Lepo pozdravljeni vse članice in člani odbora še v tretje, vsi vabljeni in ostali prisotni!

Začenjam 72. nujno sejo Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo. Svoje nesodelovanje so tudi pri tej seji napovedali člani poslanske skupine SDS in imamo opravičilo članice Vite Čadonič Špelič. Pa še pooblastilo: poslanka Mojca Šetinc Pašek nadomešča poslanca Damijana Bezjaka Zrima.

K dnevnemu redu seje ni bilo drugih predlogov za razširitev oziroma za umik zadeve, zato je določen dnevni red, kot je bil določen s sklicem.

In prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O LOKALNIH VOLITVAH, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisano Janjo Sluga in je bil 2. 12. 2025 objavljen na spletnih straneh Državnega zbora.

Kolegij predsednice Državnega zbora je na 152. seji, 12. 12. 2025 sklenil, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku. Kot gradivo imamo na voljo še za zahtevo Poslanskih skupin Svobode, SD in Levica za sklic nujne seje Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo, mnenje Zakonodajno-pravne službe, pripombe Združenja mestnih občin Slovenije, mnenje informacijskega pooblaščenca, stališče Skupnosti občin Slovenije, pripombe Združenja občin Slovenije in mnenje Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj ter interesne skupine lokalnih interesov.

K tej točki dnevnega reda so bili vabljeni predlagatelj in v njegovem imenu prvopodpisana Janja Sluga, Ministrstvo za javno upravo, Državni svet in Zakonodajno-pravna služba.

Amandmaje so v poslovniškem roku, to je do začetka obravnave na seji odbora vložile Poslanske skupine Svoboda, SD in Levica in pričenjam drugo obravnavo predloga zakona, o kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona kot vedno predlagam, da se razprava o vseh členih in vloženih amandmajih združi, potem pa bomo najprej glasovali o amandmajih in kasneje o vseh členih skupaj.

In zdaj dajem besedo predstavnici predlagatelja, poslanki Janji Sluga, izvoli.

Hvala lepa.

Tu pa gre za še enega izmed šestih v paketu zakonov, ki določa pogoj nekaznovanosti za funkcionarje in sicer gre za, bom rekla tako tehničen zakon, ker gre samo za izvedbo preverjanja izpolnjevanja pogoja nekaznovanosti, in sicer določa povezavo med zbirkama kandidatur oziroma povezavo, elektronsko povezavo do vsebine kadrovske evidence za to, da bodo volilni organi lahko ta pogoj nekaznovanosti preverili, potem določa še ožji obseg objave podatkov, krajši rok in to je to. Hvala.

Hvala lepa.

Besedo dajem zdaj predstavnici Zakonodajno-pravne službe, magistrici Saši Bricelj Podgornik, izvolite.

Hvala lepa.

Tudi ta predlog zakona je Zakonodajno-pravna služba proučila z vidika svojih pristojnosti in pripravila pisno mnenje. Ta predlog zakona, kot je bilo že rečeno, je vsebinsko prav tako povezan s predhodno obravnavanimi predlogi zakonov, zato so tudi v zvezi s tem predlogom zakona relevantne vse pripombe oziroma pomisleki in tudi opozorila, ki so bila izpostavljena pri obravnavi teh povezanih zakonov danes na seji tega odbora, torej tudi opozorilo glede pomena in posledic sprejema različnih odločitev o teh zakonih. z vidika ustavnega načela enakosti pred zakonom in ustavnega načela delitve oblasti. Hvala lepa.

Hvala lepa.

Zdaj dobi besedo predstavnik Ministrstva za javno upravo. Državni sekretar gospod Jure Trbič, izvoli.

Spoštovana predsednica, hvala za besedo, spoštovane poslanke, poslanci, ostali prisotni.

Ministrstvo za javno upravo podpira uvedbo pogoja nekaznovanosti, zato predlog zakona podpiramo in menimo, da je primeren za nadaljnjo obravnavo. Hvala.

Hvala lepa.

Besedo dajem zdaj predstavniku Državnega sveta, državnemu svetniku, gospodu Leopoldu Pogačarju, izvolite.

Predsednica, še enkrat lep pozdrav, prav tako poslankam in poslancem in ostalim prisotnim!

Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj in interesna skupina lokalnih interesov je naveden predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o lokalnih volitvah obravnavala. In seveda po razpravi sprejela sklep, da predlog zakona podpirata. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o lokalnih volitvah, ki je del širšega zakonodajnega paketa, vzpostavlja enotne standarde profesionalnega in etičnega ravnanja, krepi integriteto in ugled voljenih funkcionarjev ter zaupanje v politične institucije na vseh ravneh. Seveda pa smo v razpravi pri tem opozorili, da je po našem mnenju predlagana ureditev preverjanja pogoja nekaznovanosti kandidatk in kandidatov, kot je predvideno v novem 72.b členu, da bi ta način lahko otežil nemoteno izvedbo volitev, zlasti zaradi zelo kratkih zakonskih rokov. Občinske volilne komisije pa bi bile obremenjene z dodatnimi nalogami v zelo kratkih časovnih okvirih, kar povečuje tveganje za organizacijske zaplete in pravno negotovost v volilnem postopku. Predlagana ureditev namreč zahteva, da bi morale občinske volilne komisije odločanje o kandidaturah vložiti do preveritve podatkov v kazenskih evidencah. To pomeni dodatna sestajanja in ponovno preverjanje izpolnjevanja pogojev za vse kandidate, kar je posebej problematično lahko v primerih, ko se šele naknadno ugotovi, da posamezni kandidat ne izpolnjuje pogoja nekaznovanosti. Posledice bi bile lahko dokaj resne, saj bi vplivale na spoštovanje spolnih kvot ali celo povzročile zavrnitev celotne kandidatne liste, pri čemer predlagatelji običajno nimajo vseh potrebnih informacij, na podlagi katerih bi lahko zanesljivo presodili izpolnjevanje pogoja nekaznovanosti pri vseh kandidatih. Komisija in interesna skupina prav tako opozarjata na vidik varstva osebnih podatkov ter praktično izvedljivost predlagane ureditve preverjanja pogoja nekaznovanosti, namreč zahteva dostop do občutljivih osebnih podatkov, kar bi v praksi lahko izvajala le ena oseba, na primer predsednik ali tajnik volilne komisije. To pa odpira vprašanja jasne razmejitve odgovornosti in skladnosti postopkov z načeli varstva podatkov, kot izhaja iz pripomb informacijskega pooblaščenca. Komisija in interesna skupina sta zato menili, da bi bilo mogoče bolj primerno, da bi kandidati sami predložili dokazilo o nekaznovanosti že ob vložitvi kandidature, tako kot podobno, na podoben način kot soglasje k sami kandidaturi. Takšna ureditev bi zmanjšala obremenitev občinskih volilnih komisij, preprečila zaplete in zagotovila večjo pravno varnost ter ustrezno varstvo osebnih podatkov. V tej razpravi smo se dotaknili tudi petletne prepovedi kandidiranja in pa tudi začetek veljavnosti v luči prihajajočih državnozborskih in lokalnih volitev. Vendar je predlagateljica oziroma predstavnica predlagatelja že v sami razpravi dala dodatna pojasnila in odgovore. Na koncu bi povzel, da komisija in interesna skupina, kot že rečeno, zakon podpirata. Vendar pri tem pač opozarjamo na izvedbene in organizacijske izzive, ki jih je treba upoštevati pri preverjanju pogoja nekaznovanosti kandidatov. Hvala lepa.

Hvala lepa.

Prehajamo na razpravo in besedo dajem članicam in članom odbora. Želi kdo, predlagateljica? Izvoli, Janja.

Ja, bom samo en kratek odziv, ne bom nič dolga. Zdaj mi tukaj vstopamo v en nov postopek v bistvu preverjanja kandidatur. Jaz to ne vidim kot neke dodatne zaplete, ampak pač vidim kot nek postopek, ki bo odslej tekel nekoliko drugače. Moram pa povedati, da to ni zdaj nekaj, kar smo si v tem trenutku izmislili, ampak da taki postopki že v tem trenutku obstajajo. Kot je bilo že danes enkrat mislim, da vmes omenjeno, recimo Mandatno-volilna komisija pri razpisu za sodnike porotnike, ki jih je 1500, se mi zdi, ali neka taka številka, tudi sama preverja nekaznovanost teh kandidatov, in sicer na podoben način, kot ga zdaj predvidevamo za preverjanje nekaznovanosti kandidatov na kandidatnih listah. In moram reči, da je v tistem primeru odzivnost Ministrstva za pravosodje, bi lahko rekla, rekordna. V enem dnevu dobi Mandatno-volilna komisija vse podatke, ki jih potrebuje. Posebej bi opozorila, da tukaj v prvi fazi, ko se bo preverjalo, ko se bodo povezale evidence, tukaj ne bodo skočili ven vsi kandidati, ampak samo zadetki. Se pravi, samo tisti, kjer bi potencialno lahko bil ta pogoj neizpolnjen in teh bo relativno malo. Tako da se potem nadalje preverjajo samo tisti, ki bodo v prvi fazi, ki bodo v prvi fazi izpostavljeni. Kar se pa tiče spolnih kvot, sem pa tudi šla raziskovati in vam moram povedati, da obstaja že sodna praksa s tem v zvezi, da je sodišče razsodilo, da se pogoj nekaznovanosti ne upošteva na način, da bi zaradi neizpolnjevanja spolne kvote cela lista padla. Zato, ker ni mogel predlagatelj vedeti, da takšen, da takšen neizpolnjen pogoj obstaja. To sem zdaj v enem stavku poskušala bistvo, ki je seveda malo bolj kompleksno, ampak hočem povedati, da iz takega razloga sodna praksa šteje, da lista ne pade v celoti, torej se lahko kandidata nadomesti ali pa se pusti to mesto prazno, pa je po tej sodni praksi tudi v redu. Hvala.