Spoštovani kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje!
Začenjam 129. izredno sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi drugega odstavka 20. člena, prvega odstavka 58. člena ter prvega odstavka 60. člena Poslovnika. Obvestili odsotnih poslankah in poslancih seje in vabljeni na sejo sta objavljeni na e-klopi. Dobro jutro, vsem skupaj.
Prehajamo na določitev dnevnega reda 129. izredne seje, predlog katerega ste prejeli v četrtek, 29. januarja. O predlogu bomo odločali v skladu z drugim odstavkom 64. člena Poslovnika. Prehajamo na obravnavo in odločanje o predlogu za širitev dnevnega reda, in sicer Državnemu zboru sem predlagala, da, dnevni red 129. izredne seje razširi s 24. točko, to je z mandatno-volilnimi zadevami. Predlog ste prejeli 4. februarja. Želite morda besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne.)
Potem ne bo predstavitev stališč o predlogu širitve in prehajamo na odločanje. Prosim vas, da preverite delovanje vaših glasovalnih naprav. Odločamo o predlogu za širitev dnevnega reda.
Glasujemo. 64 poslank in poslancev navzočih, za jih je glasovalo 44, proti so bili štirje.
(Za je glasovalo 44.) (Proti 4.)
Ugotavljam, da je predlog za širitev sprejet.
Državni zbor bo izglasovano širitev obravnaval kot 24. točko dnevnega reda, in sicer v sredo, 11. februarja.
Zdaj prehajamo na glasovanje o določitvi dnevnega reda v celoti. Državnemu zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem s sprejeto dopolnitvijo.
Glasujemo. 65 poslank in poslancev je prisotnih, 45 jih je glasovalo za, proti jih je bilo 20.
(Za je glasovalo 45.) (Proti 20.)
Ugotavljam, da je dnevni red 129. izredne seje Državnega zbora določen.
Prehajamo na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA - DRUGA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O VOZNIKIH, V OKVIRU SKRAJŠANEGA POSTOPKA.
Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim Janezom Ciglerjem Kraljem. Predlog zakona je na 80. nujni seji 4. februarja obravnaval Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor kot matično delovno telo. Ker po končani razpravi odbor členov predloga zakona ni sprejel, je bila druga obravnava predloga zakona na seji delovnega telesa končana.
In zdaj dajem besedo predstavnikom poslanskih skupin za predstavitev stališč.
Najprej ima besedo Poslanska skupina Socialnih demokratov, v njenem imenu Janja Rednjak, izvolite.
Spoštovana predsednica, hvala za besedo.
Pozdravljeni vsi skupaj!
Za vsak predlog sprememb na področju prometne varnosti in pravic voznikov je potrebno previdno pretehtati, ali imamo opravka z dobrimi rešitvami, ki izhajajo iz dejanskih sistemskih težav ali pa gre za parcialne, slabo utemeljene posege, ki lahko dolgoročno zmanjšajo varnost v prometu in sistemu urejanja prometa? Prometna varnost namreč ni samo neka tehnična niša, temveč področje, kjer se vsakodnevno srečujejo pravice posameznika, varnost vseh udeležencev v prometu in odgovornost države. Prav zato mora biti zakonodaja na tem področju stabilna, premišljena in predvsem notranje skladna. Predlagana novela pred nami za Poslansko skupino Socialnih demokratov tega standarda ne dosega. Predlog posega v sistem vozniških dovoljenj, postopkovnih pravil in obveznosti voznikov, ne da bi prepričljivo pokazal, katere konkretne pomanjkljivosti obstoječe ureditve dejansko odpravlja. Manjka jasna analiza stanja. Manjkajo podatki o učinkih obstoječega sistema, predvsem pa manjka dokaz, da so predlagani ukrepi sorazmerni in nujni. Zakon bi, če bi bil sprejet, bistveno povečal tveganje za pravno varnost voznikov, zaradi dodatnih naloženih obveznosti in možnosti poseganja v vozniške statuse. Je neusklajeno z drugimi predpisi, zlasti s prekrškovno zakonodajo in splošnimi pravili upravnega postopka. Ne naslavlja nobenih ključnih izzivov prometne varnosti in ne izkazuje jasne povezave z javnim interesom. Takšen zakon bi moral krepiti pravno varnost, spoštovati postopkovna jamstva, temeljiti na podatkih in jasno izkazovati, da je varnost ljudi na prvem mestu. Predlagana novela teh kriterijev ne izpolnjuje. Hvala.
Hvala lepa.
Poslanska skupina Nova Slovenija - krščanski demokrati je naslednji: magister Janez Žakelj, izvolite.
