Spoštovane kolegice in spoštovani kolegi, spoštovani vabljeni gostje!

Pričenjam 119. sejo Odbora za zunanjo politiko.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednje članice in člani odbora, tako sem prejel opravičilo za poslanca Franca Breznika, Natašo Sukič in pa Jerneja Vrtovca, hkrati pa na seji s pooblastilom sodelujejo naslednji, in sicer: poslanec Rado Gladek nadomešča poslanca Janeza Janšo in pa poslanka Alma Intihar nadomešča poslanko Leno Grgurevič.

Vse skupaj še enkrat lepo pozdravljam, seveda pozdravljam tudi vse vabljene na današnjo sejo, še posebej veleposlanika Republike Ciper v Republiki Sloveniji, njegovo ekscelenco Andreas Ignatiou in pa seveda doktor Jerneja Jug Jerše, vodjo predstavništva Evropske komisije v Sloveniji. Na sejo odborov so bili povabljeni tudi poslanke in poslanci iz Republike Slovenije v Evropskem parlamentu ter predstavniki Urada predsednika Republike Slovenije, kabineta predsednika Vlade, Ministrstva za zunanje in evropske zadeve, Državnega sveta in seveda naj omenim, da je na današnji seji zagotovljeno tudi simultano tolmačenje iz angleškega v slovenski jezik in obratno.

Sedaj pa besedo predajam gospodu Andreju Hoiviku, podpredsedniku Odbora za zadeve Evropske unije, izvolite.

Hvala lepa predsednik! Spoštovane kolegice in kolegi, cenjeni gostje.

Obveščam vas, da bom jaz vodil današnjo sejo odbora po pooblastilu predsednika odbora in s tem začenjam 133. sejo Odbora za zadeve Evropske unije.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji člani odbora, to je predsednik Franc Breznik, na seji pa kot nadomestni člani odbora s pooblastili sodelujeta Jožef Horvat, ki nadomešča Franca Medica, in Dušan Stojanovič, ki nadomešča Gašperja Ovnika.

Naj na začetku tudi sam pozdravim vse povabljene, ki ste danes z nami, še posebej njegovo ekscelenco gospoda Andreas Ignatiou veleposlanika Republike Ciper, države, ki trenutno predseduje Svetu Evropske unije, ter doktorico Jernejo Jug Jerše, vodjo predstavništva Evropske komisije v Sloveniji.

In prehajamo na določitev dnevnega reda seje odborov.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odborov. Ker v poslovniškem roku s predsednikom Odbora za zunanjo politiko nisva prejela predlogov za njegovo spremembo, je določen takšen dnevni red seje, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE PREDSTAVITEV PREDNOSTNIH NALOG PREDSEDSTVA REPUBLIKE CIPER SVETU EVROPSKE UNIJE V ČASU OD 1. JANUARJA DO 30. JUNIJA 2026.

Kot gradivo ste prejeli program ciprskega predsedstva svetu z naslovom Trenutek evropske neodvisnosti, ki je objavljen na spletni strani Državnega zbora.

Najprej dajem besedo veleposlaniku Republike Ciper v Republiki Sloveniji, da nam predstavi prednostne naloge ciprskega predsedstva svetu. Your excellency, please.

Najlepša hvala. Naj se opravičim, ker sem nekoliko zamudil, imel sem nekaj težav in dovolite. Da vas pozdravim, zaželim srečno novo leto 2026. Spoštovana predsednika, člani Odbora za zunanjo politiko, za zadeve Evropske unije, spoštovani predstavniki iz zunanjega ministrstva, gospa predstavnica oziroma vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji, naj se vam zahvalim za današnje srečanje. Zelo pomembno je zame in za Ciper, da lahko predstavim prednostne naloge našega predsedstva Svetu Evropske unije, saj investiramo v odprt dialog in transparentno izmenjavo mnenj. Odprt dialog in transparentnost sta ključna elementa, po mojem mnenju, spodbujanja vzajemnega razumevanja in praktičnega sodelovanja. Če želimo izpolniti svoje skupne evropske cilje in se soočiti z izzivi, s katerimi smo soočiti, moramo uporabiti parlamentarno diplomacijo in spoštovati besedo nacionalnih parlamentov tudi na evropski ravni.

