Lepo pozdravljeni vse članice in člane odbora, lepo pozdravljam, vabljene ter ostale prisotne!

Pričenjamo 32. nujno sejo Odbora za pravosodje.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednje članice in člani: poslanec Lenart, poslanec Hoivik, poslanec Poglajen, poslanec Mojškerc ter poslanec Tanko.

Ker k dnevnemu redu seje ni bilo predlogov za razširitev oziroma za umik zadeve, je določen dnevni red seje kot je bil opredeljen s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O PREKRŠKIH, KI JE BIL DNE 10. 11. 2025 OBJAVLJEN NA SPLETNIH STRANEH DRŽAVNEGA ZBORA.

Kolegij predsednice je sklenil, da se predlog obravnava po nujnem postopku. Kot gradivo imamo na voljo predlog zakona, mnenje Zakonodajno-pravne službe, mnenje Komisije Državnega sveta za državno ureditev, mnenje Sodnega sveta, opredelitev Ministrstva za pravosodje do mnenja Zakonodajno-pravne službe. K tej točki dnevnega reda pa smo vabili: Ministrstvo za pravosodje, Zakonodajno-pravno službo, Državni svet, Sodni svet, ki se je opravičil, Državno tožilski svet, ki se je opravičil, Vrhovno sodišče ter Vrhovno državno tožilstvo.

Poslovniški rok za vložitev amandmajev je do zaključka razprave o členih, amandmaje pa so do sedaj vložile poslanske skupine koalicije.

Pričenjamo drugo obravnavo predloga zakona, o kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih. Predlagam, da se razprava o vseh členih in vloženih amandmajih. Združi v skladu s prvim odstavkom 128. člena Poslovnika Državnega zbora, po opravljeni razpravi pa bomo opravili glasovanje o amandmajih ter nato glasovali o vseh členih skupaj.

Povem, da poslanko Andrejo Živic nadomešča poslanka Katarina Štravs.

Torej, besedo sedaj predajam vabljenim na sejo, prva predstavnici predlagatelja zakona, in sicer državni sekretarki doktor Čarni Pretnar, izvolite.

Najlepša hvala za besedo, gospa predsedujoča, lepo pozdravljeni vsi prisotni.

Torej, pred vami je predlog zakona, katerega namen je zagotoviti bolj pravično, učinkovito in odgovorno obravnavo prekrškov ter preprečiti zlorabe obstoječih institutov. V ta namen se kaznovalna politika v zvezi z določenimi instituti zaostruje. Institut dela v splošno korist je namenjen tistim posameznikom, ki prekrškovne globe zaradi svojega finančnega položaja ne zmorejo plačati. Sčasoma je praksa pokazala, da prihaja do zlorab tega instituta na način, da se predlaga delo v splošno korist, nato pa se tega ne opravi ali se z njim zavlačuje, tako se ustvarja vtis, da nekateri posamezniki lahko prekrške izvršujejo brez posledic, kar spodkopava zaupanje v pravičnost sistema in zaupanje v pravno državo. Predlagane spremembe zato določajo, da delo v splošno korist ne bo več odobreno osebam, ki so ta institut v preteklosti že zlorabile. Institut nadomestnega zapora je bil v našem pravnem redu uveden leta 2016 kot zadnja možnost, ko globe ni mogoče prisilno izterjati. Sedanja ureditev omogoča, da se posameznik nadomestnemu zaporu izogne tako, da predlaga delo v splošno korist, potem po vseh drugih možnosti, da prevzame odgovornost za storjene prekrške, na primer plačila polovičke plačila na obroke, da zaprosi za oprostitev plačila stroškov postopka in tako naprej, ni izkoristil. V praksi se je izkazalo, da tudi v tej fazi postopka storilci prekrškov ta institut zlorabljajo, zato se možnost dela v splošno korist v fazi odreditve nadomestnega zapora s predlagano novelo ukinja.

Nadalje predlog zakona sistemsko predvideva, da bodo po novem prekrškovni organi v hitrem postopku lahko izrekli globo v razponu, ki ga določa zakon ali uredba za posamezni prekršek. To pomeni bolj dosledno in na okoliščine vezano kaznovanje. Medtem ko izrekanje kazni s plačilnim nalogom ostaja nespremenjeno. V zvezi z institutom zavarovanja izvršitve pojasnjujemo, da se ta institut po sedanji ureditvi uporablja le za posameznika, kar se v primeru domačih pravnih oseb uspešno uporablja tudi za odgovorne osebe pravnih oseb. Ker pa zlasti pri tujih podjetjih prihaja do težav, saj se nekatere izognejo odgovornosti ker je čezmejni postopek zapleten in dolgotrajen, se institut zavarovanja izvršitve razširja tudi na pravne osebe. S tem bo zagotovljena enakost, prekrškovne terjatve pa bodo v večji meri in učinkoviteje poplačane.

