Lep pozdrav, začenjam 73. nujno sejo Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo in vse članice in člane odbora lepo pozdravljam, prav tako pa vse vabljene in vse ostale prisotne.

Današnje seje se ne morejo udeležiti zaradi zadržanosti doktorica Vida Čadonič Špelič, Nataša Sukič, Andrej Poglajen, Žan Mahnič in poslanka Anja Bah Žibert. Še nekaj pooblastil: Lucija Tacer Perlin nadomešča magistrico Tamaro Kozlovič, Andreja Rajbenšo nadomešča Janjo Sluga in Janja Rednjak nadomešča Damijana Bezjaka Zrim.

K dnevnemu redu današnje seje ni bilo predlogov za razširitev oziroma za umik zadeve in je določen dnevni red kot je bil opredeljen s sklicem.

In zdaj prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O PLAČAH IN PREJEMKIH JAVNIH USLUŽBENCEV IN FUNKCIONARJEV, POVEZANIH Z DELOM V TUJINI, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo vložila Vlada in je bil 10. 12. 2025 objavljen na spletnih straneh Državnega zbora.

Kolegij predsednice Državnega zbora je na predlog predlagatelja predloga zakona na 152. seji 12. 12. sklenil, da se predlog zakona obravnava po nujnem postopku.

Kot gradivo imamo na voljo še mnenje Zakonodajno-pravne službe in mnenje Komisije Državnega sveta za državno ureditev.

K tej točki dnevnega reda so bili vabljeni: Ministrstvo za javno upravo, Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve, Ministrstvo za obrambo, Državni svet in Zakonodajno-pravna služba.

V poslovniškem roku so amandmaje vložile poslanske skupine Svoboda, SD in Levica.

In pričenjam z drugo obravnavo predloga zakona, o katerem bomo opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona. Kot po navadi na tem odboru predlagam, da se razprava o vseh členih in vloženih amandmajih združi, potem pa po opravljeni razpravi bomo glasovali o amandmajih in nato še o vseh členih skupaj.

In sedaj dajem besedo predstavnici predlagatelja zakona za dopolnilno mnenje, gospe Mojci Ramšak Pešec, državni sekretarki na Ministrstvu za javno upravo. Izvolite.

): Hvala lepa. Spoštovana predsednica, spoštovane poslanke in poslanci.

Pred nami je Predlog zakona o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev in funkcionarjih, povezanih z delom v tujini, ki dejansko nekako zaokrožuje celoten paket prenove plačnega sistema javnega sektorja. Pred samo predstavitvijo same vsebine zakona bi želela nekako predstaviti trenutno stanje normativne ureditve tega področja, ki je zahtevalo pripravo posebnega zakona, ki je bil predviden tudi v sistemskem zakonu o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju. Namreč dosedanja ureditev, ki temelji, teh pravic, temelji izključno na urejanju z uredbo Vlade, kar so nas zakonodajne službe Vlade že večkrat opozarjale, da gre za pomanjkljivo pravni temelj urejanja teh pravic. Zato smo v nov Zakon o plačnem sistemu javnega sektorja napisali izrecno podlago za to, da se te pravice teh napotenih na delo v tujino uredijo s posebnim zakonom. Poleg te do sedaj ne najbolj celovite pravne podlage za urejanje teh pravic je potrebno poudariti, da tudi od leta 2008 dalje, ko je ta plačni sistem javnega sektorja v enoten plačni sistem bil uveden, so dejansko ti prejemki in te plače bile za te napotene na delo v tujino, bile nekoliko specifično urejene, namreč dejansko so glede na sam sistem ureditev teh prejemkov bili izvzeti iz enotnega plačnega sistema, kar pomeni, da njihove plače niso bile urejene z uvrstitvijo v konkretni plačni razred plačne lestvice v plačnem sistemu, ampak so prejemali določeno plačo, določeno v neto nominalni osnovi. Temu so bile potem dodane še posamezna povračila stroškov in prejemka tudi v neto, v neto višini in na neto osnovo plače so potem tem javnim uslužbencem pripadali še obračunani davki in prispevki, ki so šli v breme delodajalca. To se pravi, bil je nek tak zelo specifičen sistem obračunavanja plač teh napotenih, ki je bil dokaj nepregleden. Ta specifika ureditve teh plač je povzročila tudi, da ni bilo možno njihove plače urejati in obračunavati v enotnem sistemu za obračun plač zaposlenih v državni upravi Ministrstva za javno upravo, Ministrstvo za finance, tako imenovani MFERAC. In tudi sama izplačila ni bilo možno vključiti in prikazovati v enotnem sistemu obračunanih in izplačanih plač v javnem sektorju, tako imenovani sistem ISPAP.

