Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi, dobro jutro!
Pričenjam 116. sejo Odbora za zunanjo politiko.
Obveščam vas, da so zadržani oziroma da na seji sodelujejo kot nadomestne članice oziroma člani naslednje poslanke in poslanci: prejel sem opravičilo za poslanko Tamaro Vonta in pa poslanca Jerneja Vrtovca. Hkrati pa na seji s pooblastilom sodeluje poslanka Mateja Zupan Josipović, ki nadomešča poslanko Leno Grgurevič. Vse lepo pozdravljam.
Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora.
Moram povedati, da 19. 1. ste prejeli tudi predlog za širitev dnevnega reda z 11 točkami dnevnega reda in sicer od 2.a do 2.j.
Torej predlagam najprej, da glasujemo o predlogu za širitev s točko 2.a.
Glasujemo. Ugotavljam, da je navzočih osem članic in članov odbora, za je glasovalo osem, proti nihče.
(Za je glasovalo 8.) (Proti nihče.)
In tako ugotavljam, da je predlog sprejet.
Sedaj prehajamo na glasovanje o predlogu za širitev s točko 2.b.
Glasujemo. Navzočih osem poslank in poslancev, za je glasovalo osem, proti nihče.
(Za je glasovalo 8.) (Proti nihče.)
In ugotavljam, da je predlog sprejet.
Prehajamo na glasovanje o predlogu za širitev s točko 2.c.
Glasujemo. Navzočih je devet poslank in poslancev, za je glasovalo devet, proti nihče.
(Za je glasovalo 9.) (Proti nihče.)
In ugotavljam, da je predlog sprejet.
Sedaj predlagam, da glasujemo o predlogu za širitev s točko 2.č.
Glasujemo. Navzočih je devet poslank in poslancev, za je glasovalo devet, proti nihče.
(Za je glasovalo 9.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Sedaj pa glasujemo o predlogu za širitev s točko 2.d.
Glasujemo. Navzočih je devet poslank in poslancev, za je glasovalo devet, proti nihče.
(Za je glasovalo 9.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Sedaj glasujemo o predlogu za širitev s točko 2.e.
Glasujemo. Navzočih je devet poslank in poslancev, za je glasovalo devet, proti nihče.
(Za je glasovalo 9.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Glasujemo o predlogu za širitev s točko 2.f.
Glasujemo. Navzočih je devet poslank in poslancev, za je glasovalo devet, proti nihče.
(Za je glasovalo 9.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Glasujemo še o predlogu za širitev s točko 2.g.
Glasujemo. Navzočih je devet poslank in poslancev, za je glasovalo devet, proti nihče.
(Za je glasovalo 9.) (Proti nihče.)
In ugotavljam, da je predlog sprejet.
Sedaj pa glasujemo o predlogu za širitev s točko 2.h.
Glasujemo. Navzočih je devet poslank in poslancev, za je glasovalo devet, proti nihče.
(Za je glasovalo 9.) (Proti nihče.)
In ugotavljam, da je predlog sprejet.
Glasujemo še o predlogu za širitev s točko 2.i.
Glasujemo. Navzočih je devet poslank in poslancev, za je glasovalo devet, proti nihče.
(Za je glasovalo 9.) (Proti nihče.)
In ugotavljam, da je predlog sprejet.
Glasujemo še o zadnjem predlogu za širitev s točko 2.j.
Glasujemo. Navzočih je devet poslank in poslancev, za je glasovalo devet, proti nihče.
(Za je glasovalo 9.) (Proti nihče.)
In ugotavljam, da je tudi ta predlog sprejet.
Tako je določen dnevni red, kot je bil predlagan s sklicem in seveda z izglasovanimi širitvami.
Sedaj prehajam na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - VPRAŠANJA IN POBUDE ČLANOV ODBORA ZA ZUNANJO POLITIKO.
Kot ste seznanjeni je ta točka uvrščena na dnevni red seje na podlagi prvega odstavka 3. člena Zakona o zunanjih zadevah. Tako bi izbrali en sklop vprašanj, potem pa bi besedo za odgovore predali gospe ministrici. Vsak poslanec lahko postavi dve vprašanji, omejitev je 3 minute, dopolnilno vprašanje je tudi, možno in je omejitev 2 minuti. In seveda lahko postavi na eni seji dve vprašanji in dve dopolnitvi. Upam, da je to razumemo.
In sedaj sprašujem, želi kdo besedo? (Da.) Ja, izvolite. Najp…, aha, je že prijavljen, gospod… / oglašanje iz dvorane/ aha, v redu, izvoli, Nataša, izvolite, pa / nerazumljivo/ / govorita hkrati/
Najlepša hvala za besedo, predsednik.
Dober dan, lep pozdrav!