Kot, spoštovani člani Državnega zbora, pred nami je nov prvo leto polno izzivov in Ciper si želi avtonomni, avtonomno unijo, odprto v svet. Predsedstvo Cipra bo pošten posrednik, odgovoren posrednik in bo spoštoval institucije Evropske unije in tesno sodeloval z Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo. Zagotovili bomo, to, da bomo se prilagajali trenutnim geopolitičnim in ekonomskim razmeram po svetu. Naš cilj je, da izzive spremenimo v priložnosti in zagotovimo, da je naša vizija se pretvori v otipljive rezultate. Med našim predsedovanjem in v okviru konferenc in sestankov. Bomo gostili 2 tisoč 60 srečanj v Cipru in 27 srečanj na visoki ravni in 19 srečanj znotraj ministrskih svetov. Tudi, gostili bomo neformalno srečanje vodij vlad in predsedniki držav Evropske unije in povabili voditelje iz zalivskih držav, Indije in Turčije. Ciper bo se osredotočal na to regijo v okviru svojega predsedovanja.

Politične prioritete v okviru ciprskega predsedovanja se bodo razvijale okoli petih medsebojno povezanih stebrov: prvi je varnost in pripravljenost, druga je konkurenčnost, tretja je Unija, odprta v svet in unija seveda vrednot za vse, in na koncu seveda, na koncu seveda dolgoročni proračun. Bolj podrobno predstavitev našega programa najdeta v dosjeju, ki vam ga posredujemo danes. V prvem stebru se osredotočamo na promocijo evropske varnosti, krepitev možnosti odzivanja Evropske unije in zagovarjanje interesov naših državljanov.

Kar se tiče varnosti. Ruska vojna agresije proti Ukrajini je še vedno ključna na dnevnem redu, zaradi česar moramo krepiti evropsko varnost in okrepiti našo pripravljenost za odvračanje in obrambo. Pokazala je, da se Evropa mora ponovno zgraditi, bolje in zagotoviti, da ima kapaciteto, da zavrača grožnje, odvrača grožnje in se tudi odzove odločno. Kar se tiče Cipra, je jasno, da, kaj tvegamo. Smo, del našega ozemlja je namreč okupiran, zato Ciper zelo dobro razume, kako pomembna je varnost.

Zaradi te izkušnje smo zelo solidarni z Ukrajino in jo povsem podpiramo in podpiramo mednarodne poskuse, da dosežemo pravičen in trajen mir. ki bo v skladu z listino Združenih narodov, z mednarodnim pravom, s spoštovanjem ukrajinske suverenosti in ozemeljske celovitosti. Boj Ukrajine predstavlja zaščitenje evropskih osnovnih vrednot. Ne moremo spreminjati naših mej s silo. In zato je mednarodni red bil oslabljen zaradi teh ruskih, zaradi ruskih dejanj, zato moramo okrepiti varnostno arhitekturo Evropske unije. Močnejša in bolj avtonomna unija mora biti sposobna varovati svoje prebivalce, svoje meje, svoje strateške interese in ključne vrednote. Današnji varnostni izzivi zahtevajo celovit pristop in pripravljenost za obrambo je ključnega pomena, vključno z našo možnostjo, da se odpiramo, da se upiramo prisili. Istočasno potrebujemo tudi vojaško mobilnost, varnost na morju, ekonomsko odpornost, upravljanje migracij, kibernetsko odvračanje in demokratično odpornost. Poleg tega pa moramo biti pripravljeni na krize.

Kar se tiče prioritet, osredotočili se bomo na implementacijo bele knjige o prihodnosti evropske obrambe in načrta obrambne pripravljenosti do leta 2030. Ciper bo aktivno podpiral razvoj ključnih pobud in projektov, vključno z evropsko strategijo za evropsko obrambo. Krepili bomo tudi sodelovanje med Natom in Evropsko unijo. To bo ključnega pomena in to bomo počeli na vključujoč, transparenten način. Močnejša Evropa je tako tudi bolj zanesljiv partner.

