Spoštovane članice in člani Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in vsi vabljeni na današnjo sejo!

Začenjam 47. sejo našega odbora. Hvala, da ste se odzvali našemu povabilu.

Obveščam vas, da imamo danes dve pooblastili za članico Alenko Helbl, ki jo nadomešča Franc Breznik, in Jožefa Jelena nadomešča Andrej Poglajen.

S sklicem 15. januarja ste prejeli naslednji dnevni red: predlog stališča Republike Slovenije do predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi pogojev za izvajanje podpore Unije skupni kmetijski politiki za obdobje 2028-2034, 2. točka, predlog stališča Republike Slovenije do predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe glede sheme šolskega sadja, zelenjave in mleka, Šolska shema EU mu rečemo, sektorskih investicij, vzpostavitve beljakovinskega sektorja, zahtev za konopljo, možnosti tržnih standardov za sir, beljakovinske rastline in meso, uporabe dodatnih uvoznih dajatev, pravil o razpoložljivosti oskrbe v času izrednih razmer in hudih kriz ter varščin, 3. točka sporazum EU Mercosur kot neposredna grožnja o obstoju slovenskega kmetijstva in podeželja in 4. Problematičen spis, ki je obrnil hrbet gorskim kmetom. v poslovniškem roku predlogov za spremembo dnevnega reda nisem sprejela, zato je dnevni red, kot smo ga določili s sklicem seje, tudi sprejet. Predlagam.../oglašanje iz klopi/ ja, ja, izvolite, izvolite.

Hvala predsednica. Zdaj že pred časom smo na tem odboru imeli eno sejo na temo, ki je bolj nekako sodila v Odbor za gospodarstvo, danes imamo 3. točko, torej sporazum Evropske unije z Mercosurjem, kar je trgovinski sporazum. Zato bi bilo pričakovati, da je ta točka v bistvu na Odboru za gospodarstvo, kjer bi bilo pa Ministrstvo za kmetijstvo zainteresirano, v bistvu delovno telo. Res je, da sporazum posega v zelo pomembno področje, kar kmetijstvo je, zato se mi zdi prav, da o tem se razpravlja. Pa vendar bi želel, da se v bodoče okrog teh stvari prej uskladite in da imamo to dejansko na tistih, ki vodijo pogajanja, tudi na ravni Evropske unije. Verjamem, da bo sporazum v kolikor bo prišel seveda do nas, obravnavan tudi na Odboru za evropske zadeve. Hvala.

Hvala lepa. Zdaj, kaj je točno vaš poslovniški predlog zdaj v tem trenutku, ker ste imeli kot stranka seveda vse možnosti, da daste kakršnekoli predloge, ki bi jih tudi upoštevali. Preden mi pa odgovorite bi pa rada vse zaradi slovenske javnosti obvestila, da smo mi vabili Ministrstvo za gospodarstvo in da se je njihov predstavnik tudi, da se bo udeležil tega. Ali imamo zdaj kakšen konkreten predlog?

Ja, tako kot sem že napovedal, pač, jaz bi pričakoval, da se teme, ki so vezane na določena področja, in v tem primeru govorimo o trgovinskem sporazumu, nenazadnje naslavljajo na tiste odbore, ki so relevantni za obravnavo tovrstnih tem. Tam je pa seveda tudi povabljen potem resor kmetijstva, da pove tisto, kar ima za povedati. Ker namreč Ministrstvo za kmetijstvo je podajalo svoja stališča prav Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport, ki je relevantno za sprejemanje tega. Ne govorim o tem, da bi danes karkoli spreminjali. Govorim o tem, da se v bodoče naslavljajo pač določene točke na tiste odbore. Kamor dejansko tudi spadajo. Hvala.

