Spoštovani, evropski komisar za obrambo in vesolje, gospod Andrius Kubilius, spoštovani gostje, dovolite mi, da vas lepo pozdravim v Državnem zboru in vas obvestim, da bomo najprej vsi trije predsedujoči Odboru za zunanjo politiko, Odboru za obrambo in Odboru za zadeve Evropske unije formalno odprli seje. V nadaljevanju pa vam pa bi vam, cenjeni gostje, seveda tudi predali besedo. Naj vas obvestim še, da je za spremljanje seje zagotovljeno tolmačenje slovenskega v angleški jezik in obratno. Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi.

Začenjam 121. sejo Odbora za zunanjo politiko.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji člani. Tako sem prejel opravičilo poslanke Nataše Sukič. Hkrati pa na seji s pooblastili sodelujejo naslednje članice oziroma člani, tako poslanec, Teodor Uranič nadomešča poslanko Leno Grgurevič, poslanka Sandra Gazinkovski nadomešča poslanko Almo Intihar oziroma torej za OZU, poslanka Jožica Derganc nadomešča poslanca Dušana Stojanoviča, poslanec doktor Martin Premk nadomešča poslanca Dejana Premika, poslanec Rado Gladek nadomešča poslanca Janeza Janšo in pa poslanec Franc Medic nadomešča poslanca Jerneja Vrtovca. Vse navzoče, še enkrat, lepo pozdravljam. Sedaj pa dajem besedo predsedniku Odbora za obrambo, doktor Martinu Premku.

Spoštovane, kolegice in kolegi.

Začenjam 28. sejo Odbora za obrambo.

In vas obveščam, da se seje ne morejo udeležiti poslanka Nataša Sukič in da namesto Žana Mahniča sodeluje poslanec Franc Breznik, Namesto Andreje Rajbenšu je nadomestna poslanka Jožica Derganc, poslanec Andrej Kosi nadomešča poslanca Antona Šturbeja in poslanec Jožef Horvat nadomešča magistra Janeza Žaklja in Lucija Tacer Perlin nadomešča poslanca Andreja Rezarja. In besedo predajam predsedniku Odbora za zadeve Evropske unije, gospodu Francu Brezniku, izvolite.

Spoštovani kolega Premk, hvala za besedo. Spoštovane kolegice in kolegi.

Začenjamo s 134. sejo tudi Odbora za zadeve Evropske unije.

Na začetku te seje naj povem, da kolega Andreja Hoivika nadomešča kolega Jožef Lenart in kolega Tomaža Laha nadomešča kolegica Jožico Derganc - kolegico in kolega lepo pozdravljam na današnji 134. seji Odbora za zadeve Evropske unije. Naj povem, da na seji je zagotovljeno tolmačenje iz slovenskega v angleški jezik in seveda tudi obratno. Obveščam vas, da so na sejo povabljeni evropski komisar za obrambo in vesolje, gospod Andrius Kubilius, ki ga lepo seveda pozdravljam med nami, poslanci Evropskega parlamenta

iz Republike Slovenije, predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji, Urad predsednice Republike Slovenije, Kabinet predsednika Vlade ter seveda predstavniki Vlade in pa Državnega sveta. Vse navzoče vas lepo pozdravljam. S samim sklicem ste prejeli dnevni red seje tega odbora. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za njegovo spremembo, je določen torej takšen dnevni red seje tega odbora, kot ste ga prejeli s samim sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - DELOVNI PROGRAM EVROPSKE KOMISIJE ZA LETO 2026 "TRENUTEK EVROPSKE NEODVISNOSTI"

Gradivo je bilo objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora. Seveda pa besedo najprej predajam evropskemu komisarju za obrambo in vesolje, gospodu Andriusu Kubiliusu, da nam predstavi delovni program Evropske komisije za tekoče leto.simultano tolmačenje govora - ANDRIUS KUBILIUS (evropski komisar za obrambo in vesolje): Lepo pozdravljeni, vsem lep pozdrav, vsem skupaj. V veselje mi je, en privilegij mi je, da sem lahko tukaj z vami in da predstavim komisijo in predstavim naše skupne aktivnosti. Začel bom pa z osebno noto.