Posebej se bomo osredotočili na varnost v mediteranskem območju. Morske poti so ključne za varnost, za trgovino in za dobavo energentov moramo zagotoviti varnost plovbe. To je ključna strateška odločitev. In zato bo Ciper promoviral implementacijo evropske strategije za pomorstvo.

Varnost moramo okrepiti tudi od znotraj. Zaščititi moramo svoje demokracije pred tujim vmešavanjem, dezinformacijami, hibridnimi grožnjami in pritiski na medijske svoboščine. Istočasno moramo sodelovati z organi pregona zato, da se borimo proti organiziranemu kriminalu, teroristom in nasilnim ekstremistom.

Druga stvar je upravljanje migracij. To je tudi ključna komponenta za splošno varnost Evropske unije. Ker je Ciper na meji schengenskega območja, bomo imeli uravnotežen pristop, ki bo naslovil zunanje in notranje nevarnosti in se lotil sodelovanja s ključnimi tretjimi državami, da bomo zagotovili pravično in učinkovito implementacijo pakta o migracijah in azilu.

Med ključnimi cilji je tudi zaključiti pogajanja o konceptu varne tretje države in o varnih državah izvora. In pri tem bomo iskali inovativne rešitve.

Poleg varnosti je pomembna tudi avtonomija skozi konkurenčnost. To je druga ključna prednostna naloga v današnjem globalnem okolju, je evropska strateška avtonomija odvisna od njene gospodarske moči. Močne ekonomske konkurenčnosti, od dobavnih verig in od tehnoloških sprememb, ki jih zahteva to novo okolje in ki mora temeljiti na realni ekonomiji. Konkurenčnost pomeni, da ustvarjamo pogoje za naložbe, inovacije, proizvodnjo, povečanje proizvodnje. Evropa mora postati hitrejša, preprostejša in pametnejša. To pomeni, da zmanjšamo nepotrebne regulativne ukrepe, da pomagamo majhnim in srednje velikim podjetjem in poskrbimo za učinkovito vpeljavo novih sistemov. Konkurenčnost zahteva tudi krepitev kapacitet, krepitev enotnega trga in tudi krepitev unije prihrankov in naložb in nuditi podporo evropski industriji je tu ključno. Varnost je zelo pomembna in na to se bomo osredotočili, podpirali bomo politike, ki ustvarjajo predvidljivo okolje. Ciper se bo osredotočil na politiko, ki omogoča Evropi, da je inovativna in ustvarja tehnologije prihodnosti, istočasno pa tudi vpliva na uspešen zeleni prehod in močne dobavne verige. Avtonomna unija je tudi unija, ki je odprta do sveta. Širitev je še naprej ena najmočnejših orodij in inštrumentov, ki jih ima Evropska unija in ki zajema tako zahodni Balkan v Ukrajino in Turčijo. Ne gre le za geografijo, za geografski položaj držav, ampak za to, da uresničimo vizijo Evrope, ki temelji na miru, stabilnosti in demokraciji. Širitev je dobra strateška investicija v prihodnost Evrope in naše predsedstvo je predano širitvi na kredibilen način.

Kar se tiče Zahodnega Balkana, specifično, glede na to, da je to ključna regija za evropsko varnost, še posebej v trenutnem okolju, zato se bo predsedstvo osredotočilo na krepitev vabil prisotnosti Evrope v regiji in bo podpirala naše partnerje na Zahodnem Balkanu na njihovi poti do članstva.

