Dober dan!

Pričenjam 41. sejo Mandatno-volilne komisije, vse vabljene članice in člane prav lepo pozdravljam!

Danes nimamo nobenega opravičila, tako da to se menda še v tem mandatu ni zgodilo? Imamo? No, dajmo. ja, sem se že veselila. Ja, pooblastilo ja, ampak opravičila pa nimamo. No, evo. Aha opravičil se je Ferenc Horváth, pooblastila pa še nimamo.

Okej, na začetku vas moram obvestiti, da me je tudi Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke 23. januarja obvestila, da skladno z drugim odstavkom 65. člena Poslovnika Državnega zbora njeni člani ne bodo sodelovali na današnji seji. Dobro jutro.

S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red: 1. točka: Predlog za imenovanje doktorja Primoža Dolenca za guvernerja Banke Slovenije, člana Sveta Banke Slovenije, 2. točka: Predlog za izvolitev doktorice Simone Drenik Bavdek za varuhinjo človekovih pravic, 3. točka: Predlogi za izvolitev Tamare Kek, magistra Marka Starmana in doktorice Barbare Kresal za sodnike Ustavnega sodišča Republike Slovenije, za naknadno spremembo predloga z umikom predloga za izvolitev doktorice Barbare Kresal in predlogom za izvolitev doktorja Cirila Keršmanca. 4. točka: Predlogi za izvolitev v sodniške funkcije na sodniška mesta okrajnih sodnikov na Okrajnem sodišču v Ljubljani, 5. točka: Predloga za izvolitev v sodniški funkciji na sodniški mesti okrajnih sodnikov na Okrajnem sodišču v Celju, 6. točka: Predlog za izvolitev v sodniško funkcijo na sodniško mesto okrožne sodnice na Okrožnem sodišču v Celju, 7. točka: Predlog sklepa o spremembi sklepa o sestavi in imenovanju predsednice, podpredsednika, članov in namestnikov članov Preiskovalne komisije o ugotavljanju politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij zaradi domnevnega nezakonitega financiranja političnih strank in strankarske politične propagande v medijih pred in med volitvami poslancev v Državni zbor leta 2022, s finančnimi sredstvi podjetij v državni lasti, državnih institucij ter subjektov iz tujine, 8. točka: Predlog sklepa o spremembi sklepa o sestavi in imenovanju predsednika, podpredsednika, članov in namestnikov članov Preiskovalne komisije. o ugotavljanju morebitne politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij zaradi suma nedopustnega političnega vmešavanja v delo policije in drugih pristojnih državnih organov s področij davkov in preprečevanja pranja denarja ter nedopustnega političnega vplivanja na potek oziroma izid posameznih predkazenskih in postopkov finančnega nadzora ter odkrivanja in preprečevanja pranja denarja. 15. in 22. januarja pa sem predlagala razširitev dnevnega reda seje z naslednjima točkama: a.1: Predlog za imenovanje dveh članov nadzornega sveta Slovenskega državnega holdinga d. d. in pa 9. točka: Nadzor premoženjskega stanja po 21. členu Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije po nastopu funkcije namestnika predsednika Komisije za preprečevanje korupcije. Želi kdo v imenu poslanske predstaviti stališče do širitve dnevnega reda? (Ne.) Ugotavljam, da ne.

Torej glasujemo o predlagani razširitvi. Aha, zdaj pa imamo pooblastila, dajmo še to. Torej, poslanka Lena Grgurevič nadomešča magistrico Almo Intihar in pa poslanka Lucija Tacer Perlin nadomešča magistrico Natašo Avšič Bogovič. Zdaj pa pričenjamo glasovanje o predlagani razširitvi dnevnega reda seje z novo a.1 točko.

Glasujemo. 11 glasov za, nihče ni bil proti.

(Za je glasovalo 11.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je ta razširitev sprejeta.

In še glasovanje o novi 9. točki.

Glasujemo. 11 glasov za, nihče ni bil proti.