Najprej, če se vrnemo, leta 1990-1991 sem bil predsednik neodvisnega gibanja, tudi sodelovali smo s Slovenijo in soočali smo se z izzivi iz Moskve in podobno. In se spomnim vaše delo za neodvisnost vaše aktivnosti, organizirali smo različne humanitarno pomoč in ljudje so zelo dobro razumeli dogajanje v vaši državi in vaše ljudi. Drugič. Ko prihajam v nacionalne parlamente, želim povedati, par besed o tem kako sem vedno zadovoljen s pogovori z vami, kajti v svojem političnem življenju sem 29 let preživel v parlamentu, še vedno sem mlad, ampak saj veste. In občasno sem bil tudi premier, tako da poznam obe strani, tako parlamentarno delo kot vladno delo. V zadnjih petih letih, preden sem bil v Evropskem parlamentu, sem bil komisar v obrambo in vesolje. Torej, kar zanimivo področje. Ko govorimo o programu komisije ne bi porabil preveč časa, saj bi rad imel razpravo na to temo torej, v zvezi z mojimi odgovornostmi, tako za obrambo kot tudi za vesolje, kajti dejansko je vesolje zelo pomemben del tudi obrambne politike, obrambnega področja. Kar zadeva programa, naslov govori samo sam zase torej trenutek evropske neodvisnosti, ki je pomenljiv, zakaj je temu tako. In predsednica komisije je ob različnih okoliščinah uporabila iste besede, da potrebujemo evropsko neodvisnost. Saj je jasno, zaradi vseh možnih nesigurnosti imamo agresijo Rusije v Ukrajini, imamo izzive, grožnje v Nemčiji, Nizozemski, drugih državah in vemo, da se Rusija lahko Rusija odloči, da preizkusi člen 5. Nato sporazuma in to je za nas, kot vemo, zelo velik izziv in zato moramo okrepiti naše obrambne sposobnosti. Drugi izziv seveda je tudi, da ne govorim o tem, da smo seveda presenečeni nad tem, kar naši partnerji, gospod Trump izjavi, ampak hkrati po drugi strani pa je treba zagotoviti strateško strateške spremembe v Združenih državah v geopolitičnih razmerah. Nedavno je bila objavljena njihova nacionalna obrambna strategija in v okviru tega in tudi, zaradi geopolitičnih sprememb je dejansko se njihova pozornost usmerila na Indopacifik. In zato nas sprašujejo, da prevzamemo odgovornost za lastno evropsko obrambnost, kar za nas pomeni, da moramo okrepiti naše sposobnosti in našo avtonomnost in neodvisnost, da bo obramba postala ključna prioriteta. In po drugi strani, če želite biti seveda močni, neodvisni, je treba okrepiti našo konkurenčnost, kar je druga prednostna naloga. Torej, govorimo sedaj o dveh prednostnih nalog v letošnjih letih, ena je povezana z varnostjo, druga s konkurenčnostjo. Torej, to so osnovne smernice, kaj nameravamo narediti v okviru letošnjega leta. Poleg tega uradno seveda govorimo tudi o tem, da naše osnovne, ko poimenujemo naša osnovna načela imamo sedem ključnih temeljnih načel, ki bodo vključene v prednostne naloge naših prednosti, se pravi konkurenčnost, trajnostna blaginja, druga je varnost in obramba, tretja je spoštovanje oziroma poenostavitev evropskega prava, govorimo o tako imenovanem poenostavitvenem omnibusu, tudi na področju obrambe. Saj veste, kaj to pomeni. Namreč, treba je, predstavljeni smo preizkusom v naslednjih dveh, treh letih v različnih agresijah, ki na osnovah našega poznavanja, da se preusmerja fokus na vojno ekonomijo v Rusiji, medtem ko imamo v Evropi posamezne države, ki skladno s pravili, predpisi, evropskimi predpisi, zgolj za evropsko industrijo, da zgradijo nove sposobnosti, za to potrebujejo štiri leta, zgolj za osnovno zagotovitev kapacitet. Tako da, saj veste, treba je zagotoviti dovoljenje, vse podobno, da se zgradi, da zgradijo tovarne in podobno. Zato je treba spremeniti in poenostaviti predpise. Načrtujemo tudi, okrog 20 pobud, ukrepov, zakonodajnih ukrepov, ki se bodo osredotočili na poenostavitvi. Drugič, čiste in digitalne inovacije so drugi princip, kar je za nas zelo pomembno in lahko temu seveda govorimo o umetni inteligenci in govorimo tudi o boju proti podnebnim spremembam, kar ostaja strateška prioriteta. Dejansko moramo pogledati, kaj deluje, kaj ne deluje, kaj je treba spremeniti, popraviti, po navadi mogoče poenostaviti določene zahteve, ampak ostaja naš jasni fokus in naslednjič, naslednja prioriteta je... / menjava tolmačke/ Torej, naslov govori sam zase, govorimo o socialnih zadevah. Vedno pa moramo upoštevati evropski način življenja, to je tisto, kar moramo zaščititi in to je ena od naših prednostnih nalog. Vrednote in demokracija, vladavina prava, demokratične vrednote so ključne tudi, ko govorimo o področju varnosti in obrambe.

Rusija se gre vojno proti nam, poskuša nas ločiti, poskuša uničiti našo politično voljo do obrambe, zato so naše demokratične institucije tako pomembne za našo prihodnost.

