Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi in ostali prisotni, pričenjam 36. sejo Odbora za finance.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji člani odbora: Jernej Vrtovec, Franc Rosec in Suzana Lep Šimenko. Na seji pa kot nadomestni člani odbora s pooblastili sodelujejo oziroma sodeluje Dušan Stojanovič namesto gospoda Aleša Lipičnika.

Sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odbora. Ker v poslovniškem roku nisem prejela drugih predlogov v zvezi z dnevnim redom ugotavljam, da je določen takšen dnevni red kot ste ga prejeli s sklicem seje.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, IN SICER INFORMACIJA O IZVAJANJU NAČRTA ZA OKREVANJE IN ODPORNOST.

Vlada je informacijo Odboru za finance posredovala 18. 12. 2025 na podlagi sklepa odbora, sprejetega na 8. seji, dne 24. 3. 2023, s katerim je odbor Vladi predlagal, da mu o realizaciji Načrta za okrevanje in odpornost četrtletno poroča.

K tej točki so vabljeni predstavnice in predstavniki Vlade, Ministrstva za finance in Urada Republike Slovenije za okrevanje in odpornost.

Želi besedo predstavnica Ministrstva za finance? Izvolite, državna sekretarka magistra Saša Jazbec.

Spoštovane poslanke in poslanci, lepo pozdravljeni.

Danes bomo predstavniki aktualne Vlade v tej zasedbi na tem odboru še zadnjič poročali o izvajanju načrta za okrevanje in odpornost. V letošnjem letu smo vstopili v zadnje programsko leto izvajanja tega mehanizma. Če spomnim, ta načrt za okrevanje in odpornost je bil v bistvu vzpostavljen med pandemijo covida in takrat je Evropska komisija dala na razpolago do 750 milijard, nekaj v nepovratnih sredstvih, ostalo v posojilih. Tako da zdaj v bistvu, bomo rekli, pet, šest let kasneje, ko to prihaja v končno fazo, ko so države dokončno oblikovale svoje reforme, svoje ukrepe, svoje investicije, se je obseg tega mehanizma znižal, trenutno je nekje na 577 milijardah evrov. Evropska komisija je državam članicam do zdaj izplačala 393 milijard oziroma 68 odstotkov razpoložljivih sredstev, od tega 238 milijard nepovratnih in 156 milijard posojil. Prav v tem tednu so pa finančni ministri potrdili še, mislim, da šest spremenjenih oziroma poenostavljenih načrtov za okrevanje in odpornost, tako da jih je skupaj zdaj 24 držav, nas je že, nas je že torej to popravilo.

Na podlagi razvitosti Slovenije nam je takrat pripadalo, tukaj imamo v tabeli, 1,61 milijarde evrov nepovratnih sredstev, medtem ko se je obseg posojil v času spreminjal, tako da trenutno imamo na voljo 526 milijonov posojil iz mehanizma za okrevanje in odpornost, se pravi 2,1 milijardo skupaj. In kot imamo tu, kot je navedeno, smo že prejeli 1,54 milijarde torej na podlagi vseh reform, ki smo jih izvedli, na podlagi vseh dokazil, ki smo jih Evropski komisiji predložili, kar predstavlja 72 odstotkov vsega, kar imamo na voljo. Od tega smo pa v bistvu izplačali pa končnim uporabnikom, kot vidite, samo v preteklem letu je bilo tega 570 milijonov, do preteklega leta skupaj 740 milijonov, se pravi, skupaj je zdaj 1,3 milijarde že izplačano. Do konca, da pripeljemo zadevo do srečnega konca, je pa približno treba izplačati še nekje 750 do 800 milijonov. Torej tukaj bi rada vseeno pohvalila, da smo do zdaj dobili vse, kar smo poslali v Bruselj, smo dobili izplačano, vse je bilo sto procentno. Tako da, ker je bilo pač, smo se vmes dostikrat primerjali z drugimi državami, mi smo absolutno gledano po vseh statistikah, ki jih imamo, smo najuspešnejše države članice pri izvajanju načrta za okrevanje in odpornost. Zdaj, lani smo poslali, decembra smo poslali peti zahtevek za plačilo, v vrednosti 231 milijonov evrov. Gre za 16 mejnikov in ciljev, recimo kaj je zdaj v igri? Začetek veljavnosti pokojninske reforme, potem izgradnja sežanskega centra za usposabljanje enot civilne zaščite in enot za pomoč ob nesrečah za odzivanje, za požare v naravi, potem izgradnja petih novih obstoječih sistemov za odpadno vodo in petih novih oziroma rekonstruiranih obstoječih sistemov za oskrbo s pitno vodo, 49 kilometrov rekonstruiranih železniških prog in pa devet zdravstvenih ustanov, ki uporablja centralno hrambo slikovnega gradiva. Izplačilo tega, kar smo poslali decembra, pričakujemo zdaj spomladi in po tem prilivu bomo beležili 80 odstotno koriščenje vseh razpoložljivih sredstev. Ker je letos zadnje leto, seveda ne bomo počivali. Načrtujemo oddajo dveh zadnjih zahtevkov za plačilo, eno bo spomladi, to je osmi obrok za nepovratna sredstva in potem po koncu, ko bo vsega konec, se pravi jeseni 2026, pa še zadnji obrok za nepovratna sredstva in za posojila. Naš cilj ostaja po vseh spremembah torej načrta za okrevanje in odpornost, po vseh prilagoditvah sto procentno koriščenje vseh razpoložljivih nepovratnih sredstev. Torej v roku zdaj manj kot pol leta je treba zaključiti vse preostale odprte reforme, glavnina vseh aktivnosti mora biti zaključena do konca junija, skrajni uradni rok za potem vse aktivnosti, povezane z mejniki in cilji, je pa 31. avgust. Kot rečeno oziroma kot tukaj zapisano, tudi 30. september je rok za oddajo zadnjega zahtevka za plačilo v Bruselj in pa potem do konca leta dobimo zadnja izplačila iz EU proračuna.