Najlepša hvala, gospa predsednica.
Spoštovani kolegice in kolegi!
Predlog zakona o voznikih je bil že jeseni leta 2022 pripravljen na pobudo županov jugovzhodne Slovenije in podprt z več kot 32 tisoč podpisi prebivalcev regije. Gre torej za jasen izraz volje lokalne skupnosti, ki se vsakodnevno sooča s posledicami neučinkovite zakonodaje in pomanjkanja sistemskih rešitev. Osnovni namen predloga zakona je zagotavljanje večje varnosti v cestnem prometu, hkrati pa tudi povečanje socialne vključenosti ter ustvarjanje boljših izhodišč za zaposljivost posameznikov. Vozniško dovoljenje namreč ni zgolj prometna pravica, temveč pomembno orodje za vključevanje v družbo in trg dela. V Novi Sloveniji smo zato predlagali, da lahko k opravljanju vozniškega izpita pristopijo osebe, ki so osnovno šolo obiskovale devet let in imajo uspešno zaključen vsaj 7. razred osnovne šole. Na ta način se zagotavlja, da osebe, ki aktivno sodelujejo v cestnem prometu, znajo brati, pisati in razumeti prometna pravila, kar neposredno vpliva na njihovo odgovornost in varnost vseh udeležencev v prometu. Podoben pogoj za pridobitev vozniškega dovoljenja že poznajo tudi nekatere druge države članice Evropske unije, Slovenija pri tem predlogu torej sledi preverjenim rešitvam iz primerljivih okolij. Koalicija je kot enega glavnih razlogov za zavrnitev predloga navajala težave pri izvedbi. Ob tem se upravičeno zastavlja vprašanje, kako je v času digitalizacije in umetne inteligence lahko problem preveriti ali ima kandidat zaključenih sedem let osnovne šole. Naj nam bo dovoljeno pomagati: za takšno preverjanje bi zadoščala že preprosta evidenca oziroma Excel tabelica - orodje, ki ga, kot vemo, Ministrstvo za solidarno prihodnost pod vodstvom ministra Maljevca sicer ne preveč uspešno uporablja pri izvajanju pravic iz naslova dolgotrajne oskrbe. V koaliciji se pogosto sklicujete na pomen civilne družbe. V tem primeru imate pred seboj jasen glas lokalne skupnosti, županov in več kot 32 tisoč prebivalcev jugovzhodne Slovenije. Če strokovne službe težave ne zmorejo ali ne želijo rešiti, bi bilo vsaj pošteno prisluhniti tistim, ki posledice neustreznih rešitev živijo vsak dan. Pri iskanju učinkovitih rešitev velja upoštevati tudi misel Alberta Einsteina, da je norost delati isto znova in znova ter pričakovati drugačne rezultate. Nadaljevanje dosedanjega pristopa očitno ne prinaša večje varnosti in ne večje vključenosti. Ko v koaliciji trdite, da je zakon diskriminatoren, poudarjamo, da je bilo merilo zaključenega 7. razreda osnovne šole predvideno enako za vse kandidate brez izjem in brez razlikovanja. Enaka pravila za vse niso diskriminacija, temveč temelj pravične in odgovorne države.
Za konec pa še besedo o izvajanju tako imenovanega Šutarjevega zakona. Če zakon obstaja zgolj na papirju, medtem ko se v praksi zapleta, odlaga in prepušča improvizaciji, potem to ni dokaz socialne države, temveč dokaz neučinkovitosti. Državljani ne potrebujejo zakonov za tiskovne konference, temveč takšne, ki delujejo v praksi. Hvala.
Hvala lepa.
Poslanska skupina Levica je naslednja in kolegica Nataša Sukič, izvolite.
Hvala lepa predsednica, lep pozdrav.