Kar se tiče sodelovanja z južnim sosedstvom in zalivskimi državami, to je strateškega pomena tudi za Ciper in bomo se osredotočili tudi na to kot prednostno nalogo. Tesneje bomo sodelovali z organizacijami, kot je Svet za sodelovanje zalivskih držav in z Ligo arabskih držav in se povezovali s partnerji tako v Aziji kot v Afriki. Na Bližnjem vzhodu bo predsedstvo delovalo v smer miru in se tudi trudilo, da se izvede mirovni načrt v Gazi. Pomagali bomo tudi pri distribuciji humanitarne pomoči na ustrezni ravni v Gazi, vključno skozi pomorski koridor v Cipru. Nov pakt za Mediteran nudi pomemben okvir za sodelovanje in podpira pobude, kot je na primer koridor med Indijo in Bližnjim vzhodom. Seveda je pa tudi možno, da imamo pomembno, da imamo močno trgovsko politiko. Moramo razširiti prostotrgovinske sporazume, ki jih Evropska unija sklene s ključnimi partnerji, kot so Združeni evropski emirati in Indija in moramo zagotoviti učinkovito implementacijo dogovorov. Potrebujemo konstruktivno sodelovanje z Združenimi državami in partnerji, na primer v Združenem kraljestvu se mora nadaljevati.

Še en steber naših prednostnih nalog je, da vidimo Evropsko unijo kot skupino vrednot za vse. Evropska unija je več kot le ekonomski projekt, je zaveza h ključnim pravicam demokratičnim načelom in vladavini prava. Ta zaveza se mora odslikavati v vsakdanjem življenju državljanov. Potrebujemo cenovno dostopna stanovanja, to je velik, velik izziv v vseh državah članicah in zato bo Ciper prioritiziral napredek na področju načrta Evropske unije za cenovno dostopna stanovanja in seveda bo tu spoštoval nacionalne kompetence držav članic. Še posebej se bomo osredotočili na enakost spolov, na boj proti revščini med otroci in na zagotavljanju dostopa do dobre izobrazbe za otroke in tudi, da zaščitimo otroke pred nevarnostmi. V tem okviru je zelo pomembno, da napredujemo na področju načrta Evropske unije za boj proti kibernetskemu ustrahovanju. Tako se bomo tudi osredotočili na izboljšanju dostopa do medicinskih izdelkov, bomo okrepili dobavne verige in sodelovanje znotraj nacionalnih zdravstvenih sistemov. Na koncu pa se bo Ciper se osredotočal oziroma vodil razprave o večletnem finančnem načrtu in bomo želeli doseči ključne napredke med pogajanji. Naš cilj je, da zagotovimo okvir in dobre številke do junija 2026. V tem kontekstu se bo predsedstvo osredotočalo na ključnih MFF elementih, na primer ustanovitev evropskih, na kohezijo, na ribištvo, na varnost in na Sklad za konkurenčnost in na globalni evropski inštrument. To bo trenutek, ko moramo politične prioritete preobraziti v konkretne rezultate. Večletni finančni okvir mora služiti kot način s katerim bo Evropska unija dosegla svoje cilje na vseh teh področjih, na obrambi, varnosti, konkurenčnosti, trajnosti, odpornosti in koheziji.

Spoštovani poslanci in poslanke Državnega zbora! Naš ključni cilj je močna, varna Evropska unija, ki je združena in koherentna in zato bomo tesno sodelovali z vsemi evropskimi institucijami in državami članicami. Poleg tega bomo zanesljiv most med Evropsko unijo in širšo regijo, temelječ na dialogu, sodelovanju in vzajemnem razumevanju. Moramo sodelovati z deležniki, vključno z nacionalnimi parlamenti.

Najlepša hvala.

Najlepša hvala, spoštovani veleposlanik.

Zdaj bi pa prosil še za kratek komentar vodjo Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji in gospo doktorico Jernejo Jug Jerše, izvolite.

Najlepša hvala, spoštovani predsednik Odbora za zunanje zadeve, spoštovani podpredsednik Odbora za zadeve EU, spoštovani veleposlanik, spoštovana državna sekretarka in ne nazadnje, spoštovane poslanke in poslanci!

Najprej iskrene čestitke Cipru ob prevzemu predsedovanja Svetu Evropske unije. To je pomemben trenutek in prihaja v času velikih izzivov in velike odgovornosti. Ciper je sodobna evropska država z uspešnim in prihodnost usmerjenim gospodarstvom. In to vidimo v razvoju inovacij, zagonskih podjetij in umetne inteligence. Hkrati pa Ciper ohranja bogato kulturo in zgodovinsko dediščino. Prav povezovanje tradicije in inovacij je namreč moč Evrope. Ciper je trdno zavezan Evropski uniji ter enotnosti in solidarnosti, na katerih naša unija temelji. In vse te izkušnje dajejo ciprskemu predsedovanju posebno težo. Ciper ima tudi edinstven položaj na stičišču različnih celin in kultur in to prinaša dragocene izkušnje dialoga in diplomacije, ki bodo še posebej pomembne v zahtevnih geopolitičnih razmerah leta 2026.