In sedma prioriteta je globalna Evropa, seveda vidimo tudi razvoj v svetu, vidimo napetosti. V naši soseščini je vojna z Ukrajino, pa tudi v drugih regijah, kot je Bližnji vzhod, Gaza, Iran in tudi to zahteva našo pozornost. Na drugi strani pa imamo pri gospodarskem razvoju močno prioriteto, da vzpostavimo prostotrgovinske sporazume, vzpostavimo dobre gospodarske odnose z različnimi regijami. Nedavno je bil podpisan nov pomemben sporazum z Indijo, prostotrgovinski sporazum z Indijo, prostotrgovinski sporazum z Indijo. Veste, da je bilo v Evropskem parlamentu veliko razprav o sporazumu o mesu z Mercosurjem. In jaz sem sicer za, ampak parlament je zahteval pravno mnenje in videli bomo, kaj se bo zgodilo s tem. Ampak da je Evropa del svetovnega gospodarskega dogajanja in partnerstev, da je odprta za takšna partnerstva, je zelo pomembno, da lahko imamo različna partnerstva. Nekatera včasih želijo izkoristiti silo, vzpostaviti carine in tako naprej, ampak v resnici smo vedno za odprti za partnerstva s komerkoli.

Ne bom se podrobno spuščal v pobude glede različnih prioritet, ampak tukaj je akt o umetni inteligenci, o digitalnosti, o inovativnih podjetjih, o enakosti, akt proti spletnemu napadanju, vse to bo pokrito v tem okviru. Torej veliko dela nas čaka. Komisija poskuša biti dejavna, dinamična, želimo, da bi pri tem sodelovala tudi evropski parlament in svet, da se odzivate hitro v pogajanjih. In res je, da včasih naši postopki po mojem mnenju trajajo predolgo, ampak počnemo to, kar moramo početi.

Poleg zakonodajnih pobud, ki so seveda zelo pomembne, pa imamo tudi horizontalne zadeve, medsektorske, ki bodo zahtevale veliko naše dejavnosti. Ne gre za novo zakonodajo, ampak gre za pogajanja, denimo o novem večletnem finančnem okvirju. Ta že potekajo tako v okviru Evropskega parlamenta, o upravnem delu. Ker poleg številk o naslednjem MFF potrebujemo tudi program. Razprave torej potekajo o pravnem jeziku tega programa, kar je zelo pomembno, posebej, ko govorimo o naši neodvisnosti in avtonomiji naše obrambe. Komisija predlaga povečanje sredstev za to področje za 136 milijard evrov. Upamo, da se bodo države članice lahko s to številko strinjale, ker moramo resnično poskrbeti za svoje obrambne zmogljivosti, tako kar zadeva razvoj lastnih zmogljivosti, da bomo lahko izpolnili zahteve Nata oziroma dosegli cilje glede zmogljivosti, ki jih postavlja Nato in o katerih so se države članice strinjale v okviru haaškega vrha, ki je potekal lani. Po javnih informacijah nekaterih vodij Nata, številke, ki sem jih omenil, niso najbolj javne, ampak tudi Nato je objavil svoje številke, ki nam pomagajo razumeti, kje je naše mesto kot Evropa. In sklep je zelo preprost, smo na 50 odstotkih ravni zmogljivosti, ki jih Nato od nas zahteva, da bomo pripravljeni odvrniti grožnje, ki jih za nas predstavlja ruska agresija. Pred nami je to res veliko dela, zato vam lahko pri obrambi povem glede delovnega programa, da imamo veliko različnih pobud, ki jih bomo posredovali komisiji, ampak z njimi bomo šli tudi v parlament in svet. Govorili bomo o enotnem trgu za varnost in obrambo. Če ste sledili razpravam o razvoju obrambe in obrambe in obrambne industrije v Evropi, najbrž poznate Draghijevo v poročilu o konkurenčnosti, ki jasno opredeljuje, kakšne težave imamo v obrambni industriji, zakaj enotni trg ne obstaja, zakaj je ta del razčlenjen, razdrobljen. Potrebujemo tudi revizijo direktive o javnem naročanju glede obrambe in varnosti. To je ključnega pomena, da lahko zgradimo bolj združen enotni trg. In tukaj je še nov program, ki je agilen in gre za program, finančni program za zagonska podjetja in majhna ter srednja podjetja industrije. To je posebej zanimivo za majhne države, kot je Slovenija. In ta instrument želimo narediti bolj učinkovit, hiter pri izvajanju v primerjavi s tem, kar imamo zdaj. V Evropi smo velikokrat počasni pri sprejemanju odločitev in izvajanju različnih programov. In zdaj recimo v situaciji z Ukrajino vidimo, kako dinamični v resnici moramo biti in lahko se od njih veliko naučimo. Naslednji pomemben dokument bo sporočilo o obrambnem ščitu, evropskem obrambnem ščitu. Gre za pomemben projekt, projekt in načrt, ki bo vključeval tudi različne pobude, ki jih razvijamo v vesolju in so pomembne za potrebe varnosti in obrambe. Intenzivno delamo na Ukrajini in pomoči Ukrajini ter njeni obrambi 16 milijard evrov. To je moja prioriteta, prioriteta moje službe in v začetku aprila bomo šli v Ukrajino, delamo pa tudi na zelo pomembnih programih, ki so bili sprejeti pred tem, gre za izvajanje uredbe o posojilih in novem evropskem obrambnem programu. To so naše jasne prioritete.

