja v Sloveniji – zaenkrat nimamo. In ne pričakujemo, da bi še jih ugotovili, torej da jih imamo prisotne. Za vse ostale mogoče podrobnosti, ki bi jih še kdo vprašal ali pa kaj takega, smo seveda na razpolago in hvala za besedo.

Najlepša hvala, gospod Posedi.

Torej, zdaj bom dal besedo ministrici za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Kasneje še predstavniku ministrstva, ki je bilo vabljeno, predvsem Ministrstvo za finance in pa Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, potem bom dal besedo še predstavnikom skupine Panvita, izvršnemu direktorju gospodu Balažiču. Kasneje boste dobili, kolegice in kolegi, torej čas za razpravo in vsi ostali gostje se boste, potem nekako vključili v razpravo, morebitna vprašanja. Če želite v prvem delu še morda Zadružna zveza vam bom dal besedo. Torej, nekako tako bomo zaključili prvi del te današnje seje tako, da vam že nekako v naprej napovem scenarij. Seveda bom odprl tudi drugi del, kjer se boste lahko tudi vsi ostali prijavljeni gostje nekako vključili. Želite, gospod Posedi?

Se opravičujem samo še dva stavka v zvezi s predlogom sklepa.

Uprava trenutno nima pravne podlage za zbiranje teh podatkov. V kolikor bi ta odločitev bila sprejeta bi bilo potrebno zakonsko podlago za to ustvariti, da nosilci dejavnosti morajo o tem poročati, ker kot rečeno trenutno to ni tako.

Najlepša hvala za dodatno pojasnilo.

Spoštovana dr. Aleksandra Pivec iz Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano izvolite sedaj pa je beseda vaša.