Jaz imam dve precej aktualni vprašanji, ministrica, saj verjetno pričaku…, veste, kaj me muči oziroma kaj nas vse zdaj le zanima. Eno je, kakšno je mnenje oziroma pogled Ministrstva za zunanje zadeve oziroma vaš osebni pogled na to za nas nespodobno povabilo predsednika Trumpa našemu premierju, da se torej pridružimo temu odboru za mir, sploh v luči zadnjih zaostrovanj v zvezi z Grenlandijo, kjer prihaja do notranjih napetosti v okviru celo zavezništva Nato in poskusa posega v suverenost ene izmed članic Nato, in pa sploh v luči tega, kako je pač predsednik Trump nekako zaveznik in zavetnik pač izraelskega predsednika Netanjahuja in ne glede na genocidna dejanja, očitna genocidna dejanja v Gazi in sploh glede na tudi sporne izjave, pred ne še tako dolgo nazaj, kako si predstavlja vizijo predsednik Trump v Gazi. Se pravi, da bi tam ustvaril nekakšno sredozemsko mondeno riviero na seveda truplih in trpljenju krvavečega palestinskega ljudstva.
To je prvo vprašanje in drugo vprašanje. Slišim, da naj bi se torej resno odločali o tem, da se končno pridružimo tožbi Južnoafriške republike, pa me zanima, ali to drži in kdaj? Hvala lepa.
Hvala lepa, spoštovani gospod predsednik.
Kolegice in kolegi, spoštovana gospa ministrica, predstavniki Vlade!
Zelo dragoceno je, da ste z nami, gospa ministrica. Najbrž je to zadnja seja Odbora za zunanjo politiko, ko imamo poslanke in poslanci ta privilegij, da vam lahko v živo postavljamo poslanska vprašanja.
Tudi moje prvo vprašanje se bo nanašalo na geopolitiko. Pred nami so, pred slovensko politiko so izjemno zahtevna vprašanja, vprašanje v zvezi s strateškimi izbirami v svetu, v katerem pravila usihajo. Kakšne so strateške izbire? Katere strateške izbire ima Slovenija na voljo - Slovenija, v kateri varnost in blaginja nista vezani na projekcijo moči, temveč na obstoj in spoštovanje pravil? Nujno bomo morali takoj oziroma v bližnji prihodnosti bolj po moji oceni spoštovati in negovati odnose s sosedi. Globalna zavezništva so per definitionem pogojna, sosedje pa so stalni. Res je aktualno vprašanje, kot je povedala kolegica Nataša. Tudi moje bo vezano na povabilo predsednika Združenih držav Donalda Trumpa prvemu ministru slovenske vlade, gospodu doktorju Robertu Golobu. Gre za ustanovitev, kot razumemo iz tega povabila, Odbora za mir. Niso dobili vsi predsedniki vlad in vsi predsedniki držav od tega takšnega tovrstnega povabila, mislim, da jih je dobilo okrog 60, če so moje informacije točne. In nadaljujem, če so moje informacije točne, boste na Vladi o tem govorili, gotovo pa bodo oči predsednika Vlade najprej uprte v vas, gospa ministrica, ste zunanja ministrica, ministrica za zunanje in evropske zadeve te države. Torej vidimo neke simpatije na relaciji Trump-Golob. Lahko bi jih kar nekaj našteval, znamenito rokovanje v Parizu in tako naprej, ampak to zdaj ni pomembno, pomembno je to povabilo, povabilo za sodelovanje na pri Odboru za mir. Ali tudi vi morda vidite, ste veliko bili v New Yorku, ali jih je to, ali nastaja neka alternativa Organizaciji združenih narodov, ki, kot vsi vemo, je v kar nekaj zadnjih letih deležna kritik zaradi različnih zadev, da ne bom zdaj šel na dolgo in široko. Zanimivo je, zanimiv je datum 16. januar letos, to je datum, ki ga nosi to vabilo predsednika Trumpa. In izjava predsednika Roberta Goloba na nacionalni televiziji, ki jo citiram: "Volivci bodo lahko zelo jasno povedali ali zaupajo tej Vladi ali pa želijo, da gremo po poti kaosa, ki smo mu danes na primer lahko priča v Združenih državah Amerike. Vsak se lahko prepriča, kaj pomeni, ko desni populizem brez kakršnihkoli moralnih zadržkov prevzame oblast". Tako je namreč dejal predsednik Vlade na nacionalni televiziji.
Bom zelo hvaležen za vaše odgovore, gospa ministrica, hvala lepa.
Hvala za besedo predsednik. Kolegice in kolegi.
