Tako, nadaljujemo. Nadaljujemo torej s 33. nujno sejo Odbora za pravosodje.

Ponovno pozdravljeni vsi prisotni!

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji članice oziroma člani odbora: poslanec, poslanci Lenart, Hoivik, Poglajen, Mojškerc ter Tanko, kolegico Andrejo Živic pa nadomešča kolegica Katarina Štravs.

Ker k dnevnemu redu seje ni bilo predlogov za razširitev oziroma za umik zadeve, je določen dnevni red seje kot je bil predlagan s sklicem.

PREHAJAMO NA 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O SODELOVANJU V KAZENSKIH ZADEVAH Z DRŽAVAMI ČLANICAMI EVROPSKE UNIJE.

Kolegij predsednice Državnega zbora je na seji dne 19. 9. 2025 na predlog predlagatelja zakona sklenil, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku. Kot gradivo imamo na voljo še predlog zakona, mnenje Zakonodajno-pravne službe, mnenje Komisije Državnega sveta za državno ureditev, mnenje Sodnega sveta, zahtevo Poslanskih skupin Svobode, SD in Levice za sklic nujne seje odbora ter opredelitev Ministrstva za pravosodje do mnenja Zakonodajno-pravne službe.

K točki dnevnega reda so vabljeni: Ministrstvo za pravosodje, Zakonodajno-pravna služba, Državni svet ter Sodni svet, ki sta se opravičila, Državnotožilski svet, ki se je prav tako opravičil, Vrhovno sodišče ter Vrhovno državno tožilstvo.

Amandmaje, amandmaje so v poslovniškem roku vložile poslanske skupine koalicije.

Pričenjamo drugo obravnavo.

Vodili bomo razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona. Predlagam, da se to opravi o vseh členih in vloženih amandmajih skupaj. Po opravljeni razpravi pa bomo opravili glasovanje o amandmajih ter nato glasovali o vseh členih skupaj.

Dajem besedo vabljenim na sejo, torej sprva predstavnici predlagatelja zakona, državni sekretarki doktor Maji Čarni Pretnar, izvolite.

Najlepša hvala za besedo, gospa predsedujoča.

Spoštovani poslanci!

Odbor za pravosodje Državnega zbora danes obravnava novelo Zakona o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami članicami Evropske unije, ki smo jo pripravili na Ministrstvu za pravosodje. Novela prinaša več popravkov in izboljšav veljavne ureditve na različnih področjih sodelovanja v kazenskih zadevah, nedvomno pa so najpomembnejše spremembe povezane z vzpostavitvijo novega sistema ECRIS-TCN ter sistema interoperabilnosti na ravni Evropske unije. ECRIS-TCN je sistem, ki bo omogočil hitro in učinkovito pridobivanje podatkov o kazenskih obsodbah oseb, ki niso državljani Evropske unije, ne glede na to, v kateri državi članici EU so bile te obsodbe izrečene. Takšne podatke je sicer načeloma mogoče pridobiti že danes, vendar je treba zaprositi vsako državo članico posebej, kar je zamudno tako za državo prosilko kot za države, ki na zaprosila odgovarjajo.

Z vzpostavitvijo sistema bo na voljo enotna evidenca o tem, v kateri državi članici je bil določen državljan tretje države obsojen. Podatki iz sistema ECRIS-TCN se bodo nadalje povezovali s podatki iz drugih evropskih evidenc, v okviru sistema in interoperabilnosti. Tako združeni podatki bodo na voljo policiji in drugim pristojnim organom pri preverjanju identitete oseb, na primer ob prestopu meje, ob naravnih nesrečah ali terorističnih napadih, pa tudi pri odkrivanju hujših kaznivih dejanj ter identitetnih zlorab.

Novela vzpostavlja potrebne pogoje, da bo Republika Slovenija lahko učinkovito sodelovala v sistemu ECRIS in sistemu interoperabilnosti. Ključno pri tem je zagotavljanje odvzema prstnih odtisov obsojenim osebam, saj bodo prav prstni odtisi glavni identifikator pri iskanju podatkov. Obsežnejše spremembe se nanašajo tudi na sodelovanje pri odvzemu premoženja v kazenskih postopkih. Gre za dopolnitev že obstoječe ureditve, ki se je v praksi izkazala za nezadostno. Na področju evropskega naloga za prijetje in predajo v nacionalno ureditev, prilagajamo obrazloženemu mnenju Evropske komisije, ki Republiki Sloveniji očita nepravilnosti pri prenosu okvirnega sklepa, ki ureja evropski nalog za prijetje in predajo na ravni Evropske unije.

Z novelo se odpravljajo tudi nekatere druge pomanjkljivosti, na katere je bila Republika Slovenija opozorjena v okviru ocenjevanja Genval, ki prav tako preverja prenos evropskih pravnih aktov. Na predlog državnega tožilstva so bile izboljšane določbe o nadzorovanih pošiljkah, na predlog Uprave za probacijo pa novela omogoča tudi prenos izvrševanja dela v splošno korist v drugo državo članico.

Za konec se želim zahvaliti Zakonodajno-pravni službi Državnega zbora za skrben pregled zakona. Vloženi amandmaji bodo zagotovo izboljšali zakonsko besedilo. Hvala lepa.