Če smem povedati še nekaj o tem kako vidim razvoj obrambe v Evropi in kakšen je naša prava strateška agenda na tem področju. Začel bom pri tem, kateri izzivi so pred nami. Lahko ponovim še enkrat. Tukaj imamo agresivno Rusijo, Putinov režim in možnost, da bodo z agresijo preusmerili tudi proti članicam EU ali Nata, ni jasno, kako se bodo stvari nadaljevale, kar zadeva mirovna pogajanja v Ukrajini. Ameriška administracija je opravila dobro delo in poskušali so najti skupen jezik in prišli so do dogovora, ampak mislim, da smo od mirovnega sporazuma še daleč, napori se morajo nadaljevati. Pohitriti moramo svoje priprave na tem področju zgraditi, okrepiti svoje obrambne zmogljivosti in to moramo početi kot države članice EU in ne v kot konkurenca Natu. Včasih kdo pravi, da kot EU tekmujemo z Natom, pa sploh ni res. Nato razvija obrambne načrte in postavlja cilje glede zmogljivosti število tankov, plovil, orožij dolgega dosega, kaj morajo narediti države in države članice potem obljubijo, da bodo sredstva povišala na 5 odstotkov proračuna. Naša naloga je drugačna. Kot glavno nalogo, in to vedno povem, oziroma glavnih stebrov naše obrambe je več, prva je materialna pripravljenost, ki je povezana s financiranjem obrambe, s proizvodnjo, z nabavo in gradnjo naših zmogljivosti. Jasno moramo vedeti, da bodo v obrambo začele se zlivati velike količine denarja. In veliko je odvisno od tega, kako bodo države izpolnjevale svoje obljube, ki so jih dale na področju obrambe. Do 2035 bodo evropske države za obrambo porabile okrog 6,8 trilijona evrov. Gre torej za ogromno količino denarja. Seveda ne bo šel ves denar za nabavo, ampak gre nekaj tudi za plače, za pokojnine, ampak 50 odstotkov tega denarja bo šlo v industrijo in proizvodnjo. To je torej ena stvar. Razumeti pa moramo tudi, da to prihaja iz nacionalnih sredstev. Države članice imajo torej ključno vlogo pri gradnji naše obrambe. Okrog 130 milijard evrov ima celoten resor in del tega obramba. Torej gre za stokrat manjši znesek iz resorja, kot to, kar bodo porabile države članice, torej znesek, ki smo ga omenili prej, 6,8 trilijona. Kako bodo države članice porabljale svoj denar, sredstva, bo močno vplivalo na to, kaj bomo imeli na koncu. In vprašanje je, kako te stroške narediti kar se da tehtne, smiselne in z njimi skrbno upravljati. Se pravi, države članice, ki bodo imele več denarja, bodo želele tega uporabiti, porabiti same. Ampak naša naloga je, da združimo njihove želje, prizadevanja in da zgradimo lastne in enotne skupne zmogljivosti ter močno industrijo. To ni preprosto in v evropski zgodovini ni prav veliko uspešnih primerov, da bi države članice zmogle panevropske projekte. Zato skušamo iskati dobre vire, delamo na evropskem ščitu, pobudi za drone in tako naprej z namenom, da bi združili države članice in poskušali sredstva uporabiti najbolj učinkovito, kar je mogoče. To je torej ena naloga, ki jo jemljemo zelo resno. Drugo pa je vprašanje, kaj proizvajamo kot naša industrija. Preoblikovanje industrije začenjamo z drugačnimi tehnologijami, kvantno tehnologijo, droni in tako naprej, umetno inteligenco in gre za moderno doktrino vojskovanja. Tehnologija je del obrambe in to je tisto, česar se moramo lotiti, zato iščemo nove programe in nove instrumente, s katerimi bi lahko to dosegli. Pomembno pa je tudi, da se ne bo preoblikovala samo industrija, ampak tudi nabavna stran. Zanima nas tudi povpraševanje, kako lahko svoje vojske, vlade pripravimo do tega, da se bodo učili od Ukrajine in zahtevali nova orožja za gradnjo svoje obrambe. Druga točka je zelo ključna.