Jaz se s tem absolutno strinjam in vsi poslanke in poslanci, ste imeli možnost, tudi takšno točko, o kateri zdaj govorite, predlagati tudi za Odbor za gospodarstvo. To je absolutno pravilno razmišljanje. Po drugi strani pa sem prepričana, da je iz naslova točke grožnja obstoja slovenskega kmetijstva in podeželja jasno razvidno, da bomo danes razpravljali o tistem delu, sicer ne pozabite trenutno zamrznjenega sporazuma, ki obravnava izključno področje kmetijstva in se verjetno o avtomobilski industriji in drugih stvareh tukaj ne bomo pogovarjali. To pa je pravilno razmišljanje, zato hvala kolega Janev, ko bomo o tej točki razpravljali bomo izključno razpravljali seveda o kmetijstvu. To je tisto, kar je tudi področje dela našega odbora. Ampak če sem vas prav razumela, gremo lahko dalje po dnevnem redu. In takrat, ko pridemo do te točke, seveda upoštevamo tudi vaše razmišljanje.

Zdaj pa bom še prebrala en predlog, in sicer predlagam, da bi obe prvi točki, katerih naslov sem že prebrala in je precej dolg in ga imate vsi napisanega tudi v gradivih, da bi ti dve točki evropski, bom jim rekla delovno, obravnavali skupaj. Ker mi pač sprejmemo predlog stališča, ne sprejmemo predloga stališča, glasovali bomo seveda o vsakem posebej. Bi pa bila vesela, če bi se strinjali s tem, da o obeh točkah glasujemo skupaj, da razpravljamo skupaj, da razpravljamo. Mene Andrej, hvala, popravlja, jasno je bilo tako mišljeno, razprava skupaj, glasovanje pa seveda o vsaki točki posebej, zaradi tega, ker sta točki povezani. Lahko članice in člani? Lahko.

No, potem bomo pa kar prešli na 1. in 2. točko. kot sem rekla. Prebrala sem dolga imena predlogov uredb. Torej gradivo k tema točkama ste prejeli od Vlade 8. 1. na podlagi prvega odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije. Torej, to je vezano na dva odbora. Skrajni rok za obravnavo in predloge stališč je 23. 1. predlog. Stališča sta bila v skladu z določili Poslovnika Državnega zbora dodeljena v obravnavo tudi našemu odboru, kot matičnemu telesu. Zato bom zdaj dala besedo ministrici. K tej točki so vabljeni tudi predstavniki Kmetijsko gozdarske zbornice. Ministrica, beseda je vaša. Kratke in jedrnate poudarke obeh točk. Hvala.

Spoštovana predsedujoča. Hvala za besedo. Spoštovane poslanke, poslanci, vsi ostali gostje! Jaz bom skušala res, kolikor se da, strniti obe točki, pa vendar gre za pomembno temo in ne bi rada, da ponovno slišimo, kako ne izvajamo dialoga in ne predstavljamo informacij. Tako da verjetno bo trajalo uvodoma predstavitev nekoliko dlje.

Predstavili bomo vsebino zakonodajnega predloga Evropske unije glede prihodnje skupne kmetijske politike, in sicer za naslednje programsko obdobje po letu 2028 o izvajanju same podpore in v drugem delu tudi spremembe skupne ureditve trgov in predlog stališča Republike Slovenije za obe točki.

Evropska komisija je sredi julija v letu 2025 predstavila zakonodajni paket za skupno kmetijsko politiko hkrati s predlogom novega večletnega finančnega okvirja. Novi zakonodajni paket po letu 2028, se pravi od leta 2028-2034 prinaša posodobljen okvir, ki združuje financiranje neposrednih plačil, plačil razvoja podeželja in kriznega odzivanja ter državam članicam daje večjo prožnost pri samem oblikovanju ukrepov. Predlagana posodobitev zasleduje cilj zagotoviti konkurenčen, odporen, trajnosten in pravičen kmetijsko živilski sektor, ki bo sposoben nasloviti podnebne, okoljske, gospodarske in družbene izzive prihodnjega desetletja. Hkrati pa uvaja pomembne poenostavitve, okrepljeno podporo mladim kmetom. Digitalizacija je področje, kateremu se tudi precej posveča in učinkovitejše izvajanje kriznih mehanizmov. Reforma temelji na izkušnjah za trenutno perspektivo, ki se izvaja za od leta 2023 do 2027 in na izsledkih strateškega dialoga o prihodnosti kmetijstva Evropske unije ter na viziji Evropske unije za kmetijstvo in hrano, predstavljeni prav tako s strani Evropske komisije pred slabim letom dni. Med osrednjimi cilji reforme so bolj usmerjena in zadostna dohodkovna podpora za kmete in za njihovo dolgoročno konkurenčnost, predvsem tistim kmetom, ki dejavno prispevajo k prehranski varnosti, gospodarski vitalnosti kmetij in posameznih sektorjev. Prispevanje k dolgoročni prehranski varnosti, generacijska pomladitev s pomočjo različnih podpor mladim, med drugim s spodbujanjem razvoja spretnosti, boljšim dostopom do kapitala in boljšim delovnim pogojem, krepitev odpornosti kmetijskih gospodarstev na podnebne in tržne šoke, večja okoljska in podnebna učinkovitost, poenostavitev izvajanja za države članice in kmetijskega gospodarstva.