V okviru prenove plačnega sistema, ki torej temelji na izrecni zakonski obvezi, da se to področje uredi z zakonom in tudi te plače uredijo primerljivo, sistemsko primerljivo s plačami zaposlenih in funkcionarji v Republiki Sloveniji, smo se lotili priprave tega zakona, ki dejansko pomeni, da se tudi plače napotenih na delo v tujino in funkcionarjev, ki opravljajo, ki so bili napoteni kot funkcionarji na opravljanje funkcije v tujino, sistemsko prenovijo na način, da se vključijo v samo sistemsko ureditev in določitev na podoben način pravic kot izhaja iz veljavne ureditve za javne uslužbence in funkcionarje v Republiki Sloveniji. Da se jim ne dodajajo nekih novih pravic, ampak se dosedanje pravice pač prilagodijo novemu plačnemu sistemu, prilagodijo tudi višini teh pravic v novem plačnem sistemu, vse sestavine plače pa uredijo z zakonom in morebitne posebnosti uredijo za posamezne skupine napotenih na delo v tujino tudi v posebnih poglavjih. Namreč ta zakon zajema zelo široko paleto zaposlenih od naših zaposlenih na diplomatsko-konzularnih predstavništvih oziroma naših napotenih v diplomatski službi v tujino do napotenih vojakov v zunanje misije, policistov, učiteljev, ki poučujejo v tujini, se pravi, gre za zelo, specializantov, zdravstvenih delavcev, ki specializacijo in del določene specializacije opravljajo v tujini, gre za zelo širok in raznolik nabor zaposlenih, zato je bilo potrebno v zakonu posebne specifike, ki je potrebno, da se uredijo za posamezno skupino teh napotenih, tudi specifično urediti. Predlog zakona vsebuje glavne poglavitne rešitve, ki v samem temelju ne odstopajo od veljavne ureditve, upoštevaje njihovo specifiko pa so določeni elementi tudi specifično urejeno. Uvrščene imamo osnovne plače teh javnih uslužbencev in funkcionarjev z uvrstitvijo v plačni razred, tudi določene splošne prejemke in povračila stroškov, ki veljajo za vse zaposlene, pripadajo tudi tem javnim uslužbencem, kot je dodatek za delovno dobo, povračilo stroškov prehrane, prevoza in tako naprej, v državi, kjer opravljajo delo. Preko dodatka posebnega za zahtevnost dela v tujini se potem oblikujejo nove vrednotenja teh delovnih mest, funkcij in nazivov, upoštevaje pa zahtevnost posamezne funkcije v tujini. Posebnost je tudi opredeljenost posamezne odmene za višje življenjske stroške, ki jih imajo ti posamezniki v tujini in ta odmena odraža razmerje med življenjskimi stroški v kraju napotitve v razmerju do Ljubljane. In priznano je tudi druge odmene, ki so specifične za delo v tujini, kot so odmena za oddaljenost, za življenjske