Torej na ministrstvu ali pa na ministrstvih ocenjujemo, da smo delo, ki smo ga v bistvu prevzeli, da smo opravili korektno. In kot vam tudi tukaj redno poročamo, jaz mislim, da je to bila res dobra praksa, ker v tem izvajanju tega mehanizma, to ni bil vladni projekt, a ne, to je bil projekt te države in zato smo pri tem sodelovali. Tako da, spoštovane poslanke in poslanci, zadevo puščamo v dobrem stanju. In seveda smo tudi z vašo pomočjo uspeli pripraviti, uskladiti in na koncu tudi izpeljati ključne sistemske reforme, to so pokojninska reforma, reforma trga dela, dolgotrajne oskrbe, zdravstvenega sistema in pa plačno reformo. Tako da za to bi se dejansko, za to tvorno sodelovanje bi se rada vam vsem zahvalila. Reforme so bile, kot vemo, a ne, in tudi vedno so velik izziv, trd oreh, ampak v bistvu smo, nekako zdaj ocenjujemo, da smo jih 32 od 36 pokljukali. Torej, kar nam tukaj na tem področju še ostaja, so še odprte reforme. Torej na področju turizma zaključujemo realizacijo reforme za krepitev trajnostnega razvoja turizma in pa na področju šolstva imamo še posodobitev učnih načrtov za vzgojo in izobraževanje za varstvo predšolskih otrok, za osnovne in za srednje šole in pa posodobitev programov poklicnega izobraževanja in posodobitve visokošolskih učnih načrtov. To je še ta košček torej reformnega dela, ki se bo zdaj zaključil, medtem ko zdaj v zadnjem obdobju, v zadnjih pol leta, da rečem, je pa zdaj ključno, kaj se bo dogajalo pri zaključevanju naložbenih ukrepov. Tudi tukaj ali pa še predvsem tukaj je pomembno nenehno budno spremljanje njihovega izvajanja do ravni posameznih projektov. Zdaj, če se bo izkazalo, a ne, da posamezen projekt, ki ga imamo zdaj napeljanega, ne bo zaključen v času načrta za okrevanje in odpornost, bo treba zanj najti druge finančne vire oziroma prilagoditi njihov obseg, po potrebi še nadomestiti z izvedljivimi projekti oziroma preostanek sredstev preusmeriti v druge naložbe. Tako da ta tveganja, da ne bo tu kakšnih napačnih interpretacij, bodo pač vztrajala do konca. Mi smo sproti naslavljali vse, kar smo zaznali kot tveganja, vse, kar smo pač videli, smo pač šli spreminjati te zadeve. To je bilo res neskončno tega medresorskega usklajevanja in to bomo pač, kot rečeno, vztrajali tudi do konca. Tako da od 1370 projektov po celi Sloveniji je v celoti zaenkrat zaključenih 310 projektov. Izplačana je ta 1,3 milijarde, kot sem že omenila. Zdaj, če spet povem par konkretnih primerov, ki so drugi, kot tistih, ki smo jih recimo decembra kazali, sta zdaj zaključeni energetski sanaciji stavb Narodnega muzeja Slovenije v Ljubljani, Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru. Potem recimo na področju sodstva imamo v 19 sodnih dvoranah je zdaj možno podnaslavljanje v živo. Potem se je začelo nameščanje robotov za shranjevanje in razdeljevanje zdravil v bolnišničnih lekarnah. Med prvimi tu sta lekarni Onkološkega inštituta Ljubljana in pa Splošne bolnice Slovenj Gradec. In pa v Vseslovenskem centru za velike požare v naravnem okolju v Sežani je bilo lani izvedenih 28 usposabljanj, ki se jih je udeležilo več kot 500 oseb. In pa tudi tole, tako imenovana ozelenitev izobraževalne infrastrukture se zaključuje. Se pravi, več teh šol je bilo prenovljenih. Nedavno so se dijaki in učitelji Srednje gozdarske, lesarske, zdravstvene šole Postojna so se razveselili nove nove športne dvorane. Tako da jaz verjamem, da naš skupni cilj ostaja enak ne glede na prihodnjo sestavo oziroma glede na sestavo prihodnje Vlade in Državnega zbora. To je tole sto procentno koriščenje nepovratnih sredstev za krepitev odpornosti. Trenutno so pogoji vzpostavljeni, da nam kot državi to uspe. Bo pa nedvomno napeto in razburljivo čisto do konca, ker kot rečeno, zdaj pa konkretno dokončanje posameznih projektov pa ni več toliko odvisno od, da rečem ministrske, od ministrstev ali pa od Državnega zbora, kot so bile recimo reforme, ampak je zdaj od upravičencev, se pravi, kako potekajo zadeve na terenu, od podjetij, od javnih zavodov, od občin, ki posamezne projekte vodijo oziroma izvajajo. Mi smo tukaj s kolegi vam na voljo za vaša potencialna vprašanja. Toliko pa zdaj zaenkrat za uvod. Hvala.