Zakonodajni sveženj za novo skupno kmetijsko politiko v obdobju 2028-2034 obsega dva vsebinska predloga in enega tehničnega. Danes predstavljamo torej opredelitev do prvega predloga o vzpostavitvi pogojev za samo izvajanje podpore Unije skupni kmetijski politiki in predloga uredbe o spremembi uredbe za skupno ureditev trgov.

Dovolite pa mi še kratko pojasnilo glede postopka oblikovanja same opredelitve. V začetku septembra smo izvedli predstavitev in posvet z deležniki, ki mu je sledilo zbiranje njihovih pisnih odzivov. Poleg tega je bilo treba pridobiti še dodatna pojasnila s strani predlagatelja zakonodajnega svežnja Evropske komisije glede nekaterih odprtih vprašanj in nejasnosti.

Preden predstavim predlog uredbe o izvajanju podpore še nekaj besed glede predloga uredbe za načrte za nacionalna in regionalna partnerstva. Ta namreč za ukrepe skupne kmetijske politike v naslednjem programskem obdobju določa strukturo in način financiranja ter ureja v precejšnji meri poenoteno, poenoteno za več evropskih politik ključne elemente načrtovanja, izvajanja in spremljanja ukrepov. Posledično kar se tiče strukture financiranja se ukinjata oba obstoječa sklada in tako jo nadomešča nov enotni sklad za načrte za nacionalna in regionalna partnerstva. Pri tem je pomembno, da so sredstva za skupno kmetijsko politiko, in sicer dohodkovni ukrepi, predvidena kot zamejena. Torej jih lahko uporabimo izključno le za ukrepe na področju skupne kmetijske politike. Nova struktura je bila predlagana zato, da bi države članice imele več prožnosti pri oblikovanju in prilagajanju ukrepov glede na danosti in potrebe v posamezni državi in seveda znotraj nacionalnih načrtov vključenih z večjo prožnostjo tudi pri okoljskih ukrepih, na kar nas večkrat tudi opozarjajo kmetje in nevladne organizacije.