razmere v tujini, za nastanitev, za šolanje otrok, za skrb za / nerazumljivo/ otroke, odmena za nezaposlenega zakonca, zunajzakonskega partnerja, se pravi vse tiste specifike, ki so značilne za opravljanje dela v tujini v razmerju do opravljanja dela doma, so tudi posebej urejene v obliki posebne odmene, ki jo določa zakon. Res pa je, da potem posamezne višine, konkretizirane tako na posamezno delovno mesto kot na posamezne pogoje opravljanja dela v tujini, tudi na posamezno državo lahko, bo pa ta višina določena z uredbo vlade, ker te razmere se lahko tudi spreminjajo v posameznih državah. Neko osnovno pravilo za določanje vseh teh odmen in tudi za določanje višine tega dodatka za zahtevnost je določena v zakonu, konkretizirana pa bo v uredbi. Ta uredba naj bi bila sprejeta, se že pripravlja in usklajuje, sprejeta naj bi bila do 1. 6., ko naj bi ta zakon začel veljati. Sprejem zakona pa je nujen iz več razlogov. Poleg tega, kot sem rekla, da gre za sedanjo ureditev, ki nekako je nesistemska in bistveno odstopa od ureditev plač ne samo v javnem sektorju, tudi sicer plač v Republiki Sloveniji s to določitvijo neto pravice in potem naknadno priznanimi še davki in prispevki. Je potrebno, da se ti prejemki tudi ustrezneje uredijo, sorazmerno tudi upoštevajo objektivne razmere v posameznih državah, na katere so napoteni naši javni uslužbenci, da se z ureditvijo na nek sistem in s tem možnost vključitvijo tudi v sisteme obračuna in prikazovanja plač v javnem sektorju doseže tudi večjo preglednost upravljanja z javnimi sredstvi, tudi za te vrste plač. In po drugi strani, da se uredi tudi neka stabilnost in pogoji za to, da bodo posamezne službe v tujini, sploh v posameznih državah, bolj privlačne za kandidate za te zaposlitev, in da dosežemo neko stabilnost in profesionalizacijo pri opravljanju nekih ključnih nalog Republike Slovenije v tujini in mednarodnem okolju. Sprejem tega zakona je tako nujen za krepitev naših mednarodnih aktivnosti in mednarodne prisotnosti, tako v diplomatskih predstavništvih v Republiki Sloveniji in predvsem tudi za izvajanje obveznosti Ministrstva za obrambo in Slovenske vojske, sprejetih iz mednarodnih pogodb. Namreč, tudi za naše vojake, kot sem rekla, napotene na razne misije v tujino so njihovi prejemki v tem času urejeni s tem zakonom Zahvaljujemo se mnenju Zakonodajno-pravne službe. Mnenje smo zelo natančno pogledali in tudi pripravili glede na to mnenje posamezne amandmaje in tudi posamezna dodatna pojasnila. posredovali Službi Vlade, Zakonodajno-pravni službi glede na njihovo mnenje. Hvala lepa.