Najlepša hvala. Mogoče želi besedo še predstavnik Urada Republike Slovenije? Ne, boste kasneje. V redu.

Torej odpiram razpravo o obravnavanem gradivu. Želi kdo razpravljati? Gospod Rado Gladek, izvolite.

Predsednica, hvala lepa za besedo. Spoštovana državna sekretarka z ekipo oziroma s kolegi iz ostalih ministrstev, kot je sekretarka v uvodu rekla. Danes se srečujemo zadnjič v tej sestavi na to temo. Tako da imamo še zadnjo možnost, da dejansko opozorimo na težave ali pa na pasti, ki nas čakajo pri izpolnjevanju teh naših ciljev kar se tiče načrta za okrevanje in odpornost.

Zdaj, če gledamo to poročilo, ki ga imamo pred sabo, samo poročilo daje vtis, da se načrt izvaja skladno s pravili mehanizma. Če pa bolj natančno beremo, pa tudi sama sekretarka, mislim, da je v svoji predstavitvi tudi sama nakazala nekaj problemov oziroma nekaj pasti, ki nas čakajo še do konca. Hočem reči, da tudi samo poročilo razkriva več vsebinskih vprašanj in izvedbenih tveganj, da bo ta načrt res v celoti izpeljan tako, kot ste si ga zastavili.

Zdaj, najprej bi se želel ustaviti pri vprašanju dejanske realizacije v primerjavi s formalnim poročanjem. v poročilu navajate, da je bilo izpolnjenih približno 60 odstotkov vseh mejnikov in ciljev. Struktura teh doseženih mejnikov ali pa ciljev po mojem mnenju kaže, da gre v veliki meri sicer za normativne, organizacijske in procesne mejnike. Težava se pa pokaže pri investicijskih in infrastrukturno najzahtevnejših projektih, kjer se potem, bom rekel, ustavi oziroma za zaplete marsikje pri sami realizaciji, saj se še vedno določeni projekti, tudi sami mislim, da ste jih omenili, se nahajajo v fazi izvajanja ali celo začetnih postopkov. In tukaj so zdaj potem vprašljivi dejansko ti razvojni učinki oziroma namen tega načrta za okrevanje in odpornost.

Drug pomemben vidik je finančna realizacija, kot ste sami v poročilu navedli je bilo do konca novembra 2025 izplačanih približno 1,16 milijarde evrov oziroma mogoče je ta podatek bolj pomemben dobra polovica oziroma 54 odstotkov razpoložljivih sredstev. Še bolj povedan je pa podatek glede porabe za prejšnje leto, ki ste jo, ki ste jo sami napovedovali, ko ste za leto 2025 napovedali 853 milijonov evrov porabe, realiziranih pa je bilo le 416,2 milijona oziroma 48,8 odstotka vaše napovedi. To po mojem mnenju kaže na resen razkorak med načrtovanjem in izvedbo, kar sem že prej opozoril, da imamo težavo v tem izvedbenem delu, kar se nam pa pojavlja bom rekel že celo trajanje tega načrta. Zdaj, sami ste opozorili, to pa mislim, da smo tudi mi že večkrat na tem, na tem odboru, ko smo se pogovarjali o tem poročilu, kaj nas čaka, če določeni projekti ne bodo izpeljani v sklopu tega načrta, se pravi, jih bomo morali financirati iz lastnih javnih sredstev, kar je, bi rekel, nedopustno, ker namen je bil, da počrpamo sredstva, ki nam jih iz tega naslova zagotavlja Evropska unija. Zdaj, kot rečeno, smo v zadnjem letu tega načrta, v katerem je treba izpolniti še 90 mejnikov. In vi, v vašem poročilu oziroma iz vašega poročila je jasno razvidno, pa tudi sami ste omenili, čakata nas oziroma upamo še na dva. Na dva, na izplačilo dveh obrokov, osmega pa devetega. Zdaj po podatkih iz poročila je razvidno, da za osmi obrok imamo izpolnjen samo en, en mejnik od 17, za deveti obrok, ki pa naj bi ga pričakovali jeseni, nimamo pa še nobenega izpolnjenega od 43 predvidenih. Tako da tukaj se meni zdi resna težava. In težko, težko se strinjam z oceno oziroma jaz sicer upam, sem po naravi optimist, da bomo dejansko uspeli počrpati oziroma zaključiti ta načrt tako, kot smo si ga zastavili in počrpati vsa sredstva.