(Za je glasovalo 11.) (Proti nihče.)

Tudi ta sklep oziroma predlog je sprejet.

Na prošnjo predsednice Sodnega sveta pa predlagam še, da spremenimo vrstni red obravnave posameznih točk dnevnega reda seje, in sicer, da predloge Sodnega sveta pod točkami štiri, pet in šest obravnavamo za a.1 točko, torej pred predlogi predsednice republike. Sklep ne bo sprejet, če mu bo nasprotovala tretjina navzočih članov Mandatno-volilne komisije. Tudi o tem sedaj glasujemo.

Glasujemo. 11 glasov za, nihče ni bil proti,.

(Za je glasovalo 11.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je predlog sprejet.

Nekatera gradiva za današnjo sejo ste prejeli v varovani predal sistem Udis, ker vsebuje osebne podatke, ki so varovani na podlagi zakona. Če jih nameravate navajati, vas prosim, da me predhodno na to opozorite, da bom skladno s Poslovnikom v takem primeru sejo zaprla za javnost.

Sedaj pa prehajamo na a.1 TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZA IMENOVANJE DVEH ČLANOV NADZORNEGA SVETA SLOVENSKEGA DRŽAVNEGA HOLDINGA D. D., ki ga je Državnemu zboru predložila Vlada.

Del gradiva je objavljen pri EPA, obrazložen predlog Vlade s prilogami pa ste zaradi varstva podatkov prejeli v varovani predal v sistem Udis.

K tej točki dnevnega reda je bilo vabljeno Ministrstvo za finance, seje pa se udeležuje državna sekretarka, gospa Gordana Pipan, ki jo prav lepo pozdravljam. V skladu s prvim odstavkom 39. člena Zakona o Slovenskem državnem holdingu sestavlja Nadzorni svet SDH pet članov. Na podlagi prvega odstavka 40. člena navedenega zakona vse člane nadzornega sveta SDH imenuje Državni zbor na predlog Vlade. Državni zbor daje soglasje k celotnemu predlogu Vlade in ga ne more spreminjati. Drugi odstavek 40. člena zakona nadalje določa, da je član nadzornega sveta izvoljen za pet let z možnostjo enkratne ponovne izvolitve.

Zaradi poteka mandata dvema članoma, Vlada državnemu zboru predlaga, da se v nadzorni svet za mandatno obdobje petih let imenujeta dva nova člana, in sicer Gregor Rovalšek, ki mu mandat začne teči s 14. 2. 2026 in pa Luka Steiner, ki mu mandat začne teči z dnem imenovanja. Kandidata sta skladno z drugim odstavkom 59. člena Zakona o Slovenskem državnem holdingu Državnemu zboru predložila izjavi o okoliščinah nasprotja interesov iz katerih izhaja, da pri njiju okoliščine, ki bi lahko povzročile nasprotje interesov ne obstajajo.

Sedaj pa dajem besedo državni sekretarki, gospe Gordani Pipan, izvolite.

Najlepša hvala, spoštovana gospa predsednica.

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!

Nadzorni svet Slovenskega državnega holdinga ima po zakonu pet članov, za popolno sestavo manjkata sedaj dva člana, ki ju je Vlada posredovala v potrditev Državnemu zboru. Ministrstvo za finance meni, da bi glede na vlogo in pristojnost ter odgovornost nadzornega sveta Slovenskega državnega holdinga, morali biti kandidati predvsem z bogatimi večletnimi delovnimi izkušnjami iz korporativnega upravljanja, poslovnega odločanja, finančnega nadzora ter upravljanja kompleksnih gospodarskih sistemov in pravnimi znanji. To je ključno za učinkovito izvajanje nadzorne funkcije v instituciji, ki opravlja pomemben del državnega premoženja in tudi za kompatibilno sestavo članov nadzornega sveta.

