Spoštovane kolegice, kolegi, vsi vabljeni!

Pričenjam 73. nujno sejo Odbora za finance.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji člani odbora: Jernej Vrtovec, Franc Rosec in Suzana Lep Šimenko. S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odbora.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora.

Članice in člane obveščam, da ste 19. 1. 2026 prejeli predlog za umik 3. točke dnevnega reda seje odbora, in sicer Predlog zakona o bančništvu, nujni postopek. Umik je predlagan glede na to, da predlog zakona ni uvrščen na 38. redno sejo Državnega zbora. Ali želi slučajno Ministrstvo za finance karkoli? Želijo svoje stališče o predlogu predstaviti predstavniki poslanskih skupin? (Ne.) Ne vidim želje.

In prehajamo na odločanje o predlogu za umik 3. točke dnevnega reda seje odbora.

Glasujemo. Navzočih je osem poslank in poslancev, za jih je glasovalo osem, proti nihče.

(Za je glasovalo 8.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je predlog za umik tretje točke sprejet.

Ker v poslovniškem roku nisem prejela drugih predlogov v zvezi z dnevnim redom ugotavljam, da je določen takšen dnevni red kot ste ga prejeli s sklicem brez umaknjene 3. točke.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH DOLOČENIH ZAKONOV GLEDE VZPOSTAVITVE IN DELOVANJA EVROPSKE ENOTNE TOČKE DOSTOPA, NUJNI POSTOPEK.

Predlagatelj zakona je Vlada. Kolegij predsednice Državnega zbora je na 152. seji, 19. 12. 2025 sklenil, da se predlog zakona obravnava po nujnem postopku. Predlog zakona je uvrščen na 38. redno sejo Državnega zbora.

K obravnavi te točke so vabljeni predstavnice in predstavniki Ministrstva za finance, Državnega sveta in Zakonodajno-pravne službe. Prejeto dodatno gradivo k predlogu zakona; mnenje Zakonodajno-pravne službe, mnenje Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance ter pojasnila Ministrstva za finance na mnenje Zakonodajno-pravne službe. Amandmaji k predlogu zakona se vlagajo do zaključka razprave o posameznih členih na seji odbora. Amandmaje so vložile Poslanske skupine Svoboda, SD in Levica in sicer k 8., 11., 13., 15., 23. in 39. členu predloga zakona.

Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona.

Želi predstavnica Ministrstva za finance podati dopolnilno obrazložitev k členom predloženega zakona? (Da.)

Izvolite, državna sekretarka Nikolina Prah, izvolite.

Hvala lepa.

Spoštovane poslanke in spoštovani poslanci!

Predlog sprememb in dopolnitev določenih zakonov glede vzpostavitve in delovanja evropske enotne točke dostopa, ke potreben za uskladitev slovenske zakonodaje z evropsko direktivo in z njo povezanima uredbama. S predlogom zakona se prenaša EU direktiva o spremembi nekaterih direktiv glede vzpostavitve in delovanja evropske enotne točke dostopa in ureja izvajanje e-uredbe(?) o vzpostavitvi evropske enotne točke dostopa, ki zagotavlja centraliziran dostop do javno dostopnih informacij, pomembnih za finančne storitve, kapitalske trge in trajnost in EU uredbe(?) o spremembi nekaterih uredb glede vzpostavitve in delovanja evropske enotne točke dostopa.

S prenosom EU zakonodajnega svežnja za vzpostavitev in delovanje evropske enotne točke dostopa, tako imenovani ESAF, se naslavlja potreba po digitalizaciji, standardizaciji in centralizaciji informacij, kar bo prispevalo k bolj integriranemu in učinkovitemu evropskemu trgu. ESAF je centralizirana brezplačna digitalna platforma, ki bo zbirala in omogočala dostop do finančnih, nefinančnih in trajnostnih informacij o EU podjetjih. Predlog zakona spreminja 13 drugih zakonov in je pripravljen v obliki tako imenovane, tako imenovanega omnibus zakona, kar je v konkretnem primeru najbolj ekonomično, logično in časovno učinkovito. Pri tem poudarjamo, da predlog zakona ne uvaja nobenih novih poročevalskih obveznosti, temveč centralizira obstoječe podatke. Z zakonom jasno določamo, kateri organi bodo za to skrbeli. To so praviloma regulatorji finančnega trga, torej Agencija za trg vrednostnih papirjev, Agencija za zavarovalni nadzor, Banka Slovenije, poleg tega še Agencija za nadzor, javni nadzor nad revidiranjem in AJPES oziroma Agencija za javno pravne evidence in storitve. Vsak od teh organov ima jasno opredeljeno področje odgovornosti, za katera so ti organi že pristojni, le da bo te podatke sedaj v standardizirani obliki, opremljene z zahtevanimi meta podatki, pravočasno posredovala v sistem ESAF. Prav standardizacija formatov je ključna prednost tega urejanja. omogoča avtomatsko obdelavo, enostavno primerjavo in hitro izmenjavo informacij na ravni celotne EU, kar je tudi eden glavnih ciljev evropske uredbe.