Zdaj, večkrat smo na tem odboru v sklopu tega te razprave opozarjali, pa tudi v tem zadnjem poročilu je to še vedno na mizi, te ponavljajoče se strukturne težave nosilnih organov. Se pravi, venomer se pojavljajo isti vzorci, kot so dolgotrajni postopki javnega naročanja, pozno zaključevanje projektne dokumentacije, pogoste spremembe obsegov projektov in priprave dokazil šele tik pred roki za oddajo zahtevkov. Čeprav ves čas tudi vi, kot bi rekel ali pa ta koordinacijski odbor opozarjate na to težavo. Iz samega poročila, pa tudi iz dozdajšnjih poročil pa ni bilo razbrati nekih resnih sistemskih rešitev oziroma tudi mi smo opozarjali na določene pa ne samo v sklopu tega poročila, tudi vlagali smo določene zakone oziroma predloge, da bi spremenili določeno zakonodajo kar se tiče umeščanja v prostor in tako naprej nismo bili uslišani, ampak to se vse kaže potem tudi v primeru tega Načrta za okrevanje in odpornost. Zdaj jaz sem si sicer tukaj zapisal, da želite z načrtom za okrevanje in odpornost prikazati, da ni ogrožen v formalnem smislu, ampak čutil sem pa v besedah oziroma v parih stavkih sekretarke, da pa ni prepričana oziroma da se nam lahko zgodi, da na koncu, da na koncu določenih, bi rekel ukrepov ali pa pač projektov enostavno ne bo, ne bomo mogli izpeljati. In jaz bi tukaj res rad mogoče še malo bolj konkreten odgovor odgovornih, kaj ali pa, da se enostavno pokaže, na krivce. Vi ste tudi sami si prej malo oprali roke, rekli ste, mi smo kot ministrska ekipa, pa kar je res, vi ste najbrž kot ministrska ekipa zastavili načrt, potem se pa stvari ustavijo na ministrstvih oziroma na teh izvajalcih tega načrta, o katerem govorimo. In zdaj prihajamo v to zadnje leto, kjer pač napak oziroma sprememb ne bomo mogli več popravljati. Čaka nas samo še resno delo, kar se tiče izvedbe. In jaz bi to leto, v katerega smo vstopili, bo tudi leto odgovornosti, nekdo bi moral tudi odgovarjati za neuspešno izpeljane projekte. Najbrž nima smisla, da mi tukaj pač to opozarjamo na ne vem kolikih sejah, ampak na koncu koncev, kdo bo odgovoren za nerealizacijo določenih projektov.

Pa da ne bom predolg bi pa za konec mogoče samo par vprašanj, sicer ste delno, ste že nekaj odgovarjali, ampak vseeno glede na to, da sem si jih pač zapisal, glede na prebrano poročilo, bi imel vprašanje kako pojasnjujete razkorak med napovedano porabo sredstev za leto 2025 in dejansko realizacijo do konca novembra, ki je znašala manj kot 50 odstotkov? V razpravi sem parkrat omenil konkretne ukrepe, zato bi vas vprašal, kateri konkretni ukrepi so bili sprejeti za odpravo sistemskih zamud pri porabi sredstev in zakaj ti ukrepi do sedaj niso oziroma so dali v premajhni meri merljive rezultate? Potem me zanima, govorili smo tudi o teh mejnikih za osmi in deveti obrok. Kako ocenjujete tveganje, da bo treba v letu 2026 zaključiti, zaključiti še 90 mejnikov in ciljev? In, ali obstaja rezervni scenarij? To je bolj hipotetično vprašanje. Delno ste že na njega odgovorili, da pač, če ne bomo, če ne bomo uspešni, bomo morali to financirati iz javnih sredstev. Pa kateri projekti so trenutno opredeljeni kot najbolj tvegani, se pravi, kateri projekti po vašem mnenju, za katere projekte je realna možnost, da ne bomo dosegli, da ne bomo v tem roku jih mogli izpeljati?

Zdaj, tukaj sem si dal še eno vprašanje, pa ne vem, če ga v tem zadnjem letu v bistvu sploh lahko sploh rešimo. Se pravi, ponavljajoče težave pri javnem naročanju in projektni dokumentaciji, ki se bodo pojavile v zaključni fazi. Zdaj neko zakonodajo na tem, na tem področju itak ne morete oziroma se ne da spreminjati, bo treba delati s tem, kar imamo. Čeprav, kot sem se večkrat ponovil, smo opozarjali na te stvari, bi rekel, celoten mandat in seveda na koncu smo pa pri odgovornosti. Če bo v primeru večjih zamud, če bodo sprejeti konkretni upravljavski in kadrovski ukrepi, predvsem pa odgovornost, zahtevana odgovornost od dejavnikov, ki bodo na koncu krivi, da določen, da določen del tega načrta ne bo, ne bo izpeljan do konca. Toliko v tem delu. Hvala.

Hvala lepa. Naprej se je prijavila gospa Andreja Živic.