Predlog zakona dodatno odpravlja nejasnosti pri tujih samostojnih podjetnikih in razširja nabor možnih sredstev za varovanja. Po novem pa bo mogoče zavarovati vse prekrškovne terjatve, ne le globe, se pravi tudi škodo, povzročeno s prekrškom, na primer. Vendar pa namen predloga ni le zaostrovanje kaznovalne politike, pač pa tudi razbremenitev nekaterih prekrškovnih organov, predvsem tistih, ki so pristojni za obravnavo cestno prometnih prekrškov. Ugotovljeno je bilo, da v zvezi s prekrški voznikov iz drugih držav članic EU oziroma prekrški, storjenimi z motornimi vozili, registriranimi v drugih državah članicah EU, pošiljanje obvestil pogosto povzroči težave, saj razlike v poštnih sistemih otežujejo dokazovanje vročitve. Ta izziv izvrševanja direktive o lažji čezmejni izmenjavi informacij o prometnih prekrških, povezanih z varnostjo v cestnem prometu, naslavlja določba, da se rok za plačilo globe ali odgovor na obvestilo o čezmejnih postopkih po novem šteje od dneva odpreme, kar bo policiji in redarstvu močno olajšalo delo.

Z amandmaji koalicije se predlaga tudi poseg v kazenske določbe Zakona o varstvu osebnih podatkov. Sodišče Evropske unije je namreč odločilo, da morajo države članice v sistem prekrškov vključiti samostojno odgovornost pravnih oseb za kršitve GDPR. Naša zakonodaja doslej tega ni ustrezno urejala. s predlogom zakona se zato vzpostavlja začasna pravna podlaga za samostojno odgovornost pravnih oseb za prekrške na področju varstva osebnih podatkov in razveljavlja ustrezne določbe Zakona o varstvu osebnih podatkov, ki določa prekrške odgovornih oseb. S tem se bo Republika Slovenija izognila morebitnim finančnim sankcijam Evropske komisije v primeru tožbe pred Sodiščem Evropske unije.

V zvezi z amandmajem k 8. členu predloga pa predlagatelju do konca razprave o amandmaju predlagamo popravek v novem 8., 9. in desetem odstavku 201. člena ZP1 in sicer, da se sklic na peti odstavek popravi na pravilen sklic na šesti odstavek. Da bi to pravočasno storili, prosimo za deset minutni odlok. Sicer pa je bil predlog zakona objavljen na eDemokraciji in strokovno usklajevan. Za konec se želim zahvaliti še Zakonodajnopravni službi Državnega zbora za skrben pregled zakona, vloženi amandmaji bodo pa zagotovo izboljšali tudi zakonsko besedilo. Hvala za vašo pozornost.

Hvala lepa. Besedo predajam predstavnici Zakonodajno-pravne službe, gospe Maček Guštin, izvolite.

Hvala za besedo. Torej, predlog zakona smo preučili z vidika svojih pristojnosti in dali pripombe v pisnem mnenju k 1., 2., 6. in 8. členu predloga zakona. K predlogu zakona so vloženi amandmaji koalicijskih poslanskih skupin, ki večinoma ustrezno upoštevajo naše pripombe, zato se bom, zato bom dodatno izpostavljala samo tiste naše pripombe, ki z amandmaji niso upoštevane.