Predstavljene spremembe povečujejo odpornost finančnih trgov in zaupanje vlagateljev, izboljšuje pa se tudi konkurenčnost slovenskega finančnega sektorja ter prispeva k stabilnosti evropskih trgov.

Predlagam tako, da predlog zakona skupaj s predlaganimi amandmaji koalicije podprete. Hvala.

Hvala lepa.

Želi besedo predstavnica Zakonodajno-pravne službe? (Da.)

Izvolite, magistra Metoda Hrovat Pirnat.

Hvala lepa za besedo.

Zakonodajno-pravna služba je pripravila mnenje o predlogu zakona in v njem najprej navedla dve splošni pripombi. Prva splošna pripomba se je nanašala na vprašanje varstva osebnih podatkov. Zakonodajno-pravna služba je opozorila, da je glede na zahteve varstva osebnih podatkov, kot izhajajo iz 38. člena Ustave in prakse Ustavnega sodišča o njem, v predlogu zakona pomanjkljivo urejeno obdelovanje osebnih podatkov za namen njihovega posredovanja evropski enotni točki dostopa.

Posredovanje osebnih podatkov evropski enotni točki dostopa namreč predstavlja dodatno obdelavo osebnih podatkov, ki doslej z zakonom ni bila urejena. Zato je treba zagotoviti, da je taka dodatna obdelava urejena v predlogu zakona in to skladno z 38. členom Ustave, ki ureja varstvo osebnih podatkov. V kolikor predlog zakona določa obveznost posredovanja osebnih podatkov evropski enotni točki dostopa, ne da bi določno bili navedeni ti podatki v zakonu, je v neskladju z 38. členom Ustave.

Med splošnimi pripombami je Zakonodajno-pravna služba tudi opozorila na manjše neskladje med uvodom predloga zakona in obrazložitvijo člena, členov. Poleg tega je dala Zakonodajno-pravna služba pripombe k nekaterim posameznim členom predloga zakona, v katerih je opozorila na nekaj pomanjkljivosti v njihovem besedilu. Po predložitvi mnenja Zakonodajno-pravne službe o predlogu zakona je predlagatelj zakona posredoval dodatno pojasnilo, da se osebni podatki posredujejo evropski enotni točki le v primerih iz osme…, iz 8. in 11. člena predloga zakona, v ostalih primerih posredovanja podatkov, ki jih ureja predlog zakona, pa ne gre za posredovanje osebnih podatkov. V zvezi s tem so predloženi amandmaji k 8., 11., 13., 15., 23. in 39. členu predloga zakona, ki ustrezno upoštevajo pripombe Zakonodajno-pravne službe in odpravljajo neskladja z Ustavo in pomanjkljivosti, na katere je opozorila Zakonodajno-pravna služba.

Glede na to je mogoče ugotoviti, da je predlagatelj ustrezno upošteval pripombe Zakonodajno-pravne službe. Hvala.

Hvala lepa.

Preden nadaljujemo, samo še eno obvestilo, in sicer, da je zadržan, se seje ne more udeležiti Tomaž Lisec.

Odboru predlagam, da po končani razpravi o členih v skladu s tretjo alinejo 128. člena Poslovnika glasuje skupaj o vseh členih. Ali kdo temu nasprotuje? (Ne.)

In prehajamo na razpravo in odločanje o členih ter o vloženih amandmajih.

V razpravo dajem člene 1 do 7, h katerim ni bilo vloženih amandmajev. Želi kdo razpravljati? (Ne.) Ne vidim želje po razpravi, zaključujem razpravo.

In v razpravo dajem 8. člen in amandma k temu členu poslanskih skupin koalicije. Želi kdo razpravljati? (Ne.)

Glasujemo. Navzočih je 10 poslancev, 9 jih je glasovalo za, nihče proti.

(Za je glasovalo 9.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

V razpravo dajem 9. in 10. člen, v katerem ni vloženih amandmajev. Ni želje po razpravi.

V razpravo dajem 11. člen in amandma poslanskih skupin koalicije. Želi kdo razpravljati? Ne.

Glasujemo. Navzočih 10 poslancev, 9 za, nihče proti.