Predsedujoča, hvala za besedo. Lep pozdrav vsem. Ja, jaz bi vseeno tudi rekla dve besedi in tukaj pohvalila delo tako ministrstva in Vlade glede izvajanja. In mislim, da se vsi strinjamo, da je načrt za okrevanje in odpornost eden najzahtevnejših razvojnih projektov v zgodovini samostojne Slovenije. In mislim, da danes tudi lahko rečemo, da ga Slovenija izvaja odgovorno in premišljeno. Tako je tudi potrdila državna sekretarka, da so vsi zahtevki sto procentno potrjeni. To pomeni zagotovo, da imajo jasna, transparentna dokazila o črpanju. Posebej želim poudariti, da je bila četrta sprememba načrta decembra 2025 tudi potrjena na svetu Evropske unije za ekonomske in finančne zadeve. In da je to seveda dokaz zaupanja Evropske komisije v slovenski sistem izvajanja načrta za okrevanje in odpornost.

S prilagoditvijo mejnikov in ciljev je Vlada tudi ohranila ambicioznost načrta in zagotovila tudi realno izvedljivost. Vemo, da je bilo tukaj dosti govora glede tistih 200 milijonov evrov. In mislim, da je potem glede na prilagoditve tudi ustvarila pogoje, da se lahko črpa peti, šesti in sedmi zahtevek in da so pravočasno oddani. Tukaj rezultati so, več kot polovica sredstev je že počrpana. Tudi ne bi ponavljala s strani državne sekretarke, da je bilo do konca novembra izplačanih milijardo 156 milijonov, da Slovenija to uvršča med najbolj uspešne članice pri izvajanju mehanizma tega NextGenerationEU in da se dodatno potrjuje, da so reforme in naložbe tudi ustrezno in odgovorno zasnovane in da v bistvu Slovenija tudi izpolnjuje evropske standarde.

Ker sem kraška poslanka, bi posebej rada poudarila Kras in seveda obalno kraško regijo. Zame je to ključno, da se načrt za okrevanje in odpornost ne ustavi seveda v Ljubljani, ampak da se prevede v konkretne projekte na terenu in zato posebej izpostavljam dejstvo, da je bilo za obalno kraško regijo namenjenih tudi že veliko izvedenih 130 milijonov evrov sredstev iz Načrta okrevanje in odpornost. Kot je tudi že prej državna sekretarka omenila, gre za večjo požarno varnost. V Sežani se je zgradil oziroma se ureja zdaj dokončno tudi center za civilno zaščito oziroma center za velike požare, na kar sem zelo ponosna. Zdravstvena varnost, tudi z razvojem IT podpore za mobilne enote nujne medicinske pomoči, vlaganja v pitno vodo in kvalitetno pitno vodo. In kar je bila tudi moja zaveza pri vstopu v parlament in tega ne skrivam, potem je tu vlaganje v naravo in urejanje prostora in kar se mi zdi, da je za Kras ključnega pomena tudi zaradi podnebnih sprememb, ki nas žal prehitevajo.

Torej gre tudi za vlaganje v športno infrastrukturo, ogromno športnih dvoran je bilo preurejenih, saniranih, tudi na novo zgrajenih. Ja, tukaj pa je bila tudi odgovornost in na občinah in na županih, kdo se je prijavil na razpis. Moramo vedeti, da zdaj še posebej pred volitvami, žal nam marsikdo očita, kje so določene šole, zakaj se niso zgradile ali obnovile telovadnice, ampak tu je res bila potem prenesena odgovornost na lokalno raven, seveda s sredstvi tudi deleža občinskih skupnosti. In mislim, da načrt za okrevanje in odpornost, gre za dolgoročno odpornost regije, ki se na Krasu še posebej sooča s sušami, požari in seveda tem vodnim stresom. In mislim, da tudi z gotovostjo trdim, da so te naložbe življenjske in bile zelo premišljeno, premišljene.

Zdaj, tudi pozitivno ocenjujem poudarek, da je od 181 mejnikov in ciljev, sicer je že prej kolega Rado Gladek povedal, 109 že realiziranih, od tega 21 formalno potrjenih v okviru širših zaključnih zahtevkov, dodatnih 18 pa po oceni resorjev že doseženih in da se mi zdi tudi po mojem mnenju, da to kaže na visoko stopnjo tudi koordinacije med vsemi resorji in okrepljeno vlogo Urada Republike Slovenije za okrevanje in odpornost ter zrelost tega upravljanja projekta. Kot sem povedala, mogoče širši evropski okvir, no, da država Slovenija odgovorno izvaja in da mogoče tudi nastopa v uravnoteženo in odgovorno v, bom rekla, o novih lastnih sredstvih in virih Evropske unije, da je načrt za okrevanje in odpornost, da ni bil po moje samo odziv na krizo in da je pač neka razvojna platforma tudi za naslednje desetletje in da zagotovo tisti rezultati, ki se danes še ne kažejo, da se bodo zagotovo kazali. In mislim, da tudi je pomembno, da se zagotavlja z vsem stabilnost javnih financ in hkrati, hkrati, da se tudi krepi regije in informacijo, to informacijo, ki je na današnji točki, seveda podpiram in jo razumem kot potrditev, da Slovenija na evropski ravni deluje resno. Hvala lepa.