Zdaj tukaj sedi kolega Žiga Ciglarič, ki je v naši poslanski skupini zaposlen kot strokovni sodelavec za področje mednarodnih odnosov, je odličen poznavalec mednarodnih odnosov, tudi aktiven v mednarodni politiki. In zanima me, gospa ministrica, če bi ga zaposlili na Ministrstvu za notranje zadeve ali pa za, pardon, na ministrstvu za zunanje zadeve. Za kolega Žiga Ciglariča me zanima, če bi ga zaposlili na ministrstvu za zunanje zadeve ali pa je za poslovanje Ministrstva za zunanje zadeve rezervirano samo za člane Socialnih demokratov. In nadaljnje vprašanje: zakaj, gospa ministrica, ministrstvo za zunanje zadeve spreminjate v hišo v bistvu stranke SD? O čem govorim? V času vašega ministrovanja so prišli kot zaposleni na vašo kvoto in se zaposlili potem za nedoločen čas sledeči: Patrik Bole, Socialni demokrati; Milica Kotur najprej na kvoti, leta 2023 zaposlena za nedoločen čas, SD; Kristina Kranjc Plavšak najprej na kvoto, leta 2024 za nedoločen čas, SD; Dragan Barbutovski najprej na kvoto, leta 2023 za nedoločen čas, SD;
Maja Kezunović Krašek najprej na kvoto, nato za nedoločen čas, SD; Kristina Plavšak najprej na kvoto, nato zaposlitev za nedoločen čas, SD. Zanima me, če boste tudi sledeče tri, ki so iz SD zaposleni na kvoti, zaposlili za nedoločen čas: Nik Jevšnik kot fotograf, Anja Plevčak in pa Daša Vindišar. Zanima me ali sta res trenutno v postopku zaposlitve oba člana Mladega foruma Vidi Jereb in pa Matevž Štepec. Zaposleni v času te vlade, ki so sicer naredili vstopni izpit, Luka Pahor - vemo čigav sin - in pa Ela Brglez - vemo čigava hči -, oba SD. Torej, gospa ministrica, zanima me, zakaj ste Ministrstvo za notranje zadeve ... Za zunanje zadeve, pardon. Sem tudi v odboru za notranje zadeve in mi gre ta, ne vem zakaj, ministrstvo tako po glavi skozi, ne, ampak ja, tam je še hujše v bistvu, tam je še hujše, ne. Pa vendarle, zakaj ste ministrstvo za zunanje zadeve spremenili v zaposlovalnico kadrov iz Socialnih demokratov? Kakor se spomnim, sta na ministrstvu za zunanje zadeve dva iz, ena zdaj že izstopila, ja, iz Slovenske demokratske stranke, ki jih je vaš predhodnik zaposlil, pri vas, pa kar ena, dva, tri, štiri, pet, šest, sedem, osem, devet, deset, enajst. Torej, pa verjetno sem koga še, nimam na radarju, ne. Se pravi, zakaj zaposlujete kader iz stranke SD tako, da jih najprej vzamete na kvoto, potem pa jih zaposlite za nedoločen čas? In pa če bi mogoče tudi našega kolega vzeli, čeprav ni iz SD?
Ja, moje vprašanje bo čisto kratko. In sicer, gospa ministrica, kaj delamo na tem, da bi v tem razburkanem, porajajočem, multipolarnem svetu imeli čim več prijateljev in znancev in nič sovražnikov? Hvala lepa.
Ja, hvala za besedo. Spoštovana ministrica.
V medijih je bilo razbrati informacijo, da Slovenija razmišlja resno o tem, da bi se pridružila Južni Afriki v tožbi proti Izraelu torej na mednarodnem sodišču. Zato me zanima, zakaj takšno stališče, kajti vi ste pred začetkom mandata obljubili, da boste sodelovali po poteh oziroma šli po poteh jedrne države Evrope, sedaj pa igrate dejansko solo akcijo in torej se pridružujete ne tistemu, kar počnejo države jedrne Evrope, ampak to, kar počne ena država v Južni Afriki, torej Južnoafriška republika. Zato me zanima, zakaj takšno stališče. Ali je to stališče torej res stališče takšno, kot jo zagovarjajo ostale evropske države, ali je to usklajeno z ostalimi evropskimi državami? In kakšno bo to, ta drža potem tudi v smislu tega, kar smo že prej govorili, glede na to, da je pa predsednik Vlade torej povabljen temu Odboru za mir s strani ameriškega predsednika? Ali ne bo to v nasprotju s tistim torej stališčem ali smo za mir ali pa se torej vračamo z nekimi pogledi na neko dogajanje in igramo neko solo akcijo, ki ni najbolj v prid temu, kar tudi zagovarja predsednik Trump, kar zagovarjajo torej zahodne razvite države. In me zanima ali bo to res v dobrobit, v kolikor bomo to tožbo šli, ali bomo pa s tem naredili mogoče še večjo mednarodno škodo.