Če nadaljujem z vsebino predloga uredbe o izvajanju podpore, se nadaljuje z dohodkovno podporo, kar je pozitivno, saj to prispeva k stabilnosti dohodkov kmetov ter ohranjanju kmetijske dejavnosti in poseljenosti kmetijskih območij. Tako bo z novo okvir nove skupne kmetijske politike se ohranja osnovno plačilo na površino in kapico za večje prejemnike nad 100000 evrov. Pri čemer se s ciljem pravičnejše porazdelitve podpor uvaja degresivnost oziroma znižanje plačila že pri 25000 evrih na kmgmit. Hkrati se zahteva prednostna obravnava, višje plačilo na hektar najbolj ranljivih oziroma pomoči potrebnim, zlasti mladih kmetov. In najpozneje z letom 2032 izločitev tistih nosilcev kmetijskih gospodarstev, ki so upokojeni. Prav tako je ta podpora namenjena tistim, ki prispevajo k prehranski varnosti. Večja cilj ciljna usmerjenost pa se odraža že v predlogu definicije kmeta, saj so le tisti, ki jim je glavna dejavnost kmetijska, z izjemo za majhne kmetije, če opravljajo vsaj minimalno raven kmetijske dejavnosti. Pomemben element so poenostavitve, ki se uvajajo na več ravneh, med drugim se predvidevajo posebni pavšalni ukrepi za majhne kmetije, ki je obvezen za državo članico in nadomešča osnovno plačilo, vezano podporo in OMD plačilo. Kmetje, ki bodo uveljavljali zgolj to plačilo, bodo izvzeti iz nove, nove pogojenosti, ne iz socialne in bodo imeli kot edino obveznost izvajanja kmetijske dejavnosti in upokojenci pri tem niso izključeni. Poenostavitev predstavlja tudi obvezno uporabo poenostavljenih stroškov pri nepovršinskih ukrepih do določene vrednosti, krepi se vezana dohodkovna podpora, in sicer se povečuje delež, ki se lahko za to nameni iz 10 odstotkov oziroma 12 odstotkov na 20 oziroma 25 odstotkov. Po novem zajema tudi čebelarske proizvode in travinje. Kar se tiče zelene arhitekture, ta ostaja, vendar z določenimi spremembami in poenostavitvami. Pri pravilih pogojenosti, ki je po novem poimenovana Odgovorno gospodarjenje s kmetijo in vključuje tudi socialno pogojenost, bomo države članice imele večjo prožnost. Pri določitvi dobrih kmetijskih in okoljskih pogojev in njihovem plačilu v okviru ukrepov, prav tako se uvaja novo pavšalno plačilo na kmetijsko gospodarstvo. Za prehod na bolj odporne sisteme pridelave ter ukrepe ekstenzifikacije živinoreje.

Posebno pozornost se namenja mladim. Uvaja se obvezna nacionalna strategija za generacijsko pomladitev in začetni sveženj ukrepov za lažji vstop v samo kmetijstvo. Predvideva se, da imajo mladi kmetje tudi višjo osnovno plačilo na površino ter višjo stopnjo podpore 85 odstotno namesto 75 pri nepovršinskih ukrepih. S ciljem podpore vzpostavitve gospodarstev mladih kmetov se v strategiji za generacijsko pomladitev predlaga, da se mladim nameni najmanj 6 odstotkov zamejenih nacionalnih sredstev za skupno kmetijsko politiko. Uvaja se nov ukrep, s katerim bo država lahko namenila podporo za zagotavljanje nadomeščanja na KMG. Nadaljuje se podpora gorskim in drugim manj ugodnim območjem v obliki OMD plačil. Nadaljuje se tudi z ukrepi za razvoj podeželja preko programov Lider in ukrepov za izmenjavo znanja in inovacije v kmetijstvu, gozdarstvu in podeželje. Kar se tiče naložb in inovacij je predvidena podpora krepitvi odpornosti, digitalizacije, biogospodarstva, ekološkega kmetijstva in upravljanja s tveganji. Glede upravljanja s tveganji oziroma kriznim mehanizmom se uvaja nov okvir za upravljanje kriz in tveganj, zato se uvaja novo krizno plačilo Ter se zahteva, da države članice pripravijo nacionalne načrte pripravljenosti na naravne nesreče.

S tehničnega vidika velja omeniti tudi nedavno napoved Evropske komisije o prenosu nekaterih vsebinskih členov, ki se nanašajo na skupno kmetijsko politiko in so trenutno del predloga v načrtu za nacionalna in regionalna partnerstva v sektorju. Se pravi stališče, predlog uredbe prinaša pomembne novosti, ki krepijo evropsko kmetijstvo, povečuje trajnost in odpornost podeželja. Slovenija večino predlaganih sprememb podpira, ob tem pa opozarja na potrebo po prožnem izvajanju in zmanjšanju administrativnih bremen za kmete. Pozdravljamo ohranitev bistvenih ukrepov, kot so plačila na površino OMD plačila, okoljsko podnebni ukrepi, podpora mladim ter naložbene podpore. Podpiramo tudi izboljšave v odzivanju na krize. V nadaljnjih pogajanjih se bomo zavzemali za zadostno prožnost držav članic pri oblikovanju ukrepov, zlasti pri določanju dohodkovne podpore na površino, podpor za majhne kmetije in pri obravnavi upokojenih kmetov. Pomembno je tudi, da finančna ureditev omogoča stabilno in predvidljivo izvajanje skupne kmetijske politike ter ustrezno naslavlja okoljske in razvojne potrebe slovenskega kmetijstva.