Želi še kdo razpravljati v tej fazi? (Ne.) Ne želi, potem bi prosila Vlado s strani Vlade za pojasnila.

Izvolite, državna sekretarka, magistra Saša Jazbec.

Ja, hvala lepa. Torej, grem po številkah, rekli ste, gospod Gladek, da formalno izpolnjujemo 60 odstotkov mejnikov in ciljev. Zdaj, tukaj je res pomembno poudariti to, da mejnik pa cilj, recimo, bom tako rekla, pokojninska reforma se šteje ena, tako kot se šteje ena, ne vem, izdaja javnega naročila za nekaj, hočem reči, zelo različne teže, zelo različne teže imajo ti cilji, ki se seštejejo potem v teh 200 mejnikov in ciljev in kot smo ves čas poudarjali, v tem prvem delu je bil, je bilo več teh številk, torej več mejnikov na področju reform, ki so težje in tako naprej. Zdaj pa, če ste si pogledali v tem poročilu, ko štejete, da jih je še 90 mejnikov nam ostalo, ciljev, če pogledate, kakšni so, so pa dejansko vezani na konkreten projekt. Tako da, če boste pogledali število zgrajenih novih sistemov, se pravi, vsak od mojih kolegov ima na svojem področju toliko in toliko teh investicij zdajle za pripeljati do konca.

In ko bo to pripeljano do konca, bodo iz teh različnih področij potem ti mejniki se pokljukali. To je zdaj razlika od tega prvega, drugega dela. Tako da če vam izgleda pač procentualno, da smo v bistvu v zadnjem letu pa šele na 60 procentov, je razlog v tem, a ne. In malo me je zmotilo, ko ste, ko ste rekel, ko ste rekel, da smo si ali da sem si ali da smo si oprali roke, a ne. Meni je bila dodana vrednost tega, da smo se tukaj kvartalno dobivali, ravno to, da smo vam dejansko ves čas z odprtimi kartami tule prihajali, ta poročila nosili v tej standardizirani obliki, da ste videli, da smo pač projekte menjavali, zato smo delali spremembe in tako naprej, da smo jih prilagajali, da smo sekirali ministre, kaj bo, kaj ne bo narejeno in da smo na podlagi tega, kaj bo, kaj ne bo narejeno smo v bistvu tudi prilagajali višino teh posojil, ki smo jih kot država, ki smo jih kot država v bistvu bomo vzeli iz tega mehanizma ravno zato, ker je pač cilj porabiti ta nepovratna sredstva. Mi smo to tukaj blazno ločili. Nepovratna, nepovratni viri je bistveno drugače kot posojila. Zato ker če pogledamo vsebinsko zato da mi izpolnimo neke kriterije, pa dobimo potem iz Evrope posojilo ni to nič drugega, kot da bomo morali en projekt, ki mogoče ne bo pravi čas končan, plačati z lastnimi viri, iz nekih integralnih sredstev, iz nekih namenskih in tako naprej. Tako da v bistvu tu vam zdaj tako malo večplastno odgovarjam na ta vprašanja, ki ste jih imeli. Ali pa še enkrat bi to rada poudarila. Ta instrument ni enak koheziji, pri koheziji je tako, da ko ti narediš en projekt, je toliko stroškov, toliko je upravičenih stroškov in potem pošlješ račun v Evropo in dobiš toliko izplačano. Tukaj smo ves čas vedeli, da ta instrument ni, temu se reče cost-based, se pravi, ne temelji na nekih stroških, ampak mi smo rekli, če bomo naredili to, to, to, to, to, potem bomo dobili toliko denarja. In recimo za neko infekcijsko kliniko v Ljubljani ali pa karkoli, ta denar, ki ga dobimo iz načrta za okrevanje in odpornost ni dovolj, da pokrije vse stroške tega tako da en kup projektov je že bilo takih. Kjer smo pač vedeli za to, da jih bomo naredili, da bomo morali pač en del prispevati tudi sami, se pravi, poleg tega, kar bo prišlo iz Bruslja, da bomo en del sofinancirali tudi sami. Tako da in se mi zdi, da je, da to, kar smo vzpostavili in z vami in v bistvu med sabo, torej organ, torej Urad za okrevanje in odpornost s posameznimi resorji, da smo pač na, kot sem vam tudi, kot smo tudi skozi tu razlagali, na dnevni, na tedenski ravni smo ugotavljali izvedljivost posameznih projektov in zato smo tudi zdaj na koncu znižali v bistvu vrednost teh posojil, ki jih bomo vzeli, zato da smo te neizvedljive projekte v bistvu umaknili, zato da smo dali v to ovojnico nepovratnih sredstev tiste, v katere najbolj verjamemo, da bodo ta pravi čas zaključeni, in da smo ustrezno pač potem znižali posojila.