Najlepša hvala za besedo in tudi za sklic seje, ki se meni iz vsebinskega stališča prav gotovo zdi izjemno pomembna tema, ki jo obravnavamo. Hkrati bi pa želela poudariti, da so tovrstna afera, ki se je zgodila na Poljskem in je seveda doletela v nekem kontekstu tudi Slovenijo zelo dobra priložnost, da mi preverimo in pogledamo tudi svoje lastne sisteme tako nadzora nad našimi prehranskimi izdelki kot pa tudi vsega, kar je s tem povezano in kar se odpira kot vprašanje vključno s sistemom javnega naročanja z zagotavljanjem dostopa do informacije našim potrošnikom in ostalih vsebin. Torej spodbujanje kratkih oskrbnih verig in spodbujanje pridelave lokalne hrane sta prav gotovo eni ključni strateški prioritet tako na evropski ravni in posledično tudi v Sloveniji, zato si mi skozi različne ukrepe in pa aktivnosti k temu seveda prizadevamo. Da pa živimo na območju Evropske unije kjer velja načelo prostega pretoka blaga in storitev v tem primeru tudi mesa pa seveda je tudi dejstvo, ki ga je potrebno upoštevati. Na nivoju EU so seveda predpisani pogoji za zagotavljanje varnosti, kakovosti in pa tudi nadzornih mehanizmov, ki morajo vse te postopke v različnih državah članicah spremljati. Jaz sem v zadnjih tednih od kar je afera se pravi prisotna tudi v Sloveniji in predvsem v medijih in v širši javnosti tudi veliko se ukvarjala s tem, da smo zelo dobro pogledali tudi naše sisteme nadzora ter sem zadovoljna, da smo pri tem prišli do skupne ugotovitve, da sistem nadzora, ki poteka v Sloveniji je zelo dober, kar so potrdili vsi tisti deležniki, ki v tem nadzoru sodelujejo se pravi od kmetov do različnih združenj do živilsko predelovalne industrije. Tukaj jaz mislim, da dejansko nimamo večjih potreb po tem, da spreminjamo ta sistem, kar seveda ne pomeni, da se ne da teh kontrol še povečati oziroma v primeru pojava kakršnikoli nevarnosti še zaostriti. Kar se tiče, potem tematike, ki je prav tako v zadnjih dneh izjemno prisotna in je povezana s kakovostjo prehrane, ki prihaja posledično, zaradi tega prostega pretoka blaga v EU iz drugih držav v javne zavode bi želela dodati zgolj še nekaj mogoče pojasnil. Tudi gospa Iva Dimic je že povedala kje morebiti vidi pomanjkljivosti zakona, ki naj ne bi dopuščal izbire hrane po kriteriju kakovosti, ampak naj bi preferiral zgolj najnižjo ceno. Zakon, ki je bil sprejet 1. aprila 2016 seveda tudi omogoča, da se iz javnih naročil izvzemajo izločeni sklopi po 80 tisoč evrov vrednosti do največ 20 % skupne vrednosti celotnega javnega naročila. Ta isti zakon dopušča možnost, da se da prednost kriterijem po izbiri kakovosti se pravi sheme kakovosti v zakonu so vključene od leta 2016 in zavodom omogočajo, da se v okviru javnega naročila živil pri merilih za izbiro ponudbe prednostno upoštevajo živila, ki so v shemah kakovosti, kar pomeni, da glavni kriterij ni zgolj cena, ampak je upoštevana tudi kakovost konkretno shema kakovosti. Uredba o zelenem javnem naročanju določa, da morajo javni naročniki pri naročanju živil naročiti najmanj 15 % ekoloških živil in 15 % živil iz različnih certificiranih shem. Po pregledu stanja tudi na terenu kaj naročajo naši javni zavodi imam jaz podatek, da se med 40 in 50 % hrane že sedaj naroča se pravi hrane lokalnega izvora. Kjer pa vidim pomanjkljivosti in ne trdim, da je sistem popoln vidim pomanjkljivosti predvsem pri tem, da trenutno ni vzpostavljen nadzor nad izpolnjevanjem zahtev, ki so v Uredbi o zelenem javnem naročanju in da mogoče ni dovolj velika osveščenost tisti, ki se ukvarjajo z javnim naročanjem v vseh javnih institucijah. Jaz sem se s to problematiko začela ukvarjati kmalu po nastopu na svojo funkcijo, ni popolnoma nova in ni povezana s to afere in sem se imela možnost prepričati, da imamo številne javne zavode, ki naročajo nad 70 % hrane celo nekateri naročajo 100 % hrane, kar pomeni, da sistem oziroma zakonodaja to dopušča. Je pa zelo odvisno od tega kdo se na šoli, v bolnišnici oziroma v javnih institucijah s tem ukvarja in koliko pozornosti posveča temu, da resnično želi oblikovati takšno javno naročilo, ki bi to dopustilo. Kot rečeno, nisem nikoli trdila in ne trdim, da tudi zakonodaja ne dopušča možnosti izboljšave. Jaz sem za to, da se dvigne odstotek iz 20 vsaj na 40 ali 60 % lokalnih živil, ampak sem pa skoraj da prepričana, da če ob tem ne bomo vzpostavili tudi nadzora, ki bo se pravi to pregledoval in ta nadzor bo moral biti s strani Ministrstva za javno upravo, ki je tudi nosilec tega zakona, zato sem tudi predlagala, da danes Ministrstvo za javno upravo pride na sestanek oziroma na sejo. Nisem prepričana, da bo tudi ta številka kaj bistveno vplivala, potem je potrebno nadalje seveda zelo dobro nadaljevati z izobraževanjem in osveščanjem naročevalcem javne prehrane v teh zavodih, da bi seveda bili sposobni teh postopkov korektno in pa v smeri naročanja lokalnih živil voditi. Na določenih šolah smo se prepričali tudi v to, da nimajo dovolj kadra, ki bi se s tem ukvarjal v tem primeru je tudi možnost, da se povezujejo različne manjše šole ali pa javni zavodi, da izvajajo skupna javna naročila in da se izogibajo tega, da zato najemajo zunanje izvajalce v številnih primerih namreč ta javna naročila izvajajo različne odvetniške pisarne, za kar jaz verjamem, da potem resnično se pravi jemljejo samo tisti kriterij najnižje cene. Toliko, kar se tiče javnih naročil. Jaz sem v četrtek dogovorjena za sestanek z Ministrstvom za javno upravo in z Ministrstvom za šolstvo in se bomo dogovorili, da oblikujemo skupno delovno skupino, ki bo natančno analizirala stanje, pregledala možnosti za izboljšave zakona predvsem pa možnosti kako v okviru že danih zakonskih možnosti dvignjen odstotek lokalnih živil v javnih zavodih.