Kar se pa tiče druge točke dnevnega reda, spremembe skupne ureditve trgov, bi izpostavila naslednje pomembne novosti. Dana je možnost uvedbe tržnih standardov na nekatere nove proizvode sir, meso in beljakovinske rastline z namenom zagotoviti enotno kakovost proizvodov in predvsem večjo informiranost potrošnikov in krepitev sektorskih intervencij. Čebelarstvo, vino, sadje, zelenjava in beljakovinske rastline. Prek prožnosti za države članice, da same določijo delež sredstev ob 30 procentnem obveznem nacionalnem prispevku. Uvaja se nov sektor beljakovinskih rastlin, še zlasti z vidika naslovitve problematike odvisnosti Evropske unije od uvoza iz tretjih držav. Vzpostavlja se sistem oskrbe v krizah na ravni Evropske unije. Obstoječa šolska shema za razdeljevanje sadja in zelenjave ter mleka bo nadgrajena. Slednja bi bila po novem obvezna kot ključni instrument za izboljšanje prehranskih navad otrok z večjim poudarkom na trajnosti, sezonskost, kratke dobavne verige in lokalnost.

V zvezi z označbami mesa in mesnih proizvodov je predvidena zaščita izrazov za naravno sestavo mesa z namenom preprečevanja zavajanja potrošnikov. Predlagane spremembe uredbe ocenjujemo kot pozitivne, saj prinašajo večjo tržno stabilnost. Preko povezovanja krepijo položaj kmetov v verigi in zagotavljajo enotne standarde kakovosti in lažji dostop k širšemu trgu, kar povečuje konkurenčnost in prihodke kmetijskih proizvajalcev. Pozdravljamo tudi vključitev ukrepov za odzivanje v času kriz.

Odprta so še nekatera tehnična vprašanja vezana na vidike izvajanja, ki jih je treba tekom obravnave zakonodajnega predloga seveda razrešiti. In če lahko zaključim, bi povzela, da Slovenija, Vlada Republike Slovenije kot pozitivno ocenjuje cilje reforme skupne kmetijske politike, pri čemer bo potrebno poiskati skupne rešitve, ki bodo upoštevale raznolikost kmetijskih, okoljskih ter socialno-ekonomskih razmer znotraj same Evropske unije. In poleg ustrezne prožnosti za same države članice so potrebna jasna in izvedljiva pravila ter stabilno financiranje, ki bo omogočalo učinkovito izvajanje skupne kmetijske politike in hkrati upoštevalo posebnosti slovenskega kmetijstva in podeželja. Najlepša hvala.

Hvala lepa, ministrica. Zdaj dajem besedo še predstavniku oziroma predsedniku Kmetijsko gozdarske zbornice, doktor Podgoršku, izvolite.

Hvala lepa, lep pozdrav spoštovane poslanke in poslanci, predsedujoča, ministrica, vsi ostali gostje. Tudi na Kmetijsko gozdarski zbornici smo kar podrobno preučili sedaj obe dve točki dnevnega reda, ki sta v razpravi združeni in generalno pogledano se z večino, kar je predstavila že ministrica v bistvu strinjava. Poenostavitve, več sredstev za mlade prevzemnike, prenos znanja, pomen javne službe kmetijskega svetovanja, ki ga tudi Evropska komisija poudarja. Potem razni enostavnejše izvajanje zelene arhitekture in tako naprej. Torej, generalno bom poskušal biti čim krajši za to, da ne bom ponavljal to, kar je že gospa ministrica omenila.