/ izključen mikrofon prevajalke/ / izključen mikrofon prevajalke/ / izključen mikrofon prevajalke/

Najlepša hvala. Samo malo ... Tako, spoštovane kolegice in kolegi, komisar je torej zaključil s svojo predstavitvijo, sedaj bom odprl razpravo kolegic in kolegov, torej o samem programu komisije.

Prvi, ki se je prijavil, evropski poslanec gospod Matej Tonin, kasneje pa bom tudi vsi, ki boste se prijavili, seveda K boste dobili besedo. Kolega evropski poslanec Tonin, prva beseda je vaša, izvolite.

Spoštovani predsednik, hvala lepa. Drage kolegice in kolegi, lepo pozdravljeni, dragi komisar Kubilius, dobrodošli v Sloveniji, dobrodošli v slovenskem parlamentu. Smo veseli, da vas imamo tukaj glede izzivov, ki ste jih izpostavili in so zelo pereči. Mislim, da je poljski premier Donald Tusk zelo lepo povzel aktualno situacijo, ko je dejal, da 450 milijonov Evropejcev enostavno ne more več pričakovati, da nas pred 140 milijoni Rusi brani 340 milijonov Američanov. Mislim, da tukaj je v enem stavku povzel bistvo, kje trenutno smo in s spremembo ameriškega fokusa tudi v njihovih strateških dokumentih in preusmeritvijo proti Pacifiku je več ali manj jasno, da bo morala Evropska unija za svojo varnost poskrbeti sama, prej ali slej. In tukaj se vam želim zahvaliti, gospod komisar za delo, ki ga je Evropska komisija in Evropska unija opravila do sedaj. V tem mandatu je bilo narejenega več kot v zadnjih desetih letih. Nenazadnje ste vi komisar za obrambo, ki ga doslej nismo imeli, vzpostavljeni so bili številni finančni mehanizmi, ki državam članicam pomagajo, da okrepimo naše obrambne zmogljivosti. Kot ste dejali, čaka nas kar nekaj dela, med drugim sem tudi sam poročevalec EPP na obrambnem omnibusu oziroma poenostavitvah. Tukaj je pač ključno, ali je naša zelo sposobna in napredna industrija se prilagoditi in začeti proizvajati obrambne izdelke, proizvode tako da tudi pri strateških enablerjih ne bomo odvisni od naših zaveznikov v Združenih državah Amerike. Ampak če se osredotočim na stvari, ki jih je Evropska unija že naredila. to so finančni mehanizmi, ki jih imamo na razpolago, pa bi se vendarle. Zdaj pa obrnil na drugo stran, to pa je na prilagoditev institucij. Tukaj pa mislim, da še nismo naredili potrebnega koraka, tukaj nas še čaka naloga, imamo denar, sami ste v vaši razpravi omenili precej denarja za obrambo in varnost, če bomo te stvari realizirali. Mislim pa, da na sedanji čas še vedno niso prilagojene naše institucije, ki jih potrebujemo za soočanje z izzivi sedanjega časa.

Sami ste izpostavili evropsko vojsko. Jaz sem velik zagovornik evropske vojske, ker gre za koncept, da smo skupaj močnejši in da skupaj smo lahko veliko bolj učinkoviti. Ko danes odpiramo razpravo glede evropske vojske, je kar nekaj držav nervoznih, ker pričakujejo, da se jim bo odvzelo njihovo nacionalno vojsko. Nihče jim jo ne jemlje. Ampak je pa dejstvo, če primerjamo Ameriko in Evropo, da če bi imela Amerika 50 različnih vojska, s 50 državami, bi bila mnogo manj učinkovita kot pa sedaj, ko ima eno močno silo. In nekaj podobnega se mora zgoditi tudi Evropski uniji. Jaz verjamem, da bo proces dolg, da bo zapleten, ampak druge enostavno ni, če bomo želeli ohraniti neke vrste relevantnost na tej zahodni polobli.

In tudi glede odločanja in sprejemanja odločitev, sam sem sodeloval na obrambnih ministrialih, kjer sedi 27 obrambnih ministrov in učinkovitost odločanja je najverjetneje precej nižja, kot pa na nekoliko bolj ožjih forumih. Sami ste izpostavili Evropski varnostni svet.

Torej, spoštovani komisar, jaz bi vas rad vprašal ali v razpravah, ki jih vodite sami in ki se jih udeležujete, če potekajo tudi intenzivne razprave, da poleg zagotavljanja tega finančnega dela obrambe in poenostavitev, če potekajo tudi zelo konkretne razprave o prilagoditvi naših institucij? Kje se te razprave o prilagoditvi naših institucij vodijo, da bomo pripravljeni na izzive, ki nas čakajo v prihodnosti.

Še enkrat dobrodošli v Sloveniji.