Torej amandmaji ne odpravljajo pomanjkljivosti predloga zakona, ki je v tem, da se predlagane rešitve umeščajo v neustrezne člene veljavnega zakona. Določena procesna vprašanja, ki bi morala biti urejena zaradi novih materialno-pravnih rešitev, bo torej treba urejati z naslednjimi novelami. Potem vloženi amandmaji tudi ne rešujejo vprašanja morebitne povratne oziroma retroaktivne veljave predloga zakona, s katerim se določa štiriletno obdobje pred pravnomočnostjo odločbe ali sodbe o prekršku kot relevantno za odločitev o novem predlogu kršitelja za delo v splošno korist zaradi nadomestitve plačila globe oziroma stroškov postopka. Gre za nov pogoj za delo v splošno korist, ki pomeni, da se kršitelju ne dovoli nadomestitve plačila globe, če mu je sodišče v roku štirih let pred pravnomočnostjo odločitve o prekršku že kdaj dovolilo delo v splošno korist namesto plačila globe pa je kršitelj tega ni opravil v celoti, zaradi česar je bil ta način izvršitve globe tudi ustavljen. Opozorili smo, da ta ureditev ne vključuje nobenega prehodnega obdobja. S katerim bi se uredila uporaba novega pogoja na način, ki ne bi posegel v pravni položaj Kršiteljev, ki bodo po uveljavitvi predloga zakona predlagali opravljanje dela v splošno korist namesto plačila globe in stroškov. Opozorilo se torej nanaša na vprašanje retroaktivnega učinkovanja predlaganih rešitev. Iz ustaljene ustavnosodne presoje izhaja, da ima zakon retroaktivne učinke med drugim tudi tedaj, ko je za začetek njegove uporabe določen trenutek po njegovi uveljavitvi, vendar njegove posamezne določbe učinkujejo tako, da za nazaj posežejo v pravne položaje ali pravna dejstva, ki so bili zaključeni v času veljavnosti prejšnje pravne ureditve in Ustavno sodišče je že sprejelo stališče, da pravni predpisi praviloma ne smejo retroaktivno jemati pravic in tudi ne retroaktivno povečevati obveznosti oziroma jih na novo konstituirati na podlagi dejstev, ki so nastala v preteklosti, ali ne ali tudi ne smejo oteževati pravnega položaja naslovnikom pravnih norm na podlagi preteklih dejstev, ko ti niso mogli vedeti, da bodo pravno učinkovala in to na podlagi predpisa, ki ga takrat, ko so dejstva nastopila, še ni bilo. V našem primeru gre za tak položaj kršitelj, ki mu je bil v štirih letih pred uveljavitvijo predloga zakona izdan sklep o ustavitvi izvrševanja dela v splošno korist bo trpel negativne posledice novega pogoja za delo v splošno korist, četudi v obdobju teh štirih let pred uveljavitvijo novega pogoja ni mogel računati s tem, da mu v bodoče nov predlog za delo v splošno korist ne bo odobren. Predlagatelj utemeljuje novi pogoj s primeri neurejenega opravljanja dela v splošno korist, kot na primer nesodelovanje s pristojnimi organi, pa zavlačevanje pri opravljanju dela ali zamujanje na delo in odsotnost, poškodovanje ali odtujevanje delovnih sredstev in podobno, pri tem pa se po naši oceni povsem pozablja, da se v primeru neopravljenega dela v splošno korist globa in stroški vseeno lahko prisilno izterjajo, na kar je kršitelj opozorjen in se tega mora in mora zavedati ves čas trajanja dela v splošno korist. Veljavna ureditev torej že ima nekakšno sankcijo za nespoštovanje odrejenega dela v splošno korist. Novi pogoj, ki bo vplival na dovolitev dela v splošno korist po naši oceni ni sporen z vidika poseganja v ustavno zagotovljene človekove pravice po 15. členu Ustave, kljub temu, da veljavna ureditev že sankcionira nespoštovanje odrejenega dela v splošno korist. Novi pogoj je sporen zaradi svojega retroaktivnega učinkovanja.

Zdaj, predlagatelj je v posebnem odzivu na naše mnenje pojasnil, da pravica opraviti delo v splošno korist namesto plačila globe ni pridobljena pravica v smislu drugega odstavka 155. člena Ustave, ker jo kršitelj dobi šele, ko zanjo zaprosi. Glede na obstoječo ustavno sodno presojo je tako stališče preozko, saj se zdaj v zakon dodaja bistven element, ki bo vplival na odobritev te pravice v bodoče. Ta bistven element pa so pretekla dejstva, ki takrat, ko so nastala niso imela enakega učinka kot pa jim ga bo pripisal novi pogoj iz tega predloga zakona. To moram opozoriti še na to, da so poleg zakonodajalca k spoštovanju načela o prepovedi retroaktivnosti. Zavezani tudi drugi oblastni organi, zlasti omenjam tu sodišča in sodnike, ki so pri opravljanju sodniške funkcije neodvisni in so vezani na Ustavo in zakon. Po 156. členu Ustave zato lahko sodišča prekinejo postopek o konkretni zadevi in z zahtevo pred ustavnim sodiščem začnejo postopek za oceno ustavnosti sporne zakonske določbe, ki bi jo pri odločanju morali uporabiti, pa menijo, da je v neskladju s 155. členom Ustave, torej s prepovedjo retroaktivne veljave. Takšna pristojnost sodišč sicer lahko predstavlja ustrezen način zagotavljanja prepovedi retroaktivnosti zakonov, vendar je treba upoštevati, da je lahko praksa sodišč glede tega različna, zlasti v smislu, da presoja skladnosti z ustavo ne bo zahtevana dosledno v vseh primerih. Zdaj, zagotavljanje enotne sodne prakse je posredno tudi naloga zakonodajalca, ki mora zagotoviti, da so zakoni ustavno skladni in jasni v svojih ureditvah, da ne bi prihajalo do različne obravnave v bistveno podobnih primerih. Jasnost, določnost, enoznačnost zakonov je torej zahteva načela pravne države iz 2. člena ustave, pa tudi načela enakosti pred zakonom in načela enakega varstva pravic. Navedeni vidiki, ki izhajajo iz našega pisnega mnenja v odzivu predlagatelja niso pojasnjeni, zato predlagam dodaten razmislek o uskladitvi 1. člena predloga zakona tudi s 155. členom Ustave.