Imamo v bistvu pa dve veliki zadregi, ne prva zadrega ali pa nekaj zadreg, ampak prva največja zadrega je seveda višina sredstev, ki se namenja za kmetijstvo v novem evropskem proračunu. Vemo, da to težko spreminjamo samo v Republiki Sloveniji, pa vendarle je prav, da se tudi Republika Slovenija pri teh stališčih zavzema za to, da je temelj Evropske unije tudi v bodoče viden v proračunu in to je kmetijstvo in razvoj podeželja. Če vemo, kako je Evropa nastajala po drugi svetovni vojni zaradi lakote in prve povezave in prvi evropski proračuni so dajali bistveno večji poudarek kmetijstvu, ponavljam, zaradi odprave lakote. Po drugi svetovni vojni, pa vendarle. Takrat je bil evropski proračun kar v 70 procentnem deležu namenjen kmetijstvu. Danes še vedno govorimo okoli, pa me bodo popravili verjetno za kakšen procent, 33, 34 procentih celotnega evropskega proračuna, ki je namenjen kmetijstvu. Ko pogledamo nov predlog evropskega proračuna, smo že večkrat dejali, da je v njem kmetijstvo največji poraženec, pademo na 15 odstotkov po predlogu, ki je sedaj na mizi. Sredstev, ki je zamejenega res za kmetijstvo in tukaj imamo veliko zadrego, kajti mi na zbornici, pa verjetno tudi kmečke, ostale kmečke nevladne organizacije, ampak to bodo povedali sami. Ocenjujemo, da v bistvu s takšnim evropskim proračunom spodkopavamo temelje Evropske unije. No, in ravno vemo, da Evropa predvideva združitev nekaterih skladov, tudi kohezije in kmetijstva, torej drugi steber programa, steber programa razvoja podeželja v enoten sklad, s čimer se ne moremo strinjati. Tukaj se celotna tudi Copa Cogeca, torej Združenje evropskih kmetov in zadrug zavzema, da vendarle ohranjamo dva ločena stebra za kmetijstvo, tako rekoč prvi steber ali neposredna plačila in pa drugi steber programa razvoja podeželja in ravno drugi steber je tudi za Republiko Slovenijo ključen, kajti je že prav, da podpiramo oblikovanje pravične, trajnostne in konkurenčne skupne kmetijske politike v novem programskem obdobju, ampak ravno zaradi pravične, trajnostne in konkurenčne skupne politike moramo ohraniti dva stebra in tukaj prosim, da tudi ministrstvo in Republika Slovenija zavzameta tukaj jasno stališče tudi v pogovorih, ko se bo SKP oziroma evropski proračun sprejemal. Torej, da ohranjamo dva ločena stebra, zakaj, zato ker je ravno drugi steber tisti, ki je pomemben za prestrukturiranje kmetij, za investicije, za uvedbo namakalnih sistemov in tako naprej in tako naprej. Torej, ravno ta drugi steber je ključen za prestrukturiranje kmetij, za investiranje, posodabljanje, digitalizacijo, robotizacijo, to ni prvi steber. In zlasti za Slovenijo je združitev v en skupen steber skupaj s kohezijo velika nevarnost. Kajti vemo, da velikokrat je kmetijstvo, ne bodi ga treba. In ko bomo imeli tukaj skupen sklad, bo verjetno tudi v tem skladu približno takšna delitev sredstev. Vemo, da sicer Evropa pričakuje, da države članice iz tega skupnega sklada nek delež namenijo za kmetijstvo. Ampak zakaj ne bi to pričakovanje napisali v ločen sklad, ki je namenjen temu drugemu skladu. Torej, tukaj se bomo res veseli, če se bo tudi naše ministrstvo zavzelo za to, da bi se v tem evropskem proračunu več sredstev namenilo kmetijstvu, ohranitvi dveh stebrov. To so bile tudi, če se spomnite, ključne zahteve, ko smo bili na bruseljskem protestu v drugi polovici, torej 18. decembra. Ravno tako zelo, zelo podpiramo mnenje ministrstva, ko se zavzema za to, da bi tudi upokojenci bili deležni, torej upokojeni kmetje bili deležni ukrepov skupne kmetijske politike. Kajti, predlog Evropske komisije v bistvu izloča upokojene kmete kot prejemnike. Vemo pa, da v Sloveniji je veliko starih lastnikov kmetijskih zemljišč, starih lastnikov kmetij in bi bila to zelo velika, zelo velika nevarnost.