Hvala lepa.

Besedo predajam predstavniku Zakonodajno-pravne službe, doktor Štrusu, izvolite.

Spoštovana predsednica, poslanke in poslanci, ostali navzoči! Zakonodajno-pravna služba je predlog zakona preučila z vidika njegove skladnosti z Ustavo, pravnim sistemom in zakonodajno tehničnega vidika ter o tem pripravila pisno mnenje. Predlagatelj je z vloženimi amandmaji naslovil bistvene pripombe oziroma pomanjkljivosti predloga zakona, k ostalim pripombam pa je podal pojasnila. Hvala lepa.

Hvala lepa.

Še besedo predajam predstavnici Vrhovnega sodišča, vodji Zakonodajno-pravne službe, gospe Brecelj, izvolite.

Hvala lepa predsednica.

Lep pozdrav vsem!

Torej, v sodstvu smo predlog novele proučili, posebej skrbno so gradivo pregledale sodnice, ki so kontaktne točke evropske pravosodne mreže in rešitve, ki jih novela prinaša, in v prvi vrsti naslavljajo to, kar se je v praksi izkazalo kot problematično oziroma ne dovolj dorečeno, v celoti podpiramo, hkrati pa ob tej priliki še za prihodnje urejanje tega področja podajam predlog, kar so sodnice posebej izpostavile, da bi bilo potrebno, torej, ko bo na vrsti naslednja novela, proučiti ureditev v sedaj veljavnem 8.a členu. Torej, člen ureja niz podatkov, ki jih je potrebno poročati, torej, predlagajo, da se ta nabor prevetri. Predvsem že takoj na začetku se izpostavlja, ali je res potrebno poročanje o starosti osebe. Menijo, da gre za spremenljivko, ki tudi ni dorečena. Torej ali se poroča starost na dan predloga ali izdaja evropskega preiskovalnega naloga. Torej, samo to.

Za prihodnje urejanje apeliramo na pač bolj dorečen in prečiščen 8.a člen, to konkretno novelo pa v celoti podpiramo. Hvala lepa.

Hvala lepa.

Besedo predajam še predstavnici Vrhovnega državnega tožilstva, vrhovni državni tožilki gospe Katjuši Čeferin, izvolite.

Najlepša hvala za besedo.

Tudi Vrhovno državno tožilstvo pozdravlja te spremembe zakona. Pri oblikovanju nekaterih določb smo tudi aktivno sodelovali. Veseli me predvsem, da je Ministrstvo za pravosodje upoštevalo naš predlog glede spremembe 55. člena v zvezi z nadzorovanjem pošiljk. To je bilo namreč v praksi zaradi nekonsistentne določbe precej oteženo in bo sedaj olajšano.

Podali smo tudi kar nekaj pripomb k 224.č členu na področju zavarovanja odvzema premoženja. Tukaj smo videli kar nekaj težav. Me predvsem veseli, čeprav ministrstvo ni vseh naših pripomb upoštevalo v celoti, me pa veseli, da so dali res obsežno obrazložitev, zakaj te pripombe niso bile upoštevane. Tako da bo tožilstvo, v kolikor bi še vedno prihajalo do kakšnih nejasnostih v praksi, se lahko oprlo tudi na to obrazložitev glede razlage posameznih členov.

Bi pa tukaj izpostavila tudi to, da kot izhaja tudi iz tega 224.č spremenjenega člena, je ugotoviti, da veliko držav nima začasnega zavarovanja, odvzema premoženjske koristi, omejenega na določen čas tako kot Slovenija, zato smo tukaj mi na Ministrstvo za pravosodje naslovili tudi predlog, da se ustrezno spremeni Zakon o kazenskem postopku, ki po našem mnenju v tem delu, ko dejansko določa, da je odvzem treba tekom kazenskega, predkazenskega in kazenskega postopka večkrat podaljšati, da je taka ureditev neustrezna in jaz upam, da nam bo Ministrstvo za pravosodje in potem seveda tudi zakonodajalec, v tem delu sledil. Hvala.

Ja, ko bo enkrat končno prišel ta zakon na vrsto, to si vsi že želimo in upam, da bo v naslednjem mandatu se to zgodilo, ob ustreznem sodelovanju vseh pravnih strokovnjakov deležnikov, stroke in tudi profesorjev in tako naprej.

Torej, sedaj pa prehajamo na razpravo, dajem besedo članicam in članom odbora. Vidim, da interesa po razpravi…

A, oprosti, Darko Krajnc, izvoli.

Ja, hvala za besedo.

Zdi se mi prav, da pozdravim tudi ta predlog zakona, uskladitev z evropskim pravnim redom, sinhronizacijo, predvsem na teh pomembnih področjih. Evropski nalog za prijetje in predajo, evropski preiskovalni nalog, medsebojno priznavanje odločb o odvzemu premoženja in tudi zaščiti premoženja, tudi s tem, kar ste povedali, da nadalje še to izboljšamo v naši zakonodaji ter izmenjavo podatkov iz kazenskih evidenc. Zdi se mi prav, da sledimo evropskim pravnim standardom in sodni praksi in da te stvari tudi v Sloveniji verjetno bodo v prihodnje prinesle tudi premik pri učinkovitosti in hitrosti določenih postopkov.