Hvala kolegu Toninu. Naslednji je prijavljen kolega Gregorič in naslednji gospod Lipičnik. Kolega Gregorič, izvolite, beseda je vaša.

Hvala lepa. / oglašanje iz dvorane/ Zdaj pa dela, hvala lepa. Komisar Kubilius, najlepša hvala za vašo predstavitev in tudi za gradivo, ki smo ga dobili.

Jaz imam glede ukrajinske vojne že štiri leta majčkeno drugačen pogled in lahko samo povzamem, da je po podatkih, pa mislim, da se tudi približno strinjajo z vašimi je Evropa, je Ukrajina v zadnjih, v času po ruski agresiji prejela 400 milijard, ali lahko nadaljujem, je Ukrajina prejela 400 milijard evrov ali dolarjev pomoči, to pomeni približno deset milijard za delovanje civilne družbe države in 40 milijard za obrambo na leto. To grobo bi se temu lahko reče, da je Ukrajina na infuziji in umetnih pljučih, brez te pomoči sigurno ne bi preživela do danes. Zdaj, med tem je Rusija prevzela 20 procentov ozemlja in po podatkih New York Timesa izpred enega tedna naj bi bilo samo vojaških žrtev v tem času 1,2 milijona. Koliko jih je na ruski, koliko jih je na ukrajinski strani, bomo izvedeli šele pet let po vojni, ko bodo prešteli vse, vse grobove na eni in drugi strani. Zdaj to, da bomo, da bo Evropa dala 6,8 trilijona evra do leta 2035, kot ste omenil, pomeni približno 3 procente GDP, kajti do tedaj bo Evropa, bo evropski GDP v naslednjih desetih letih približno po moji oceni 222 trilijonov, to pomeni 3 procente naj bi šlo zdaj za obrambo. Nato je pa zahteval lani in je generalni sekretar Mark Rutte je kar žarel od veselja, ko je prodal evropskim Natovim državam željo, on je rekel dedija iz druge strani luže za 5 procentov, zdaj pa 5 procentov GDP Evropskega pa pomeni več kot tisoč milijard na leto in tisoč milijard na leto lahko kupi 50000 nemških tankov leopard, 50000, lahko kupi 10000 ameriških lovcev F35. Povejte mi, kdo lahko na leto izdela 50000 tankov, kdo lahko na leto izdela 10000 F35 in kdo jih lahko v Evropi vozi ali pilotira? Mislim, tule se gre za neke nore številke, ki jaz ne vem, kje, kje je bilo realno, ampak seveda vojaški planerji lahko planirajo karkoli, od tega ima profit izključno orožarska industrija in v primeru letalstva pač do zdaj definitivno Amerika.

Ne smemo pozabiti tudi, da danes poteka, poteče, danes poteče sporazum News card, ki je bil zadnji sporazum, ki je omejeval jedrske konice, pripravljene ready to go za Ameriko in za Rusijo od danes naprej nimamo nič. Pomeni, Američani so ukinili ABM 2002 so ukinili ANF2018 so ukinili, ukinili iranski jedrski sporazum, zdaj imamo še to ukinjeno, ukinili so open sky treaty in mi samo eskaliramo in tudi Evropa gre v samo po smeri eskalacije. In recimo, kje je tudi ena tiha eskalacija. In na katero so se seveda Rusi skozi pritoževali, je potem, ko je prišla v funkcijo, ko so prišle v funkcijo rakete Aegis, sistem Aegis v Romuniji in Poljski. V te izstrelitvene rampe Aegis se lahko montirajo take ali drugačne rakete, lahko se montirajo tudi rakete, ki ima jedrsko konico ob izstrelitvi. tega se ne ve, ampak raketa, izstreljena iz Romunije ali pa Poljske, leti do Sankt Peterburga ali Moskve šest do 10 stopinj, 6 do 10 minut. Če bi te rakete bile nameščene v Ukrajini, se te minute seveda še bistveno, drastično zmanjšajo in to seveda je problem, ki se ga nikoli nismo hoteli zavedati. Tako da moje vprašanje je, kaj lahko naredi Evropa za mir, razen vojne, v katero se pripravljamo, kaj lahko naredimo za mir? In tu bi vas, tu bi vas rad spomnil na tri stavke, ki jih je znani ameriški ekonomist, ki je, ki je v 30 letih spremenil, radikalno spremenil mišljenje, izrekel, mislim, da prejšnji teden ali pa zadnjih deset dni. On je, on je takole rekel, pa bi rad vaš komentar. "Evropa nima načrta za vojno z Rusijo. Evropa nima načrta za mir v Ukrajini. In Evropa nima denarja ne za prvo, ne za drugo varianto." Hvala lepa.

Samo malo.