(Za je glasovalo 9.) (Proti nihče.)

V razpravo dajem 12. člen, h kateremu ni vloženih amandmajev. Ni razprave.

V razpravo dajem 13. člen in amandma poslanskih skupin koalicije. Želi kdo razpravljati? Ne.

Glasujemo. Navzočih 10eset, 9 za, nihče proti.

(Za je glasovalo 9.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

V razpravo dajem 14. člen, h kateremu ni vloženih amandmajev. Ni želje po razpravi.

V razpravo dajem 15. člen in amandma poslanskih skupin koalicije. Želi kdo razpravljati? Ne.

Glasujemo. Navzočih 10, 9 za, nihče proti.

(Za je glasovalo 9.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

V razpravo dajem člen od 16 do 22, katerim ni bilo vloženih amandmajev. Ni želje po razpravi.

V razpravo dajem 23. člen in amandma Poslanskih skupin koalicije. Želi kdo razpravljati? Ne.

Glasujemo. Navzočih 10 poslancev, 9 za, nihče proti.

(Za je glasovalo 9.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

V razpravo dajem člen od 24 do 38, katerim ni bilo vloženih amandmajev. Ne vidim želje po razpravi.

V razpravo dajem 39. člen in amandma poslanskih skupin koalicije. Želi kdo razpravljati? Ne.

Glasujemo. Navzočih 10, 9 za, nihče proti.

(Za je glasovalo 9.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

V razpravo dajem še člena 40. in 41., katerima ni bilo vloženih amandmajev. Ni želje po razpravi.

Zaključujem razpravo o členih in razpravo in odločanje o amandmajih.

V skladu s prej sprejeto odločitvijo odbora prehajamo na glasovanje o vseh členih skupaj.

Glasujemo. Navzočih je 10 poslancev, 10 jih je glasovalo za, nihče proti.

(Za je glasovalo 10.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da so členi sprejeti.

S tem smo zaključili drugo obravnavo predloga zakona na matičnem delovnem telesu.

Vsi sprejeti amandmaji bodo vključeni v dopolnjen predlog zakona, ki bo sestavni del poročila.

Določiti moramo še poročevalca na seji in predlagam, da sem to jaz, se strinjamo. Hvala lepa.

S tem zaključujem to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBI IN DOPOLNITVI ZAKONA O POSTOPKU SODNEGA VARSTVA NEKDANJIH IMETNIKOV KVALIFICIRANIH OBVEZNOSTI BANK, NUJNI POSTOPEK.

Predlagatelj zakona je Vlada. Kolegij predsednice Državnega zbora je na 151. seji, 5. 12. 2025 sklenil, da se predlog zakona obravnava po nujnem postopku. Predlog zakona je uvrščen na 38. redno sejo Državnega zbora. K obravnavi te točke so vabim predstavnice in predstavniki Ministrstva za finance, Državnega sveta in Zakonodajno-pravne službe. Prejeto dodatno gradivo k predlogu zakona, mnenje Zakonodajno-pravne službe, dodatna pojasnila Ministrstva za finance glede mnenja Zakonodajno-pravne službe in mnenje Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance. Amandmaji k predlogu zakona se vlagajo do zaključka razprave o posameznih členih na seji odbora. Amandmaje so vložile poslanske skupine Svoboda, SD in Levica, in sicer k 1. in 2. členu predloga zakona. Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona. Želi predstavnica Ministrstva za finance podati dopolnilno obrazložitev k členom predloženega zakona? Izvolite. Gospa državna sekretarka Nikolina Prah.