Hvala lepa, zdaj dajem besedo gospe Nevi Grašič, državni sekretarki na Ministrstvu za zunanje zadeve in evropske zadeve, izvolite.

Predsedujoča, najlepša hvala in tudi z moje strani lep pozdrav vsem poslankam in poslancem ter kolegom iz drugih ministrstev. Hvala za to priložnost, da lahko tudi mi s strani Ministrstva za zunanje in evropske zadeve povemo svoje mnenje o predlaganem zakonu. Kot veste, za slovensko diplomacijo, ki je eden največjih uporabnikov tega sistema, je ta ureditev za nas res eksistencialnega pomena in veseli smo, da do tega končno prihaja. Veseli nas tudi, da je skozi vsa pogajanja prišlo do večjega razumevanja o delu naših diplomatov. Kar ne pomeni samo veleposlanikov, ampak vseh tistih ostalih, ki so v imenu ministrstva napoteni na delo v tujino. Naša diplomatska mreža, tudi znanja in kompetence, ki ga v tem okviru gojimo, seveda so, tako kot je že državna sekretarka rekla, nepogrešljivo orodje zunanje politike, samostojne zunanje politike Republike Slovenije zato je pomembno, da imamo na naših tujih predstavništvih ljudi na pravih mestih, zato pa jih seveda moramo ustrezno motivirati in pa tudi urediti predvsem ustrezno njihove življenjske pogoje. Jaz gledam res to čisto iz tega. Praktičnega, življenjskega vidika. Vsi vemo, kako naporne so selitve, še posebej, če so te selitve opravljene v družinskem krogu ali z otroci, vsak od nas se je že kdo kam preselil, še posebej pa, če je to res v neko tuje okolje, je pa lahko to še toliko bolj stresno. Zato tudi vse težje najdemo kandidatke in kandidate, kljub naši široki mreži diplomatk in diplomatov, ki bi se selili v tujino in pred to ureditvijo, ki upam, da bo sedaj potrjena, enostavno pogoji za delo niso bili dovolj privlačni oziroma so bili toliko težji v primerjavi s tem, kar imamo doma v Sloveniji. In lahko na primer povem, da v lanskem poletnem razpisu za strokovna delovna mesta na diplomatsko konzularnih predstavništvih kar na 28 razpisih nismo našli nobenega kandidata ali kandidatke. Sedaj, kot rečeno, to je pogoj, s čimer izboljšujemo njihov položaj in verjamemo, da vnaprej bo to pomagalo, kajti naša diplomatska predstavništva brez ustreznih kandidatk in kandidatov seveda ne morejo opravljati svojega temeljnega poslanstva. Torej so spodbude za to delo v tujini nujne, da uslužbence predvsem spodbudimo k tem prijavam še naprej.

Veseli nas seveda, da poleg teh sistemskih prednosti, ki jih je spoštovana državna sekretarka omenila, da bo popravil tudi obstoječa plačna nesorazmerja, uvedel nov način prilagajanja prejemkom življenjskih stroškov na lokacijah ter uvedel nekatere izboljšave v načinu povračanja stroškov vezanih na samo bivanje v tujini in želimo si predvsem, da bi s to večjo pravno varnostjo, ki jo prinaša predlog zakona, uslužbencem predvsem olajšali odločitev za napotitev za delo v tujini. Ko so enkrat v tujini, pa omogočili, da se v čim večji meri posvetijo svojemu delu, za katerega so bili tam napoteni. Tako da hvala lepa za vaš posluh in podporo temu predlogu. Hvala.

Hvala lepa. Besedo dajem še gospe Vanji Svetec Leni, generalni sekretarki Ministrstva za obrambo, izvolite.

Hvala za besedo. Lep pozdrav vsem poslankam in poslancem.

S strani MORS-a bi se pridružili vsem že povedanim dejstvom, kar sta tako državna sekretarka na MJU in kot državna sekretarka na MZEZ že povedali. Dodali bi še to, da imamo približno 400 pripadnikov Slovenske vojske, ki so v tujini in pa celotno MORS obrambno diplomatsko mrežo. Pri nas je največji problem ali pa izziv z odsotnostjo od družine, zaradi tega vsekakor podpiram ustrezno ureditev s tem zakonom, tako glede ustrezne kompenzacije, torej plače in odmen. In pa seveda največja pozitivna, pozitivno dejstvo tega zakona je pa tudi vpliv na višino pokojnine torej, da se bo to potem poznalo tudi na izplačani oziroma višjem procentu pokojnine naših uslužbencev. Hvala za besedo.

Hvala lepa. Besedo dajem predstavnici Zakonodajno-pravne službe, gospe Damjani Mlakar, izvolite.

Hvala za besedo, lepo pozdravljeni.