Torej, gospod komisar me je prosil, da morda po dveh kolegih odgovori na nekaj, ker je bilo ogromno zadev v teh razpravah tudi vprašanja, vprašanja in podvprašanja. Tako da bo sedaj odgovoril kolegu Toninu in pa kolegu, ki je sedaj predstavil, Gregoriču, pa potem nadaljujemo z vsemi, ki ste še prijavljeni k besedi.

simultano tolmačenje govora - ANDRIUS KUBILIUS (evropski komisar za obrambo in vesolje): Zelo kratko odgovor gospodu Gregoriču.

Obstaja več načinov za mir v Ukrajini in seveda razumem, da želite povedati, da se želi Ukrajina predati in to bo prebada(?) mira, Ukrajine / nerazumljivo/ jaz mislim, da to ni pravi mir, mislim, da se Ukrajina brani ne zgolj sama sebe, ampak tudi Evrope, ampak trenutno je največja ovira za mir v Evropi neoimperialistična politika predsednika Putina in na to moramo biti pozorni. Ali se lahko doseže mir, kako se lahko doseže mir, ali se to lahko doseže na pravi način. Seveda dejansko mora biti pravičen in mora biti trajen, kar pomeni, da Rusija in Putin mora razumeti, da ne bo dosegel nič v Ukrajini, da ne bo zmagal te vojne in je odvisno od naše…, kar je pa odvisno od naše podpore Ukrajini. Dvanajst milijard na leto, kar je bilo do sedaj za Ukrajino, ki so…, isti znesek tudi s strani Američanov je manj kot 0,0 in nekaj odstotkov GDP-ja. Tukaj vidim izziv, ko govorimo o naši obrambi, smo se dogovorili z Natom, da bomo porabili 3,5 odstotka GDP za našo obrambo, ampak ko govorimo o Ukrajini, govorimo o 0,1 odstotka in hkrati govorimo o tem, da Ukrajina brani nas. Torej, nekaj ni prav in naše razmišljanje moramo izboljšati, povečati podporo Ukrajini, da bo prevladovala na bojnem, na bojišču in dosegla mir.

Drugič, kako bomo, v… koliko sredstev potrebujemo in zakaj jih namenjamo obrambi. Po mojem mnenju od naša civilizacija, od antičnega Rima ni imela boljšega odgovora, kot ga je imela antični Rim, ko so govorili o miru, ko ima, ko želite mir, se pripravite na vojno. Ni drugega odgovora. Kar pomeni, da potrebuje…, moramo vlagati v naše obrambne zmogljivosti, ne gre za majhna sredstva, ampak je manj kot Nato države članice, so porabile za njihovo obrambo pred, pred padcem berlinskega zidu. Torej, dejansko je, da se moramo na to spomniti in to razumeti in takrat so nad države članice bile razmeroma, tudi ekonomsko in družbeno. In ne pozabimo na to, ta aspekt, ta vidik razvoja. Star sporazum nuklearni dežnik je seveda tisto, o čemer države članice razpravljajo, /nerazumljivo/ člani nameravajo nuklearni ščit še zagotavljati. Aegis rakete so del našega programa, da bomo zmogli se braniti pred balističnimi napadi v soseščini, niso tako dobre pri obrambi pred ruskimi balističnimi raketami. Zato moramo povečati naš obrambni zračni ščit, vesoljni ščit, da bomo lahko ohranili mir na kontinentu.

In ko govorimo o Ukrajini in miru v Ukrajini, ne smemo nikoli pozabiti, da je Rusija začela vojno proti Ukrajini in da je Rusija tista, ki lahko takoj doseže mir, če bi nehala in se z vojnimi spopadi in umaknila sile iz Ukrajine. Torej, to je, kar mi v Evropi, v Sloveniji moramo biti pozorni na to. In situacija, s katero je soočena sedaj Ukrajina, torej Rusija proti majhni državi, kot vemo podobno bi se lahko zgodilo baltskim državam ali pa balkanskim državam. Torej, to je tisto, česar ne smemo pozabiti in moramo biti solidarni z Ukrajino.