Torej, da ne bom predolg, nekako v tem delu smo pri vsebinah v nekem delu kar usklajeni, ampak pri teh ključnih poudarkih bi pa prosil, da se tudi Republika Slovenija zavzema za to, kar sem že prej poudaril, več denarja za kmetijstvo in pa jasno, ločena sklada.

Kar se tiče Sud uredbe, torej Uredbe o – kaj že? - skupni ureditvi trgov, tukaj bi pa se tudi zahvalil ministrstvu, ker je vendarle prepoznalo pomen tradicionalne živinoreje in tudi jasnega ločevanja poimenovanja. Torej jasnega poimenovanja beljakovin, laboratorijskih beljakovin, od beljakovin, torej od mesa, ki ga priredimo na sami živinoreji. Torej tukaj se res zahvaljujem za to, kar sem slišal danes v uvodnem izvajanju ministrice.

Ravno tako pozdravljamo, da se prenesejo določbe o sektorskih intervencijah nazaj v Uredbo o skupni ureditvi trgov. Vendarle pa predlagamo, ja, pri teh sektorskih intervencijah je že v predlogu uredbe predvideno, so predvidene izjeme za države članice z nizko stopnjo samoorganiziranosti, kar ko govorimo o organizacijah pridelovalcev in skupinah pridelovalcev, moram poudariti, da je Slovenija, slovensko kmetijstvo dobro organizirano preko zadrug in moramo poznati povezati zadružništvo s skupinami in organizacijami pridelovalcev. Mislim, da smo tudi tukaj na dobri poti, pa vendarle, če bomo vztrajali na priznavanju organizacije pridelovalcev, potem predlagamo, da vendarle vzpostavimo sistem sociatetnih pogodb, torej pogodb brez zaposlenega, kar je tudi včasih bila praksa v nekaterih državah članicah. Treba je vedeti, da so v tujini desetletja razvijali skupine oziroma organizacije pridelovalcev in teh tega časa tudi v Sloveniji bi radi, ampak ga verjetno ne moremo preskočiti čez noč. In tukaj predlagamo, da poiščemo te načine. In pa da jasno zadružništvo postavimo ob bok vseh teh organizacij in skupin, kajti zadružništvo ima pa v Sloveniji že izjemno dolgo, dolgo tradicijo.

Pri šolski shemi, ja, pozdravljamo, da je pač še vedno pogoj neko prednostno razdeljevanje, ki pa je nekoliko zahtevnejše. V primeru svežega sadja in zelenjave je prav, da seveda pozdravljamo, da mora biti sezonsko. V primeru konzumnega mleka pa imamo malo zadrege pri posnetem in delno posnetem mleku. Kajti, nekatere kmetije nimajo opreme, da bi lahko, nimajo registrirane dopolnilne dejavnosti, da bi lahko izvajale te, torej izvajale, da bi lahko posnemale mleko, če sem prav se izrazil, ampak v bistvu vozijo sveže mleko neposredno iz hladilnega bazena v nekatere šole, vrtce. In je tukaj škoda, da tega ne izvajamo tudi oziroma da tukaj omejujemo to izvajanje tudi v bodoče.

Toliko na kratko moje mnenje. Ne bi pa ponavljal vsega, kar je že ministrica v glavnem povedala. Tako da v tistem delu pa se nekako kar strinjamo s predlogi.

Najlepša hvala. Zdaj bi pa dala besedo poslankam in poslancem, torej odpiramo razpravo. Gospod Medved, predstavnik sindikata sicer k tej točki ni bil vabljen, ampak glede na to, da je predstavnik Sindikata kmetov, sprašujem članice in člane odbora, ali se strinjate, da dam zdaj besedo še gospodu Medvedu, potem pa širše v tej točki ne bi, vas prosim, da se prijavite za razpravo, gospod Medved. Hvala lepa, da ste me spomnili, to sem vam pisno obljubila in zdaj vam dajem besedo.