Kar se tiče kontrole in nadzora nad živili samimi. Želela bi povedati, da sem danes klicala Svet za varno hrano kot posvetovalno telo sestavljeno iz strokovnjakov iz različnih področij na ministrstvo, da je bila po precej dolgi, ampak zelo dobri konstruktivni seji na koncu ugotovitev, da je potrebno predvsem v tem trenutku predlagati na nivoju Evropske unije, da se sistem nadzora nad izvajanjem kontrol, ki jih predpisujejo standardi in pa zakonodaja izboljša, kajti jaz mislim, da v tem primeru je zatajil sistem nadzora nad tem izvajanjem. Da se seveda v komunikaciji, ki je v takšnih primerih, v javnosti, povežejo različne službe.

V tem primeru je potrebno najbrž vključiti še komunikacijo tudi sektorja zdravstvenega oziroma zdravstvenega resorja, kajti, prebivalce potrošnike predvsem zanima, koliko je ta hrana bila nevarna oziroma je ogrožala njihovo zdravje in tudi na tem sestanku sem podala informacijo in odprla nadaljnjo diskusijo o tem.

Kot ste najbrž že slišali, na ministrstvu ustanavljamo nov direktorat, to bo direktorat za hrano in v okviru te pobude oziroma teh postopkov seveda želim tudi širšo razpravo, kaj naj še ta direktorat vključuje. Seveda bomo na Svetu za varno hrano vodili intenzivno v prihodnjem mesecu, ampak resnično s tem tudi želim, da do znanja, da hrana je naša pomembna strateška dobrina, da z varnostjo hrane in zagotavljanjem čim večjega odstotka lokalne hrane, s tem seveda mislim tudi na dvig samooskrbe na tistih področjih, kjer smo slabi ali pa deficitarni, mislim zelo resno in s 1. aprilom načrtujem otvoritev oziroma odprtje tega novega direktorata na ministrstvu. Toliko iz moje strani in bom kasneje, v diskusiji, če bo še potrebno, se oglasila. Hvala.

Najlepša hvala za dodatno pojasnilo, gospa ministrica dr. Aleksandra Pivec.

Sedaj želi predstavnik Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, besedo. Se lahko prosim samo predstavite, za magnetogram, pa prosim, nekje, bi omejil na 3 minute, ker je seja, imamo zelo dosti gostov in tudi razpravljavcev, tako da, lepo prosim, izvolite.

Alenka Pavlovec, z ministrstva.

Saj jaz bom zelo kratka. Jaz bi tukaj že kar šla k sklepom, jaz bi podprla to, kjer piše, da se usposablja za uporabo orodij. Usposabljanja oziroma izobraževanje delavcev absolutno podpiramo. Jaz moram reči tudi, da se že kar nekaj časa povezujemo z, največ z Ministrstvom za zdravje, pa tudi z Ministrstvom za kmetijstvo in se stvari razvijajo tudi v tej smeri – od orodij kako načrtovati menije, do dietne prehrane in tudi za naročanje, zdaj s tem katalogom. Vendar, treba je povedati, da to ne gre v enem dnevu, ampak gredo počasi stvari. Najprej je treba razvit, potem jih je treba usposobit. Tudi ta usposabljanja se zdaj dogajajo, ravno na tem področju. Toliko bi rekla na kratko.

V zvezi z dvigom lokalne hrane bi jaz tudi podprla, vendar pa mislim, da je izredno pomembno pri tem, da se zagotovi, poleg tega, kar je že gospa ministrica povedala, da se zagotovi, da ta hrana na trgu tudi bo, zaradi tega ker, jaz govorim o šolah, predvsem imajo težave pri tem, nekatere šole pa vrtci imajo celo težave pri dobavi kakršne koli hrani, ker veste vsi, da imamo majhne šole, imamo podružnice po celi Sloveniji, dostopnost naj bi bila in marsikdaj se zgodi, da potem dobavitelji, ko vidijo, da bodo majhne količine, ki jih bodo morali pripeljati, enostavno nočejo zagotoviti tega in imajo tukaj tudi, tudi te težave je treba upoštevati. To se pravi, da je treba to dostopnost tudi povečati, toliko, zelo na kratko.