Da pa preidem na program; tema ciprskega predsedovanja je avtonomna unija, odprta v svet, in sporočilo je jasno: Evropa želi biti samostojna, hkrati pa mora ostati odprta in zanesljiva partnerica. Gospod veleposlanik je predstavil detajle vseh prednostnih nalog, da se osredotočim le na tri področja. Začela bi z varnostjo in obrambo. Varnost se začne z Ukrajino in varnost Ukrajine je varnost Evrope. Evropska unija v Ukrajini podpira pravičen in trajen mir ter podpira evropsko pot Ukrajine in Moldavije, seveda pa podpiramo tudi približevanje ostalih članic Zahodnega Balkana na evropski poti. O varnosti in obrambi bi rada omenila, da smo lani na Evropski komisiji predstavili že belo knjigo o evropski obrambi, Načrt pripravljenosti 2030 ter sev(?) posojila v času ciprskega predsedstva bomo pa predstavili novo evropsko varnostno strategijo.

In ob tej priložnosti bi se rada zahvalila vnaprej obema odboroma, da boste prihodnji teden tukaj gostili evropskega komisarja za obrambo in vesolje, gospoda Kobiliusa, tako da upam, da boste imeli tudi takrat zanimivo diskusijo, ampak da preidem na 2. točko, o konkurenčnosti.

Evropa je lahko neodvisna le, če je konkurenčna. Zavedamo se, da moramo zmanjšati administrativna bremena, dokončati evropski enotni trg, odpraviti ovire med gospodarstvi ter okrepiti naložbe v prihodnost. V času ciprskega predsedstva želimo predstaviti paket za 28. režim, to je enoten in poenostavljen regulatorni okvir za inovativna podjetja, ki poslujejo po celotni Evropski uniji.

Pod tretje bi rada omenila demokracijo in partnerstva, Evropska unija namreč temelji na sodelovanju in pravu in že lani smo predstavili evropski ščit za demokracijo, ki je celoviten sklop ukrepov za zaščito svobodnih in poštenih volitev, neodvisnih medijev in krepitev civilne družbe. V času ciprskega predsedstva želimo pa vzpostaviti evropski center za demokratično odpornost ter okrepiti tudi sodelovanje v okviru evropske mreže sodelovanje na volitvah.

Da pa zaključim, gospodu veleposlaniku bi rada zagotovila, da je rešitev ciprskega vprašanja, da tudi ostaja pomembna prednostna naloga Evropske unije. Ta rešitev namreč mora biti celovita, pravična in trajna in Evropska komisija bo še naprej podpirala proces Združenih narodov na Cipru. Cilj je namreč, da naredimo korak k ponovni združitvi otoka. Na Cipru se je rodil Zenon iz Kitija, ki je ustanovil stoično filozofijo, in ta nas uči jasnosti, poguma in odločnosti in uči nas, da iz težav in izzivov ustvarjamo priložnosti in moč. In to sporočilo tudi danes velja, ne le za Ciper, za celo Evropo, tako da upamo, da nam bo v vodilo.

Torej, gospod veleposlanik, veselim se sodelovanja v prihodnjih šestih mesecih in vedeti, da vedno lahko računate tako na Evropsko komisijo kot tudi na predstavništvo tukaj v Sloveniji. Hvala lepa.

Najlepša hvala tudi vam.

Sedaj bi pa predal besedo še predstavnici Ministrstva za zunanje in evropske zadeve, državni sekretarki gospe Nevi Grašič, izvolite.

Predsedujoči, najlepša hvala za besedo.

Pozdravljeni tudi predsednik Odbora za zunanje zadeve! Spoštovane poslanke in poslanci, spoštovani veleposlanik, draga Jerneja!