Na vprašanje gospoda Tonina glede prilagoditve institucij ter dejansko moramo poiskati način, kako razviti naše institucije, je več vidikov tega vprašanja kako, kako razvijamo ta del, to področje, kako upravljamo z njim, sedaj razvijamo Evropsko obrambno unijo. Te razprave so zelo ključno tudi o členu 374(?) iz evropskega sporazuma, ki vzpostavlja obveznost vsem državam članicam Evropske unije, da nudijo vzajemno pomoč v primeru agresije, vojne agresije. Zelo pomemben člen, ki mu, ki potrebuje dodatno pravni, pravni jezik, dopolnitve o implementaciji in njenem izvajanju. Kajti vidim, da obstaja problem, saj imamo razprave o evropski neodvisnosti, avtonomnosti, evropski obrambi in razvoju na tem področju. Že zadnjih deset let potekajo te razprave in zelo podobno je govoril leta 2015 predsednik Komisije Juncker, zato se sprašujem vprašanje. Torej, sedaj imamo, smo soočeni z drugo situacijo, imamo izzive na področju varnosti in obrambe, ampak vprašanje, kako iti naprej s pravilnimi odločitvami. In mislim, da imamo pomanjkanje platformo, kjer bi se velika vprašanja, kjer bi se o teh vprašanjih razpravljali, razpravljali. Zato sam menim, da je dober primer na tem področju IFA plus skupina, ko bi se velike evropske države Nemčija, Francija, Italija, Španija, Poljska in včasih Združeno kraljestvo se srečevale, da bi se pogovarjali o varnostnih garancijah za Ukrajino in so bile sposobne doseči neke odločitve, ki veljajo potem za druge. Zato, predlagam, da se ta IFA plus 5+ format formalizira v neke vrste evropski varnostni svet, o katerem ste že pred desetimi leti napovedovala Macron in Merkel, ampak najprej menim, da potrebujemo dobro platformo, kjer bi se te razprave in ideje poglobljeno razpravljale in v tem okviru tudi sprejemale ustrezne odločitve.

Tako, spoštovani kolegi, komisar je sedaj odgovoril na prva dva razpravljavca. Nadaljujemo z razpravami kolegic in kolegov, naslednji je prijavljen kolega Lipičnik.

Najlepša hvala. Tudi jaz lepo pozdravljam našega gosta in sem vesel, da je danes v naši družbi, kot sem tudi vesel, da se pogovarjamo o neodvisnosti Evropske unije. Nisem tako zadovoljen s tem, da se pogovarjamo o neodvisnosti šele na točki, ko v glavnem razpravljamo o obrambi, ker se mi zdi, da smo s tem najverjetneje o neodvisnosti začeli govoriti prepozno. Kakšna so pravzaprav naša pričakovanja, pa ne verjetno samo moja, pač pa državljanov EU? Jaz mislim, da so pričakovanja vseh nas od Evropske unije, da nas v čim večji meri zaščitijo pred vse bolj ponorelim svetom, kjer so vse tiste temeljne vrednote, na katerih stoji EU pa če govorimo o tem, da smo humana socialna družba, ki temelji na človekovih pravicah, na spoštovanju zasebnosti in vsem ostalim mislim, da smo otok, ki je ves čas, že dlje časa oblegan iz vseh koncev sveta in da nikomur prav zares ne ustreza tisto, kar smo. Mislim pa, da tega mi sami prav zares ne razumemo. Zato v prvi vrsti potrebujemo razum, razumevanje in pa lojalnost dejanskim interesom EU. Verjetje v religijo prijateljev in sovražnikov je izrazito nevarno, ker se vedno znova na koncu izkaže, da obstaja vedno zgolj in samo čisti pragmatizem in računico. Ta trenutek, če se pogovarjamo o neodvisnosti, predstavlja temeljno težavo dejstvo, da je Evropa digitalna kolonija v popolnosti. Če gledamo po posameznih sklepih, tehnoloških sklopih, česa vse v Evropi nimamo, da sploh ne naštevam in na drugi strani pa zelo hitimo s projekti digitalizacije, na tujih platformah, na tuji tehnologiji, na tujih operacijskih sistemih s tem stopnjo odvisnosti zgolj povečujemo. Jaz prej, ko sem poslušal kolega, pravi, da se je ameriška strategija spremenila. Ameriška strategija se ni spremenila, ameriška strategija je že 20 let enaka. Lahko vam povem iz lastnih izkušenj, ker smo na digitalni agendi, ne vem, ali je bilo leta 2008, 2009, kjer sem bil reden udeleženec, bili priča, da se je celoten dogodek Evropske komisije Digitalna agenda izvedel na takrat startupu, Twitterju zdajšnjem X, ki je bil takrat startup, kar pomeni, da je Evropska unija in komisija neposredno lansirala ameriški startup še enega v vrsti in se to nikomur ni zdelo čudno. Če zdaj govorimo o razvoju sodobnih orožij, če se že dotaknem teme, ki je sicer ne maram, obramba in če kdo verjame, lahko da lahko svojo oborožitev in svojo obrambo utemeljimo na tujih digitalnih tehnologijah, potem vam jaz kot informatik povem, da se motim in to zelo. Zaradi tega, ker imajo vsi sistemi backdoore, kar pomeni, da delamo račun brez krčmarja. Tako da, jaz bi rad, da se ne sprenevedamo, da so se stvari spremenile, pač pa se spremenimo dejansko mi in razumemo, da Evropa dejansko potrebuje neodvisnost, ne nekaj, kjer igramo neodvisnost in se pretvarjamo, da smo neodvisni. Hvala.