Zdaj finančna realizacija je zelo zanimivo, da ste vi v bistvu povedal številko iz novembra, ker ste v bistvu imeli vi poročilo, decembrsko poročilo iz vlade in da se vidi, koliko je december. December je vedno zelo, zelo intenziven. Tako da, če pravite, da smo do novembra porabili nekih 460 milijonov, do konca lanskega leta smo jih potem porabili 570, se pravi, realizacija ob koncu leta je ta, ki je tudi napisana, 1,31 milijarde. Vi ste imeli še pač, on podatek tukaj je, veste, še dobro, da se ves čas kaj dogaja, kaj bi bilo, če bi vam mi, ki vam en mesec kasneje tu poročamo, da ne bi imeli nič novega za povedati, torej v življenju načrta za okrevanje in odpornost je vsak dan, pomeni neko razliko, tako da, torej kako naj komentiram, kako naj komentiram, da so resorji za lani napovedali 853 milijonov, na koncu je bilo pa potem porabljenih 570. Da bi lahko zdaj rekla, lahko dam besedo kolegom, a ne, ampak bodo vseeno povedali. Seveda pač načrtuješ ambiciozno, potem se ti pa pač vedno kaj zgodi. In zdaj lani, ko je bilo predzadnje leto, smo še imeli možnost, da smo pač to prestavili v letošnje leto, letos je pa, zdaj pač zastavica pade, tako da tisto, kar je bilo lani, tisto, kar lani ni bilo, se je pač dalo prestaviti v to leto. Zdaj pa pač, kot sem tudi napovedala, in sem tudi sama želela to povedati, do konca, bo napeto. Do konca. Bomo pač gledali, ali bodo ali ne bodo projekti izvedeni. Mi smo se potrudili, da smo tiste, ki so bili najbolj tvegani pa za katere nismo verjeli, da bodo lahko do konca izvedeni do tega roka, ki je od začetka je rok enak do 30. junija oziroma pol v vsa opravila do 31. avgusta, da smo jih izločili. Jaz sem prepričana, da so nas, da so ministri slišali, zato, ker ko ste govorili o odgovornosti, to je odgovornost Vlade in Vlada je odgovorno pač naslovila ta področja, ki ste jih, ki jih je ena druga Vlada sicer pripeljala v ta načrt. To smo pač, to je bilo treba posvojiti, ker to je bil načrt Slovenije in potem izpeljati te projekte, ki so bili zastavljeni.

Zdaj, zdaj, spraševali ste pač o teh sistemskih zamudah, kot rečeno, kot ste tudi že sami odgovorili, ne mi zdaj, tu se ne da, tu se ne da nekaj na hitro spreminjati. Mi smo videli ta pritisk, da smo v bistvu vsak mesec šli s tem poročilom na vlado, da so vsi ministri tam poslušali, kje so kakšni projekti, da smo imeli tam semaforček, kdo je v zamudi, pa je bil rdeč, kdo gre v redu, pa je bil zelen, kaj je treba narediti, da smo pač to vse sproti naslavljali in pač, da se ne bom preveč ponavljala, to kar pač ni bilo zrelo, da smo pač dali ven. Vi morate vedeti, da tukaj imamo res veliko različnih stvari v igri, da smo v končni fazi imeli tudi razpise, kjer je bilo načrtovano, da bomo toliko in toliko denarja razdelili, porabili, pa se potem enostavno na tiste razpise ni bilo dovolj prijav, zato ker v bistvu pogoji, Evropska komisija, pogoji, kriteriji, po katerih se pač deli evropski denar, sploh recimo ta je bil tudi, so bili neki novi pogoji, »do no significant harm«, in v bistvu potem mogoče podjetja, ki niso bila navajena na take pogoje, so se potem prijavila na nek razpis in je bilo potem kasneje ugotovljeno, da ni sploh dovolj prijav in je bilo treba isti, za dosego istega cilja spremeniti te zadeve. Tako da tukaj je en kup enih situacij, ki bi vam zdaj težko povedala naenkrat vse, kaj je bilo, ampak s temi malimi koraki smo pač peljali stvari, jih porivali, jih potiskali do te točke. Tako da zdaj tukaj, ko smo stvari na terenu, se dogajajo. Zdaj danes niste nič tako zelo konkretnega vprašali, tako da niti ne vem, koga bi osrečila ali pa kdo bi, kdo bi želel še kaj ekstra povedati na tem, na tem področju, ko ste spraševali o teh najbolj tveganih projektih. Jaz zdaj v bistvu ne vem, ne želim tako nekaj izpostavljati. Vedno so do konca najbolj tvegani neki infrastrukturni projekti. Mi smo zato pač tudi en del teh železniških prog enostavno pol umaknili, ker pač ni bilo upanja, da bodo in ni imelo smisla, da do konca hitimo in tiste stvari lovimo, če pač ni bilo. V končni fazi je, ne vem, Državna revizijska komisija zdaj tudi spet nekaj razveljavila in tako naprej in bomo videli, kako bomo to rešili, ampak to ni nič novega, to ni nekaj, kar se do zdaj ni dogajalo, to smo bili pri posameznih projektih, ki smo jih delali ali pri cestah ali pri železnicah ali pri plazovih ali pri razpisih za javno torej za podjetja smo jih ves čas sproti naslavljali in jaz sem pač, nimam nobenega, ni nobenega razloga, da bi zdaj ne bilo tako, saj pač volilni cikel na, torej pri enem takem instrumentu, kot je tale zadeva, ki se pač zdaj glih takole končuje od tega enostavno pač ne sme in ne sme biti odvisna in tudi ni odvisna. Tako da jaz bi zdaj tako, jaz bi tukaj zdaj končala oziroma se mi zdi, da to bi vam še rada odgovorila. Torej, ta načrt za okrevanje in odpornost, kot že ime samo pove, je bil postavljen z nekim namenom, da potem, ko bodo izvedene reforme in ko bodo izvedeni ti projekti, ki so bili noter navedeni, da bo pač država bolj odporna, da bo pač na krize, da bodo, ne vem, državljani imeli nekaj od tega. In jaz mislim, da ta cilj nedvomno bo dosežen tudi, če bi na koncu potencialno kakšen projekt ostal v bistvu, bomo rekli, neizpolnjen, zato, ker kot sem vam pač tudi že torej želela povedati, ti projekti so bili v bistvu spravljeni v tek, ti projekti se dogajajo ali bodo zdaj v končni fazi potem res plačani s tem evropskim denarjem, s tem nepovratnim delom ali pa pač iz tega posojila je pa v končni fazi pod črto, kot sem pač skušala tudi prej povedati isto. Posojilo, ki ga dobimo od Evropske unije iz tega mehanizma, je enako, kot če to financiramo sami, ker pač to posojilo bo treba vrniti. Tako da jaz pod črto verjamem, da je ta instrument, da mu tako rečem, da je dosegel svoj cilj. In jaz sem še vedno, to ste mi vedno rekli, da sem preveč optimistična, pa zadnjič ste rekli, da je stanje alarmantno, to ste rekli predzadnjič, ampak jaz ostajam tukaj, vedno sem bila in tudi po tem videnem ostajam optimistka, da tudi potem, ko bomo konec leta pač gledali te rezultate, da bodo ti cilji doseženi.