Gospod Gregor Rovanšek(?) je diplomirani ekonomist iz poslovodenja in financ ter magister poslovnih ved, ima dolgoletne izkušnje iz vodenja oziroma nadziranja gospodarskih družb več kot 16-letne pa tudi iz revizije je preizkušeni notranji revizor. Gospod Luka Steiner je diplomirani pravnik. Z izkušnjami iz upravljanja družb in poznavanja realnega sektorja. Bil je član uprave družbe Iskratel, pri tem pa tudi član njenega nadzornega sveta. Oba kandidata sta predložila vsa potrebna dokazila. Glede neodvisnosti je pri gospodu Gregorju Rovanšku kandidat pridobil pravno mnenje, v katerem je pojasnil, da te ovire ni in tudi zakon tako imenovanega ohlajanja ne predvideva. Če bi sledili priporočilom Združenja nadzornikov Slovenije, bi torej tri leta po opravljanju funkcije poslovodenja organa v družbi, ki je v lasti Republike Slovenije in upravljanju SDH se to obdobje izteklo 14. 2. 2026, zato se iz razloga previdnosti predlaga imenovanje s 14. 02. 2026. Gospod Luka Steiner je pridobil pravno mnenje glede kapitalske naložbe države v Športni loteriji, katere poslovodeči je. Iz njega izhaja, da gospod Luka Steiner ni predsednik uprave družbe, v kateri bi imela SDH ali Republika Slovenija prevladujoč vpliv. Iz povedanega sledi, da kandidata izpolnjujeta pogoje za imenovanje v nadzorni svet Slovenskega državnega holdinga. Predlagam, da jo podprete. Najlepša hvala za pozornost.

Hvala tudi vam. Sedaj pa odpiram razpravo poslank in poslancev. Želi kdo besedo? Ugotavljam, da ne, torej zaključujem razpravo in dajem na glasovanje naslednji predlog sklepa: "Mandatno-volilna komisija predlaga Državnemu zboru, da sprejme sklep, s katerim se za člana nadzornega sveta Slovenskega državnega holdinga d. d za dobo petih let imenujeta Gregor Rovanšek, ki mu mandat začne teči s 14.02.2026 in Luka Steiner, ki mu mandat začne teči z dnem imenovanja."

Glasujemo. Deset glasov za, nihče ni bil proti.

(Za je glasovalo 10.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je sklep sprejet.

Zaključujem to točko dnevnega reda. Državni sekretarki pa se zahvaljujem. Hvala.

Prehajamo na 4. TOČKO DNEVNEGA REDA - TO SO PREDLOGI ZA IZVOLITEV V SODNIŠKO FUNKCIJO NA SODNIŠKA MESTA OKRAJNIH SODNIKOV NA OKRAJNEM SODIŠČU V LJUBLJANI,

ki jih je Državnemu zboru predložil Sodni svet.

Obrazložene predloge Sodnega sveta ste članice in člani zaradi varstva podatkov prejeli v varovani predal sistemu Udis k tej in tudi k naslednjima točkama dnevnega reda pa sem povabila predsednico Sodnega sveta doktorico Urško Kežmah, seje pa se udeležuje član Sodnega sveta gospod Andrej Razdrih, ki ga lepo pozdravljam. Sodni svet Državnemu zboru predlaga, da v sodniško funkcijo na sodniška mesta okrajnih sodnikov na Okrajnem sodišču v Ljubljani izvoli Aleksandra Hočevarja, Majo Lajovec, magistrico Natašo Lesar, Katjo Modic, Polono Petrič in Anžeta Petroviča. Gospodu Razdrihu dajem besedo za uvodno obrazložitev predlogov, izvolite.

Hvala lepa. Lep pozdrav tudi z moje strani.

Če se strinjate, bi za vse tri predloge, to se pravi Okrajno Ljubljana, Okrajno Celje in Okrožno Celje, uvodna pojasnila dal skupno? Če ne, pa če boste želeli, pa še podrobneje?

Samo trenutek? Ali kdo temu nasprotuje? Ne.