Zakonodajno-pravna služba je predlog zakona preučila z vidika njegove skladnosti z Ustavo, pravnim sistemom in z zakonodajno tehničnega vidika in dala pisno mnenje. V mnenju smo izpostavili, da predlog zakona vsebuje številne odstope od sistemske ureditve plač v javnem sektorju, tako glede načina določitve plače in dodatkov, davčne obravnave in obravnave dohodkov za namen prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter druge odstope od pravnega sistema. V zvezi s tem je ZPS opozorila, da je zaradi načela pravne varnosti iz 2. člena Ustave in načela enakosti pred zakonom iz 14. člena ustave vsak odstop od sistemske ureditve. Dopusten zgolj strogo omejenem obsegu izjemoma in restriktivno ob izčrpno podanih stvarnih, razumnih in utemeljenih razlogih. Utemeljitve za odstop od pravnega sistema s tega vidika v zakonodajnem gradivu mestoma niso bile podane oziroma celovito predstavljene. Uvodoma je ZPS opozorila tudi na neustreznost načina oblikovanja prehodnih določb predloga zakona. In sicer, ker prenehanje uporabe prejšnje ureditve v posameznih zakonih določa kot odstop od te ureditve namesto formalne razveljavitve teh določb ali njihovega dela, ki je edini pravno ustrezen način prenehanja veljavnosti posameznega predpisa. In tudi, ker materijo, ki je predmet urejanja v drugih sistemskih zakonih ureja kot začasen odstop od te ureditve. Uporabljeni zakonodajni pristop po mnenju ZPS je nepregleden, saj se te spremembe ne bodo odražale v besedilu zakona, od katerih se odstopa. Navedeno naslovnikom otežuje seznanitev z njihovimi pravicami in obveznostmi, zato posega v načelo zaupanja v pravo. Poleg tega smo v mnenju podali tudi pripombe k posameznim členom z vidika načela jasnosti in določnosti predpisov, načela legalitete in nomotehnike. Vloženi amandmaji poslanskih skupin koalicije deloma upoštevajo pripombe ZPS, predlagatelj pa je podal tudi pisna pojasnila, s katerimi določene rešitve dodatno pojasnjuje in utemeljuje. Hvala.

Hvala lepa, zdaj dajem besedo predstavniku Državnega sveta, državnemu svetniku, gospodu Jožefu Školču, izvolite.

Hvala lepa, gospa predsednica. Drugi prisotni.

Komisija Državnega sveta za državno ureditev je predlog zakona obravnavala in ga tudi podprla. Tisto, kar smo mi razumeli kot ključno je to, da to pravzaprav zaključuje to prenovo plačnega sistema javnega sektorja in daje neke vrste piko na i ne glede na to, da bo pač potrebno tam nekje do 1. junija še veliko teh podzakonskih aktov in uskladitev z različnimi deležniki in temi, ki si bodo pač poskušali izboriti čim več pravic, še uskladiti. Bistveno se nam je zdelo to, da prihaja zdaj do nesporne zakonske podlage za to ureditev. Bistveno se nam je zdelo tudi to, da so bile te spremembe nekako usklajene in sprejemljive tudi za sindikate, v okviru vseh teh diskusij o prenovi plačnega sistema. Ne glede na to, kar je bilo rečeno glede odstopa od davčne ureditve pa se nam zdi tudi, da je ureditev, ki jo ta rešitev prinaša, da nasloni to obdavčitev na bruto prejemke, boljša za vse tiste, ki so pač napoteni na delo v tujino in jim tudi na dolgi rok prinaša neko večjo socialno, socialno varnost. In mogoče je pomembno tudi to, kar je bilo tudi tu rečeno s strani predstavnice Ministrstva za zunanje zadeve, da bi ta urejen sistem mogoče lažje motiviral ljudi v Sloveniji za odločitev, da se napotijo na delo v tujino. Odprla sta se dve manjši vprašanji: kdaj lahko pač neko napotitev štejemo za službeno pot in kdaj za to delo v tujini? In koliko je pač, kakšen je ta minimalni čas neki, ko to lahko, ko se pač to obravnava po tem zakonu? In specifično se je postavilo še vprašanje, kaj je z napotitvami iz naslova, predvsem izmenjave v projektih Erasmus? Dobili smo ustrezna pojasnila in upamo, da bo zakon deloval v korist vseh tistih, ki se jih pač to tiče. Hvala lepa.