Mi smo v bistvu eno razpravo o prioritetah ciprskega predsedovanja opravili že prejšnji petek.

Sem vesela, bila je odprta in dobra, seveda s poudarkom na vsebinah, ki jih je obravnaval sicer Svet za splošne zadeve, ampak Slovenija je z velikim veseljem pozdravila prednostne naloge ciprskega predsedovanja, ki jih vidimo predvsem kot odzivu na aktualna vprašanja in izzive, s katerimi se sooča Evropska unija v tem zelo zahtevnem obdobju. Poudarki, kot smo že danes slišali predvsem na krepitvi konkurenčnosti, na varnosti in globalni vlogi Evropske unije. Z naše strani izražamo predvsem podporo predsedstvu prizadevanjih za napredek v pogajanjih o vseh sektorskih zakonodajnih predlogih. Večletnega finančnega okvira za obdobje 2028-2034 in pa predvsem, kar nas veseli, konkreten napredek v širitvenem procesu. Slovenija tukaj deli oceno predsedstva, da je širitev geopolitično orodje za krepitev evropskih vrednot in prispeva k utrjevanju vloge Evropske unije kot verodostojnega globalnega akterja, zato pozdravljamo zavezo predsedstva, ki bo spodbujalo širitev Evropske unije na podlagi lastnih zaslug. Seveda se strinjamo tudi z nadaljnjimi poudarki na zaščiti temeljnih vrednot, na vladavini prava, krepitvi demokratične odpornosti kot tudi z nadaljevanjem dela na poenostavitve zakonodaje in krepitvi odnosov Evropske unije z Združenim kraljestvom in ostalimi Evropskimi partnerji.

Imela sem že lepo priložnost sodelovati na prvem svetu za splošne zadeve v Bruslju v ponedeljek, ki ga je vodila draga namestnica ministra za evropske zadeve Marlena Runa.

Izražena je bilo velika pohvala za to prvo zasedanje in pa vsebine, ki so bile obravnavane na tistem svetu, verjamem, da bo tudi v naslednjih mesecih sodelovanje tako dobro. S Ciprom smo že v prejšnjem letu imeli res dobro sodelovanje tudi znotraj neformalne skupine MED 9, ki je to sodelovanje res okrepila. Slovenija, kot veste, je predsedovala lansko leto, Ciper pa leto pred tem, tako da smo res imeli dobre izkušnje, dobro sodelovanje in predvsem je ta skupina nam, Sloveniji in pa drugim državam MED9 omogočila, da smo okrepili naše zmožnosti predstavljanja skupnih interesov znotraj Evropske unije, verjamem, da se bo to nadaljevalo tudi v naslednjih mesecih. Hvala veleposlanik, da ste bili z nami, da ste predstavili prioritete in se veselim razprave s poslankami in poslanci. Hvala.

Hvala lepa, spoštovana državna sekretarka.

Sedaj pa odpiram razpravo poslank in poslancev in prvi se je k besedi prijavil kolega Stojanovič, izvolite.

Hvala lepa podpredsednik, spoštovane kolegice in spoštovani kolegi iz obeh odborov, spoštovana tudi predstavnica Evropske komisije, Ministrstva za zunanje in evropske zadeve in pa seveda ekscelenca Ignatiou, veleposlanik Republike Ciper v Republiki Avstriji in nerezidenčni tudi za Republiko Slovenijo, hvala lepa za vašo današnjo uvodno predstavitev.