Prav. V osnovi gre v bistvu za menjavo generacij na sodišču, to so vse mladi kandidati. Imeli smo tudi, to lahko povem, kar precej prijavljenih, za Ljubljano na primer 52 kandidatov, za Celje 25, kar pomeni po mojem mnenju, da je tudi ustrezna regulacija sodniških plač k temu pripomogla. Skratka, če se vrnem na uvod, Sodni svet zelo skrbno izbira kandidate. Imamo večfazni postopek izbire. Prva je zelo formalna faza, če ustreza vsem zakonitim pogojem kandidat, potem pa pregledamo mnenje predsednika, predsednice sodišča, to je dokončno mnenje. Potem, preverimo uspeh na pravni fakulteti in na pravniškem državnem izpitu in nato še pregledamo obseg dela in izkušnje kandidata. V končni fazi je pa seveda neposredno soočenje z 11 člani Sodnega sveta. Tako da mislim, da so izbrani kandidati primerni, dobri pravniki in ocenjujemo, da bodo zelo dobri sodniki.

Najlepša hvala.

Sedaj pa odpiram razpravo poslank in poslancev. Bi želel kdo razpravljati? Izvoli, Lena Grgurevič.

Jaz menim, da ta obrazložitev še vedno ne zadostuje pač pravilom Beneške konvencije, ki določajo, da mora biti jasno, jasno zapisano, zakaj so bili torej določeni kandidati boljši od drugih. Na podlagi česa? Tukaj že vidimo, da za prvo fazo izbirnega postopka absolutno ni obrazloženo, zakaj so bili vabljeni prav ti kandidati, torej ali so bili najboljši. Vidimo, da se izmed vseh meril in pogojev, ki jih sam Sodni svet določil za relevantne za izbiro na sodniško mesto, so jih izbrali spet samo nekaj. Sodni svet iz postopka v postopek določa neke druge, se pravi, tukaj vidimo, da so upoštevali zlasti dokončno mnenje predsednice sodišča, povprečje ocen na fakulteti, na pravniškem državnem izpitu ter obseg, to je lahko število let in pa vrsto delovnih izkušenj. Se pravi, kaj je delal. Se pravi, spet pa ni tega, kar je nujno potrebno, se pravi, prav rezultati dosedanjega dela, kar bi moral biti nek bistven, bistven. Se pravi, da v prvi fazi jim je očitno to izostalo, kar je jasno povedal, povedo torej kriteriji in merila Sodnega sveta, da morajo biti torej sodniška mesta in da je temeljni standard 22, številka 22 terja, da morajo biti izbira za sodniška mesta narejena izključno na podlagi zaslug in sposobnosti. Izbirni kriteriji in kompetence morajo biti predmet ocenjevanja v vsaki fazi izbirnega postopka in morajo biti javno dostopni. Tukaj pa še jaz ne vidim nič. Pač, vi ste upoštevali zlasti neke, zlasti število ocen, torej povprečje na faksu. Mislim, ja, pa torej na pravniškem državnem izpitu, to, kar sem že rekla. Izmed vseh ostalih meril, ki so še, predvsem pa ste izpustili, torej ključno merilo, ki bi morali biti torej ocenjeni v vsaki fazi, torej v prvi, če tega sploh ne preberem, tu pač piše, vi ste se tako odločili na podlagi primernosti kandidatov, blabla, kar nekaj in potem tukaj potem tudi dalje: Vsi kandidati so po enem ali več kriterijih pozitivno izstopali, po oceni Sodnega sveta pa jih je pač najbolj najbolje izpolnjevala Katja Modic in potem zgolj spet o njej naštevate, kaj je pač ona delala in to je vse. Se pravi, spet ni zadoščeno merilom, ki jih Evropska mreža sodnih svetov postavlja kot temeljni standard, se pravi za to, da bi bili ti izbirni postopki odprti za kritično presojo javnosti, morajo biti v celoti ter pravilno dokumentirani. Izbira se mora izogibati vsakršni diskriminaciji. Konzultacija o kandidatih mora biti odprta. Poštena, transparentna in tako dalje in tako naprej. Se pravi, zato, da se vsakršna možnost samovolje pri izbiri in pa diskrecija, ki jo vemo, pa pri nas nekako zagovarjamo. Medtem ko na evropski ravni Evropska mreža sodnih svetov pa pravi, diskrecija, ni diskrecije, ni diskrecija. Lahko samo, da se na podlagi nekih približno enakih kandidatov izbere pač nekdo, ki je meni bolj všeč. Se pravi, jaz mislim, da spet to, kar jaz zdaj pač berem, meni absolutno ne more dati tako, kot določajo merila. To zame ni odprt postopek, a ne? Ker ne vem o drugih kandidatih dejansko ničesar. Ničesar. Ničesar. Tukaj nimam pisne dokumentacije, to je neko poročilo Sodnega sveta, tako kot vedno, kjer pišete zgolj o izbranem kandidatu. Ne morem pa preveriti, kakšni so torej sploh drugi kandidati. Se pravi, ni te primerjave in to v bistvu določajo merila, a ne? Tako da žal, jaz vidim, da to še vedno ostaja enako in, na žalost. Se pravi, če Sodni svet odloča na tajnih sejah s tajnim, so torej zaprtih sejah za javnost s tajnim glasovanjem, na podlagi takšnih obrazložitev pač lahko izbere pač kogarkoli se mu pač zazdi in tako se je tudi večkrat do zdaj delalo. Samo poznam en kup primerov, kjer pač resnično najboljši kandidati niso bili, žal, sploh vabljeni pred Sodni svet in žal s tem, kaj naj rečem, se pravi, moramo vsi verjeti, da je vse v redu in stisniti potem tukaj na gumbke, ker je Sodni svet neodvisen organ. Seveda pravilno, da je neodvisen organ, vendar mora pa zagotavljati takšno transparentnost in ne vem zakaj se temu tako upira, če je vse tako lepo in prav, vedno, a ne, da, torej se lahko jasno izkaže na podlagi zaslug in sposobnosti, torej da so resnično izbrani najboljši kandidati, kot terjajo tudi sodbe sodišča EU, vsaj tri imam tukaj, torej, da bi moralo biti v vseh primerih zapisano, torej, odločilno je vprašanje, da so merila, ki jih uporablja organ, jasno, objektivno preverljiva in da mora biti v odločbi to jasno utemeljeno, da gre v primerjavi z drugimi kandidati za najboljšega kandidata, to pa žal spet ni izkazano in zdaj nič, zdaj, da ne bo kdo skakal do neba, lahko zdaj tukaj jaz potrdim vse v, v, pač, kar tako na pamet.