V zvezi z nadaljnjim pojasnilom predlagatelja o pravni podlagi, po kateri se sodišče seznani z morebitnim obstojem odločitve o preteklih nadomestitvah plačila globe z delom v splošno korist pa opozarjam, da ta ne pojasnjuje iz katerega vira podatkov oziroma iz katere evidence bo mogoče pridobivati potrebne podatke. Pojasnilo predlagatelja se nanaša samo na pravno podlago za dostop sodišča do podatkov, ne pa tudi na vir teh podatkov. Predlog zakona ne predvideva vzpostavitve posebne evidence sklepov o ustavitvi izvrševanja dela v splošno korist, ki bi za tak namen lahko prišla v poštev. Veljavna ureditev pa take evidence tudi nima, ker do zdaj seveda zanjo ni bilo razloga. To vprašanje je z vidika veljavne pravne ureditve varstva osebnih podatkov ključno za zakonito in učinkovito izvajanje ureditve nadomestitve plačila globe in stroškov postopka z delom v splošno korist ob novem pogoju, ki ga določa ta predlog zakona.

Zdaj bi se opredelila še do amandmaja za novi 10.a člen zakona. Torej s tem členom je predlagan odstop od ureditve odgovornosti pravnih oseb za prekrške, kar pa vpliva na veljavno ureditev te odgovornosti, in sicer na način, da bi bilo treba ustrezno prilagoditi zlasti 14. člen Zakona o prekrških, ki določa splošne pogoje za odgovornost pravnih oseb. V teh primerih iz 1. člena zakona o prekrških namreč izhaja pravilo, da materialno pravne določbe Zakona o prekrških veljajo za vse prekrške, določene s predpisi, s katerimi se v našem pravnem redu smejo določati prekrški in tudi za te predpise je določeno, da se smejo uporabljati samo v skladu z Zakonom o prekrških. Notranje neskladno urejanje vsebine Zakona o prekrških zato predstavlja kršitev načela pravne države. Poleg tega pa opozarjam tudi, da prvi odstavek ni jasen glede vprašanja ali je z novim členom, torej z 10.a členom, odgovornost pravnih oseb za prekršek že urejena drugače ali pa naj bi to bilo mogoče urediti šele s spremembo zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov ali pa celo s katerimkoli drugim zakonom. Zdaj urejanja odgovornosti pravnih oseb za prekršek ni mogoče določiti z drugimi zakoni, če to ni ustrezno urejeno že v zakonu o prekrških kot krovnem zakonu. Zato je v tem novem 10.a členu problematično besedilo v prvem odstavku, ki se glasi "do ureditve v zakonu, ki ureja varstvo osebnih podatkov". Toliko z naše strani. Hvala lepa.

Hvala lepa. Besedo predajam sedaj še gospodu Školču, predstavniku Državnega sveta, izvolite.