Ali želi mogoče kdo še podati kakšno razlago v tem trenutku ali kakršenkoli odgovor? Če ne, potem bi dala repliko. Gospod Rado Gladek, izvolite.

Hvala lepa za besedo. Ja, malo bi se odzval na to vaše izvajanje, pa mogoče malo, da začnemo z zgodovino, kar se tiče tega načrta za okrevanje in odpornost. Se pravi, sam urad je ustanovila prejšnja vlada. In tukaj se vam moram zahvaliti, da ga niste ukinili oziroma tako kot ste, kot ste marsikaj drugega ukinili, ko ste prišli na vlado. Očitno ste prepoznali, da pa to je mogoče eden od pravih načinov, da se ta načrt pelje, pod nadzorom oziroma v sklopu tega, tega urada.

Zdaj na začetku mandata, na začetku mandata ali pa na začetku ko smo se začeli pogovarjati o tem načrtu, smo se veliko na poslušali, kako je bil načrt, ki ga je pripravila, osnovni načrt, ki ga je pripravila prejšnja Vlada, kako je bil nerealističen, neizvedljiv in tako naprej. In zato vas jaz ves čas sprašujem na teh poročilih, ko pa vi pripravite nek načrt, pričakujem, da za njim stojite, se pravi, da pač te številke, ki jih pač obljubite, da za njim stojite. In jaz mislim, da je čisto legitimno, da vas vprašam zakaj, zakaj te stvari niso izpeljane, ker po vaše naš načrt ni bil izvedljiv. Ampak očitno tudi vaša sprememba, ki ste vi stali za njo v določenih, v določenih fazah ni izvedljiva.

Zdaj, jaz razumem to, kot ste rekli, glede teh mejnikov pa tako naprej, pač sistem razumem, pač Evropa pogojuje neke reforme za to, da boš dobil nek denar. To je meni povsem jasno, ampak jaz sem predvsem se fokusiral na to, tudi razumem to, ko vi izpostavljate kredite. Meni je jasno, da bo treba kredite vrniti, zato pa za to pa predvsem poudarjam, problem. Se pravi, ne bom rekel zastonj denarja, ampak financiranje iz Evropske unije, ki nas, bom rekel tako, finančno ne bremeni. Seveda nas bremeni, ker del moramo izpolnjevati tudi sami, ampak problem je, da tega denarja mogoče, bom tako rekel, ne bomo v celoti uspeli počrpati. Zato se potem jaz vrtim okrog teh številk pa na to skozi opozarjam.

Za konec, bi pa samo izzval, kar je tudi sekretarka rekla. Jaz sem vprašal, kateri so po vaše najbolj tvegani projekti? Tukaj imamo le predstavnike ministrstev. Pa bi mogoče vseeno dal izziv pač predstavnikom, pa naj oni sami povedo kateri projekti posameznega ministrstva so pod vprašajem, da ne bodo v roku izpeljani. Tako da ne bom vas vlekel za jezik, ker ni to vaša, v osnovi na koncu vaša krivda, ampak bo krivda, bi rekel, zaposlenih na ministrstvu, na ministrstvih, ki ne bodo uspešno oddelali svojega dela. Tako da izziv za na konec, hvala.