Hvala lepa.

Želi še kdo? Želite odgovoriti?

Gospod Razdrih, izvolite.

Ja, čisto kratko.

Zdaj, Sodni svet že 30 let na podoben način izbira kandidate, naš Sodni svet je vpet v mednarodni, v mednarodno zvezo sodnih svetov in nikoli ni bilo nobenih pripomb na to. Jaz tudi čisto dobro ne razumem, pa ne bi želel s poslanko polemizirati, kako naj bi mi pri 52 kandidatih naredili 52 poročil, kjer bi primerjali razne lastnosti in druge stvari. To se mi zdi popolnoma nemogoče. Mislim, da 11 strokovnjakov, pravnikov pregleda vso dokumentacijo in intervjuja, da tako rečem, kandidata, mislim, da je to dovolj, dovolj velik garant, da je izbran, seveda vsaj med najboljšimi, najboljši ali pa zelo dober. Se pa nekaj strinjam, jaz mislim, da bi pri teh izbirah seveda mi potrebovali teste. Jaz osebno zagovarjam teste, psihološke, osebnostne in logične teste, vendar tega pač v naši državi ni in na ta način, to imajo nekatere države, bi po moje lahko izbrali bolj primerne kandidate. V danih razmerah pa mislim, da je to najboljši način in prosim za podporo.