Hvala lepa. Spoštovana predsednica in vsi prisotni. Naša Komisija za državno ureditev je predlog zakona obravnavala na svoji 53. seji in ga podprla. Predvsem pa podprla vse predlagane rešitve glede jasnejših in učinkovitejših pravil, ki urejajo delo v splošno korist. Kot običajno ste dobili daljši zapis, zato bom jaz opozoril samo še na mogoče dve zadevi. Komisija je, ne prvič, problematizirala pač postopek sprejemanja predloga zakona po nujnem postopku. Nam se dozdeva, da se ti nujni postopki res zelo zlahka in na široko uporabljajo. Predstavnica, ki zastopa svobodne poklice in prihaja iz vrst odvetnikov, pa je opozorila tudi, da ta 3. člen novele, ki govori o postopkih vročitve pač, predpostavlja, da bo vsakdo pošto tudi dobil. Ta predpostavka je, da je nekaj označeno, da je opremljeno, še ne pomeni, da je potem naslovnik pošto zares dobil. In to potem povzroča lahko niz težav, Seveda pa omogoča neko formalno nadaljevanje postopkov, ki pa bi jih kazalo mogoče znotraj razprave, ki bo tem splošnim pripombam sledila, tudi preveriti, če je to edini in smiseln način predvidevanja tega vročanja.

Posebej zanimiv del so bila tudi pojasnila, s strani Urada za probacijo, glede tega, kako in kakšne težave so v zvezi sploh z izvajanjem tega dela v splošno korist in da sistem, tak kot je zdaj, povzroča na določenih delih Slovenije že težavo, da niti ni mogoče pri dobiti delodajalcev, ki bi bili pripravljeni omogočiti ta dela. Tako da je, da je treba res biti pozoren z vsemi temi rešitvami, da bodo za vse na koncu sprejemljive in da bodo ti sistemi kolikor toliko učinkoviti. Hvala lepa.

Hvala lepa. Besedo predajam predstavnici Vrhovnega sodišča, vodji Službe za zakonodajo, gospe Tini Brecelj, izvolite.

Hvala predsednica za besedo. Lep pozdrav vsem. Torej, v sodstvu novelo podpiramo. Posebej pa pozdravljamo spremembe v 5. in 6. členu zakona, ki v postopku odreditve nadomestnega pripora črtajo možnost predlagati nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist. Saj menimo, da je storilec lahko, torej razlog, da nam je ta rešitev tako zelo všeč je ta, ker lahko storilec poda tak predlog že mnogo prej in ne šele v zadnji fazi postopka. Enako velja tudi za rešitev, da se prosilcu ne odredi nadomestitev globe z delom v splošno korist, če v morebitnem predhodnem postopku nadomestitve ni pokazal interesa in ni aktivno sodeloval v postopku oprave nalog. Torej, ti dve rešitvi v 5. in 6. členu zakona izrecno pozdravljamo.

Bi pa ob tej priliki rada še opozorila, to sicer ni predlog te novele, ampak vendarle se nam zdi primerno, da zakonodajalca opozorimo, da je po naši presoji nujno potrebno tudi urediti obvezno določitev enotne identifikacijske številke za tujce. To ureja veljavni 105. člen zakona. Torej, zelo apeliramo k spremembi tega člena. Saj so vse evidence, v katere se vpisuje tudi tuje državljane, ki nimajo v Republiki Sloveniji niti stalnega niti začasnega prebivališča, torej so brez določene emšo. Zaradi napačnih identifikacijskih oznak ena in ista oseba je na primer v evidenco EKT vpisana iks krat. Torej, na to opozarjajo sodniki, torej prav zato so vse te evidence neuporabne in nezanesljive. Sprememba ni velika, je pa po mnenju sodnikov nujna. Zato naj se v določbe, v katerih je besedilo, da se za tujca namesto EMŠO vpiše njegove rojstne podatke ustrezno spremeni, tako da bo mogoče tudi tem osebam določiti enotno identifikacijsko številko. Hvala lepa.

Hvala lepa, Sedaj pa dajem besedo še predstavnici Vrhovnega državnega tožilstva, vrhovni državni tožilki, gospe Čeferin. Izvolite.

Hvala za besedo. Lepo pozdravljeni tudi z moje strani. Predstavniki Vrhovnega državnega tožilstva aktivno sodelujemo v delovni skupini, ustanovljeni s strani Ministrstva za pravosodje, v kateri sodeluje veliko število strokovnjakov, ki pripravlja tudi po mojem vedenju celovitejšo prenovo Zakona o prekrških. Smo se pa strinjali, da je zaradi nujnosti potrebno pripraviti tiste spremembe, ki dejansko povzročajo težave v praksi in mislimo, da jih je ministrstvo dobro naslovilo. Zato v fazi strokovnega usklajevanja praktično razen ene, ki pa je bila upoštevana, nismo imeli bistvenih pripomb in se pridružujemo Vrhovnemu sodišču pri podpori tej noveli.

Hvala.