Hvala lepa za besedo ponovno. Spoštovane poslanke in poslanci. Zakon o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank, ki je bil sprejet maja 2024, je vzpostavil ključne mehanizme za varstvo nekdanjih imetnikov, vključno z institutom predhodnega mnenja, ki ga pripravi sedemčlanski odbor neodvisnih strokovnjakov. To predhodno mnenje bo lahko pomemben dokaz v vseh nadaljnjih tožbenih postopkih in bo določilo, ali so bili nekdanji imetniki zaradi izvedbe bančne sanacije v obdobju od leta 2013 do 2014 oškodovani ter v kolikšnem obsegu. Na njegovi podlagi bo vlada lahko sprejela tudi poravnalno shemo za izplačilo 60 odstotkov ugotovljenega oškodovanja. Vendar pa se soočamo s problemom, ki ga želimo nasloviti s to novelo. Postopek oblikovanja odbora, ki se je začel avgusta 2024 traja že več kot leto dni. In glede na dosedanji potek dogodkov ni zagotovil, da bo odbor kmalu imenovan. Razlog je v tem, da se v postopku predlagajo kandidati, ki tudi očitno ne izpolnjujejo zakonsko predpisanih pogojev iz tretjega odstavka 24. člena tega zakona. Brez oblikovanega odbora se zakon ne more izpeljati oziroma izvajati v celoti. Nekdanji imetniki pa so še naprej prikrajšani za učinkovito sodno varstvo, ki ga zagotavlja 23. člen Ustave Republike Slovenije. Trenutno stanje tako ni ugodno ne za nekdanje imetnike, ne za Republiko Slovenijo, ki bi v primeru neuspeha v postopku nosila stroške izplačila potencialnih odškodnin, vključno s pripadajočimi obrestmi. Predlagana dopolnitev postopka imenovanja odbora odpravlja to pravno vrzel in omogoča, da se odbor po sprejetju te novele končno oblikuje ter začne s svojim delom. S predlogom zakona se tako dopolnjuje peti odstavek 23. člena na način, da se pristojnemu sodišču daje možnost, da samo imenuje kandidate za članstvo v odboru za pripravo predhodnega mnenja, če upravičeni predlagatelji predlagajo kandidate, ki ne izpolnjujejo zakonskih pogojev in je pristojno sodišče iz teh razlogov že zavrnilo njihov predlog kandidatov. Želimo poudariti, da pri tej noveli ne gre zgolj za tehnično spremembo, ampak nujni poseg, ki je v javnem interesu, saj bo novela omogočila izvajanje zakona, s tem pa bo nekdanjim imetnikom zagotovljeno učinkovito sodno varstvo.

Na podlagi mnenja Zakonodajno-pravne službe sta k predlogu zakona vložena dva amandmaja koalicije, ki ju Vlada Republike Slovenije podpira, saj pomenita izboljšanje zakonskega besedila in s tem pravne varnosti uporabnikov tega predpisa. Tako predlagam, da tako predlog zakona kot oba predlagana amandmaja podprete. Hvala.

Hvala lepa. Želi besedo predstavnica Zakonodajno-pravne službe? Izvolite, gospa Damijana Mlakar.

Hvala za besedo. Lepo pozdravljeni. Zakonodajno-pravna služba je predlog zakona preučila z vidika svojih nalog in dala pisno mnenje. V mnenju smo opozorili, da bi bilo treba predlagano rešitev zaradi jasnosti in celovitosti ureditve postopka imenovanja poravnalnega odbora vsebinsko dopolniti, kar je z amandmajema poslanskih skupin koalicije delno upoštevano, v ostalem pa so dana pisna pojasnila Ministrstva za finance. Hvala.

Hvala lepa. Odboru predlagam, da po končani razpravi o členih v skladu s tretjo alinejo stoosemindvajsetega člena Poslovnika glasuje skupaj o vseh členih. Ali kdo temu nasprotuje? Ne.

Prehajamo na razpravo in odločanje o členih ter o vloženih amandmajih.

V razpravo dajem 1. člen in amandma poslanskih skupin koalicije. Želi kdo razpravljati? Gospa Andreja Živic, izvolite.

Hvala lepa. Čisto na kratko, no, bom povedala, da predlagani zakon se nanaša na zapolnitev te pravne vrzeli v zvezi z oblikovanjem odbora za pripravo predhodnega mnenja o tem, ali so bili imetniki kvalificiranih obveznosti bank ob zadnji bančni sanaciji iz obdobja 2013-2014 kakorkoli oškodovani, kot je povedala tudi že državna sekretarka. Že ko smo maja 2024 je bil sprejet ta zakon. Še vedno odbor ni oblikovan, kar pomeni, da nekdo zavestno zavlačuje, ker predlaga pač kandidate, ki niso, ki nimajo pogojev in s tem, pač s tem zakonom se določa, da v kolikor kandidati ne bi bili imenovani, kot razumem, da ga sodišče imenuje v 15 dneh. Bi pa, mislim, da je tudi ta del zakona tudi zagotovitev nekega učinkovitega sodnega varstva za te imetnike kvalificiranih obveznosti bank, ki na to čakajo že več kot deset let. In tudi tukaj je že razlog, da se je ta Vlada tudi lotila tega trdega oreha, kjer bo končno nekomu tudi zagotovljena pravica.

Zdaj mogoče ne bi konkretno še podrobnosti, ampak menim, da se bo z uvedbo tega zakona tudi zadeva pospešila. in da bomo lahko prišli oziroma, da bodo ti imetniki kvalificiranih obveznosti bank prišli do pač svojih pravnih zakonitosti, ki jih toliko časa čakajo. Samo toliko z moje strani. Hvala.