Predlog sprememb zakona ponovno obravnavamo že ene četrtič, ker so predlagatelji mnenja, da oseba, ki v devetih letih ni uspešno končala niti 7. razreda osnovne šole, nima ustrezne pismenosti za vključevanje v cestni promet kot voznik ali voznica. Zato za pridobitev vozniškega izpita predlagajo dodaten pogoj, da je posameznik uspešno zaključil vsaj sedmi razred osnovne šole. Pravijo, da bi s tem lahko nekoliko zmanjšali število prometnih nesreč in hkrati pripomogli k temu, da bi kakšen otrok več končal osnovno šolo. Teoretično bi bila, če predpostavimo, da otroci v šolo hodijo za to, da bi lahko vozili avto, in če bi bila nepismenost eden glavnih vzrokov za prometne nesreče v Sloveniji, takšna zakonska rešitev ustrezna. Praktično pa to, da je zaključen sedmi razred pogoj za pristop k vozniškemu izpitu, v ničemer ne motivira otrok k učnemu uspehu, nepismenost pa, vsaj po podatkih agencije za varnost v prometu ni vzrok za prometne nesreče. Zakon ne samo, da ne bo dosegel ciljev, ki jih zasleduje, njegovo sprejetje ima lahko za posledico kvečjemu poslabšanje varnosti v cestnem prometu, saj bi se z njegovim sprejetjem onemogočilo pristop k usposabljanju in pridobitvi vozniškega izpita za vse, ki niso končali sedmega razreda osnovne šole, torej bi, če bi tak zakon sprejeli, vozili na črno. Ustrezna pismenost se tekom pridobitve vozniškega izpita preverja na teoretičnem delu izpita in ne v sedmem razredu osnovne šole. Če hočeš opraviti teoretični del, moraš znati brati in pisati. Tu se sicer pojavi vprašanje, zakaj v NSi ne bi motivirali šolarjev k učenju še s tem, da bi končan sedmi razred postavili tudi za pogoj za pridobitev licence za voznike čolna do 25 metrov ali pa za pilote ultra lahkega letala, odgovor je seveda preprost, ker Romi ne vozijo čolnov in ultra lahkih letal. Zakon, ki ga obravnavamo menda že četrtič, je del paketa sprememb zakonodaje, katerih tarča je kakopak romsko prebivalstvo. Namen zakona je, da se Romom, ki ne dokončajo osnovne šole, onemogoči pravica, da pridobijo vozniški izpit. Za nekoga, ki živi na podeželju in Romi v glavnem živijo na podeželju, ob trenutnem stanju javnega potniškega prometa v državi to pomeni, da se jim dejansko odvzame tudi pravica do večine zaposlitev v državi in se jih obsodi na životarjenje v revščini. Pa ne samo, da se ne moreš peljati na delo, če bi ga kje si dobil, ne moreš niti v trgovino, na pošto ali banko in ne moreš peljati otrok v šolo ali vrtec, čeprav NSi zavaja javnost, da je namen ravno spodbujanje Romov, da bi otroci šli v šole. Materialne, življenjske okoliščine in nerazvitost javnega potniškega prometa Rome dobesedno silijo k uporabi avtomobila. Bodo pač vozili na črno, če jim onemogočimo delati izpit brez končanega sedmega razreda osnovne šole, verjetnost prometnih nesreč pa bo tako samo še višja. Ampak rešitve, kot se slikajo so sila preproste. Če bo nek Rom z nedokončanim sedmim razredom osnovne šole povozil kleno slovensko dekle, bomo pač dvignili pogoj za usposabljanje za voznika motornih vozil na osmi razred ali pa na deveti. Ta pogoj lahko z izgovorom zagotavljanja pismenosti in motivacije za pridobitev čim višje izobrazbe prosto dvigujemo po mili volji. Dokler bo to pač služilo skrajno desničarskemu populizmu, ki ne služi motiviranju Romov, da bi šli v šole. Ampak večinskemu prebivalstvu, da ja zasovraži Rome, v kolikor jih še ni. Zakon deklariranih ciljev nikoli ne bo dosegel, dosegel pa bo, če bo kdaj sprejet, nedeklarirane cilje je t, da se Rome še bolj marginalizira, še bolj izključi in še bolj poniža, kot so, že zaradi mizernih in človeka nevrednih razmer v katerih v glavnem živijo. Seveda smo v Levici glasovali proti.
Spoštovani!
Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o voznikih, ki ga je v Državni zbor vložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim Janezom Ciglerjem Kraljem ponovno uvaja rešitve, ki so bile že vsebovane v preteklih večkrat obravnavanih novelah zakona, a ne prinaša novih utemeljenih argumentov, ki bi podprli potrebo po takšnih spremembah. Novela širi nabor pogojev, ki jih mora izpolnjevati kandidat za pridobitev vozniškega dovoljenja. Poleg že obstoječih starostnih in zdravstvenih kriterijev se predlaga tudi izpolnjena osnovnošolska obveznost in zaključek vsaj sedmega razreda osnovne šole. Takšna dopolnitev je v preteklih obravnavah sprožila številne pomisleke, ki so jih izražali poslanke in poslanci, aktualna Vlada Republike Slovenije, strokovna javnost ter sedaj tudi Zakonodajno-pravna služba. Kritike so bile usmerjene predvsem v vprašanje smiselnosti povezave med izobrazbo kandidata in varnostjo v prometu, saj ni priloženih analiz ali raziskav, ki bi to povezavo dokazovale. Predlagatelj je sicer v prehodnih določbah predvidel, da se vsi že pričeti postopki za pridobitev vozniškega dovoljenja zaključijo po veljavnem zakonu. Ob tem novela upošteva, da kandidati niso zgolj državljani Republike Slovenije, temveč tudi tuje osebe in zato predvideva obveznost predložitve dokazila o primerljivi izobrazbi, pridobljeni v tujini. Kljub temu pa ostaja nejasno, kako bi uvedba dodatnega izobrazbenega pogoja dejansko prispevala k večji varnosti v prometu. Poleg tega bi uvedba dodatnih izobraževalnih zahtev lahko povzročila dodatne administrativne in praktične težave za kandidate, ne da bi s tem dejansko povečali varnost v prometu. Predlagatelj se sklicuje tudi na določbe evropske direktive, ki državam članicam omogočajo, da določijo dodatne pogoje za izdajo vozniških dovoljenj. Vendar iz vsebine novele ni razvidno, da bi bila pri tem izvedena kakršnakoli posvetovanja z Evropsko komisijo ali da bi bile upoštevane morebitne smernice in priporočila Evropske unije. Pomembno je tudi opozoriti, da zaostritvi pogojev ni bila naklonjena niti prejšnja Vlada Republike Slovenije oziroma tedanji minister za infrastrukturo. V odgovoru na vsebinsko sorodno poslansko pobudo iz leta 2021 so bili namreč podani podobni, mestoma celo enaki argumenti proti uvedbi dodatnih izobrazbenih kriterijev, ki so bili izraženi tekom obravnav preteklih predlogov novel v tem mandatu Državnega zbora. Glede na vse navedeno v Poslanski skupini Svoboda ocenjujemo, da predlagane spremembe in dopolnitve zakona niso smiselne, ne prispevajo k večji varnosti v prometu in predstavljajo nepotrebno zaostritev pogojev za pridobitev vozniškega dovoljenja. Zato smo na matičnem delovnem telesu ponovno glasovali proti tej noveli.
Hvala lepa.
In še Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke in Bojan Podkrajšek, izvolite.
Spoštovana predsednica, hvala za dano besedo. Lep pozdrav tudi državnemu sekretarju, kolegice in kolegi in vsi, ki spremljate to sejo. Pred nami je Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o voznikih. To je eden izmed ukrepov za reševanje romske problematike predvsem v jugovzhodni Sloveniji. Predlog zakona je bil pred tem že vložen trikrat, prvič so ga vložili leta 2023 več kot 30000 volivk in volivcev in 11 županov jugovzhodne Slovenije. Nato ga je dvakrat vložila Nova Slovenija, prvič 24. 7. 2024 in drugič 21. 2. 2025. Tokrat smo ga sopodpisali tudi v Slovenski demokratski stranki, torej četrtič. Predvsem z razlogom, da bi izboljšali varnost v cestnem prometu se v predlogu zakona predlaga, da bi lahko vozniški izpit opravljala in vozniško dovoljenje pridobijo tiste osebe, ki so obiskovale devetletno osnovno šolo in uspešno zaključili sedmi razred. Za tiste, ki so osnovno osnovnošolsko izobraževanje opravili v tujini, pa naj velja pogoj, da imajo končano primerljivo stopnjo izobrazbe. S tem razlogom smo seveda sopodpisali v Slovenski demokratski stranki. Žalosti pa podatek, da je bil ta predlog zakona na matičnem odboru zavrnjen. Seveda naj pa spomnim vse kolegice in kolege in vse tiste, ki spremljajo to današnjo sejo, da v tem zakonu prav gotovo zasledujemo varnost v cestnem prometu. Predvsem se dotika tistih, ki bodo v prihodnje stopali v vozila in na naše ceste. Koalicija je seveda to zavrnila že četrtič. Je pa koalicija bila sposobna, da je za vse državljane, ki ne živijo v Republiki Sloveniji, pred enim mesecem sprejela zakon. Nekdo, ki je prijavljen vsaj eno leto v Republiki Sloveniji, odide na našo upravno enoto, to seveda velja za vse tiste, ki prihajajo iz Kosova, Srbije, Makedonije, Bosne, pa še iz katere države, da na upravni enoti to vozniško dovoljenje in pridobi novo vozniško dovoljenje, seveda s slovensko oziroma evropsko zastavo. Skratka, tu nas v Slovenski demokratski stranki skrbi. Predvsem pa bomo seveda s tem nadaljevali, da bo ta zakon v prihodnje se ponovil in prišel ta v Državni zbor in tudi stopil v veljavo, ker gre za bistveno, bistveno izboljšanje varnosti v cestnem prometu. Hvala.