Kot predsednik skupine prijateljstva Ciper in Slovenija v tem sklicu Državnega zbora moram reči, da z zanimanjem spremljam tudi razvoj odnosov med državama in pa še posebej zdaj v zadnjem obdobju tudi predsedovanje, ki se mi zdi, da v ospredje postavlja močnejšo Evropsko unijo, njeno bolj odgovorno vlogo v odnosih v neposredni soseščini vaše države. Jaz sem vesel, da je tudi parlamentarna, parlamentarno sodelovanje, kot sem že prej dejal, šlo na malo višji nivo v tem sklicu. Predsednica Državnega zbora je v predpreteklem letu obiskala Ciper, takrat smo izmenjali kar nekaj zanimivih pogledov na podobnosti, Ciper je postal članica Evropske unije v istem času kot Slovenija, tudi evro smo prevzeli v istem obdobju, tako da delimo kar nekaj teh evropskih vrednot, kar nekaj teh evropskih, bom rekel momentov smo skupaj preživljali. Se mi pa v okviru vašega predsedovanja zdi najbrž neizogibno tudi načeti vprašanje ciprskega problema. Gre za dolgoletno odprto vprašanje, ki absolutno presega nacionalni okvir, sam vaš ciprski nacionalni okvir ostaja en pomemben preizkus verodostojnosti Evropske unije kot nekega mirovnega in političnega projekta, zato me zanima, kako bo ciprsko predsedovanje lahko morda pripomoglo ali pa kako Ciper vidi v vlogi predsedovanja, predsedovalni vlogi tudi ohranjanje možnosti za ohranjanje ali pa možnosti za morebitno obnovitev dinamike evropske pozornosti do tega vprašanja ob seveda v polnem okviru, popolnem spoštovanju okvira Združenih narodov. Jaz bi si res v tem času, po pol stoletja negotovosti, pred dvema letoma je minilo pol stoletja, bi si želel, da bi in bi to razumel, recimo, da bi lahko Evropska unija svojo zunanjo politično odgovornost prevedla tudi v neke operativne rešitve. Obenem se Evropska unija danes sooča tudi z zelo konkretnimi humanitarnimi problemi. Izzivi v neposredni soseščini otoka, zlasti ob razmerah v Gazi, v Sloveniji smo še do nedavnega, lahko rečem, v sodelovanju s ciprskimi partnerji tudi proučevali možnost, da bi Ciper zaradi svoje geografske lege in izkušenj odigral vlogo logističnega vozlišča za humanitarno pomoč Iz Evrope. Tudi to temo smo tudi načeli z vašim zunanjim ministrom, gospodom Kombosom ob obisku predsednice Državnega zbora. Zato bi vam zdaj končno zastavil tudi vprašanje oziroma bi vas prosil za vaše stališče. Torej, v prvi vrsti, kje vidite, da lahko ciprsko predsedovanje v okviru svojih prioritet okrepi politično vlogo Evropske unije pri vprašanjih dolgotrajnih konfliktov, kakršno je ciprsko vprašanje? In pa seveda tudi, kje lahko okrepimo operativno sposobnost pri humanitarnih odzivih v soseščini? Ciper zagotovo se sam s tem ne more spopadati, gre za malo državo, pa ste vendarle prva postaja na poti iz afriškega kontinenta, iz Bližnjega vzhoda, tako da se pri vas te obremenitve res vidijo že na pogled, ko prideš v državo.

In pa še eno, mislim, eno drugo vprašanje me tudi tako bolj zanima, Kako gledate sami na to, glede na to, da zaradi zgodovinskih, gospodarskih in seveda tudi nekih družbenih okoliščin ima Ciper neko edinstveno izkušnjo sobivanja velikega števila ruskih in ukrajinskih prebivalcev, državljanov, ki tam živijo, bodisi kot zdaj bi rekel, migranti v času vojne, se pravi, tisti, ki so tam našli zatočišče zaradi svojcev in tako naprej. Pa seveda tudi zaradi ekonomskih razlogov, zaradi služb, zaradi kapitala. Kako vidite recimo, kako lahko te izkušnje, ki jih imate, sem rekel že prej, pomembne neke lastniške, poslovne vezi z obema skupnostma. Kako lahko morda to ciprsko predsedovanje vidi svojo vlogo pri prispevku k evropskim prizadevanjem za reševanje ukrajinske krize? Ne zgolj z vidika zdaj sankcij in nekih političnih stališč, ampak tudi kot neki potencialni most za dialog, za razumevanje, za neke humanitarne pobude. Tako da bi se vam zahvalil za vprašanje in še enkrat hvala lepa, da ste nas obiskali in prišli v naš Državni zbor. Hvala.

Hvala lepa. Sedaj pa predajam besedo magistru Gregoriču, izvolite.