Lepo pozdravljeni, gospa predsednica, poslanci in pa gospa ministrica. Hvala za besedo. Ja, danes res bom poskušal biti kratek, ampak jasen. Glejte, v tem trenutku kot kmet se mi zdi, da bo tukaj v tem proračunu, slovenskem kmetijstvu dvakrat poraženo. Zakaj? Sredstva, kot je že povedal predsednik zbornice, bodo zmanjšana v tem proračunu za kmetijski del, potem pa, glejte, kohezijo in kmetijstvo, bo to združen proračun. In zopet se počutimo tu kmetje tisti, ki bomo pa zopet ta kratko potegnili. In menim, da bi res to bilo tako, kot je že predsednik zbornice dejal, da bi moral biti ločen sklad, kajti edino tako menimo, da bi nekako bilo to zadovoljeno nam kmetom. Glejte, podpiramo regresijo 25000 Evrov, pri 100000 evrov pa kapico, menimo pa, da bi morali v KP zapisati minimalno pridelavo, količino hrane pridelano po hektarju, po enoti, kajti menimo, to je zelo pomembno. Glejte, v vinskem zakonu je že to zapisano v novem predlogu, 3000 kilogramov grozdja in dajmo to na vse sektorje narediti in menim, da bomo tu neke stvari tudi rešili. Poglejte, tudi je zapisano, neposredna plačila predvidena za 130 evrov do 240. Tu bi tudi morali mogoče malo zapisati kdo dobi, povedano je bilo, mladi imajo prednost, pa še kdo ne. Zapisati tudi za tiste, ki res prodajo na domačem trgu te pridelke, to hrano, kajti menim, da je tu pa res tista prehranska varnost nekje potrjena. Upokojenci podpiramo to, da tudi te dobijo, ker vemo, da upokojenci praviloma v hribovitem delu še obdelujejo s tega vidika, ker pač dobijo neke spodbude. in v kolikor ne bodo pač zopet rekli nebodigatreba teh upokojencev.

Okoljska plačila menimo, da bi morala biti plačane 100 procentov, vendar je to po zakonodaji malo drugače. Želim pa, da se to ne zmanjšuje, ta okoljska plačila, predvsem ta KOPOP poplačila, ki nam grozi zmanjšanje. Po tem štrajku, ki smo ga takrat imeli, smo se nekako uskladili, da so 15 procentov zmanjšale, seveda zdaj pa nam grozi še enkrat 15 procentov, zmanjšali, to že 30 procentov, pozabljamo pa na inflacijo, inflacija pa reže v ta kmetijski proračun. In seveda kmetje bomo dobili 40 procentov manj in menimo, da je to tisti del, ki pač res bi morali nekako na to temo nekaj reči.

Glejte, pri tem drugem stebru pa menim, da bi morali tudi narediti stvari, ker če denarja ne bo, je treba varčno ravnati in ta denar res v drugi smeri nekako deliti. Menimo, da pač bi morala biti podpora za vse sektorje 50 procentov, ne glede v kateri smeri je mladim dati brezobrestne ugodne kredite. Tudi to je možnost, tudi druge države, to imajo. Potem investicijska sredstva deliti po pridelavi hrane oziroma obdelavi kmetijskih zemljišč. Vemo, da nekatere pravne osebe obdelujejo približno 5 procentov slovenske zemlje, dobijo pa v teh razpisih bistveno več sredstev. Pa še nekaj bi rekel, razpisi morajo biti dostopni za vse sektorje, predvsem tiste, ki pridelujejo hrano, na nekaterih območjih so zdaj izločeni. Tako da poslanci, prosim vas, da malo razmislite v tej smeri in pa tudi v taki obliki podprete, saj tudi to, kar je ministrica predstavila, so dobre stvari, vendar želimo te pripombe, da se vključijo. Hvala.