Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi, vsi vabljeni, ostali prisotni, vsem želim dobro jutro!

Začenjam 75. nujno sejo Odbora za finance in obveščam vas, da so zadržani in se seje ne moreta udeležiti naslednja člana odbora; to je gospod Milan Jakopovič in Jernej Vrtovec. Hkrati pa vas obveščam, da je Poslanska skupina SDS napovedala obstrukcijo 75. nujne seje Odbora za finance, to je današnje seje, tako da teh kolegov danes ne bo prisotnih.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odbora. Ker v poslovniškem roku nisem prejela drugih predlogov v zvezi z dnevnim redom, ugotavljam, da je določen takšen dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem seje.

Prehajam na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O BANČNIŠTVU, NUJNI POSTOPEK.

Predlagatelj zakona je Vlada. Kolegij predsednice Državnega zbora je na 152. seji, 19. 12. 2025 sklenil, da se predlog zakona obravnava po nujnem postopku. Predlog zakona je uvrščen na 129. izredno sejo Državnega zbora. K obravnavi točke so vabljeni predstavnice, predstavniki Ministrstva za finance, Državnega sveta, Banke Slovenije in Zakonodajno-pravne službe.

Prejeto dodatno gradivo k predlogu zakona je mnenje Zakonodajno-pravne službe, mnenje Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance ter zahteva za sklic izredne seje Državnega zbora ter pojasnila Ministrstva za finance na mnenje Zakonodajno-pravne službe. Amandmaji k predlogu zakona se vlagajo do zaključka razprave o posameznih členih na seji odbora. Amandmaje so vložile Poslanske skupine Svoboda, SD in Levica.

Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona in želi predstavnica Ministrstva za finance podati dopolnilno obrazložitev k členom predloženega zakona? (Da.)

Izvolite, državna sekretarka, gospa Nikolina Prah.

Najlepša hvala.

Spoštovane poslanke in spoštovani poslanci!

Glavni namen Predloga Zakona o bančništvu, ki je danes predmet obravnave, je uskladitev obstoječega Zakona o bančništvu, zaradi prenosa direktive EU, ki spreminja direktivo EU v zvezi z nadzorniškimi pooblastili, sankcijami, podružnicami tretjih držav in okoljskimi, socialnimi in upravljavskimi tveganji. Predlog zakona ob tem ohranja ključne rešitve iz obstoječega zakona, med drugim pogoje za ustanovitev bank, razmejitev bančnih in finančnih storitev, vlogo Banke Slovenije kot nadzornega organa v bančnem sektorju, pravila notranjega upravljanja ter odgovornost uprave in nadzornega sveta bank.

Dovolite, da vam v nadaljevanju na kratko predstavim poglavitne rešitve predloga zakona, ki izhajajo iz prej omenjene direktive. Prvič, uvajajo se podrobna pravila za opravljanje bančnih storitev družb iz tretjih držav. Družbe iz tretjih držav, ki želijo opravljati osnovne bančne storitve v EU, bodo morale ustanoviti podružnico v državi članici in pridobiti dovoljenje po pravu EU. Če skupina iz tretje države preseže 40 milijard evrov sredstev v EU ali deset milijard evrov v eni državi članici, bodo lahko pristojni organi zahtevali, da podružnice pridobijo dovoljenje kot podrejene institucije.

Drugič, uvajajo se administrativni ukrepi; to so periodične denarne kazni in administrativne sankcije. Navedene ukrepe, ki ciljajo na večjo učinkovitost in sorazmernost sankcioniranja, bo kot nadzorni organ izvajala Banka Slovenije.

Tretjič, uvaja se zahteve za upravljanje okoljskih, družbenih in upravljavskih tveganj, tako imenovanih ESG dejavnikov. Banke bodo morale ocenjevati usklajenost svojih portfeljev s cilji EU glede podnebne nevtralnosti in pripraviti načrte za obvladovanje teh tveganj. Pristojni organi bodo lahko ukrepali, če bodo ocene ali ukrepi institucij nezadostni. Banke bodo tako morale ESG dejavnike vključiti v svoje strategije, notranje postopke in upravljanje tveganj.

Četrtič, predvideni so dodatni ukrepi za zagotovitev neodvisnosti in integritete članov Sveta Banke Slovenije in zaposlenih v banki. Slovenije. Tako bodo morali ti pred nastopom funkcije oziroma zaposlitve in na to najmanj enkrat letno predložiti izjavo o osebnih interesih, ki vsebuje informacije, ki bi lahko pomenili nasprotje interesov za Banko Slovenije, na primer imetništvo delnic, obveznic, vzajemnih skladov in podobno. Uvaja se tudi nadzor Banke Slovenije nad izpostavljenostmi bank do kripto sredstev in nadzor Banke Slovenije nad pomembnimi posli kot so združitve, delitve in pridobitve deležev s strani finančnih deležnikov, to je bank, finančnih holdingov in mešanih finančnih holdingov.

In petič, dodajajo se pogoji za člane Sveta Banke Slovenije in sicer jasnejši pogoji glede izobrazbe, izkušenj, kazenske neobremenjenosti ter osebnostne primernosti. Uvaja se zahteva po ustrezni strokovni sestavi in raznolikosti sveta kot celote, ter omejitev, da član lahko funkcijo opravlja skupaj največ 14 let. S predlogom zakona se uvaja tudi nekatere novosti, ki sicer niso vezane na prenos direktive, ampak se z njimi dosega večja jasnost in usklajenost z evropsko prakso. Tako je v postopkih pridobivanja kvalificiranega deleža predlagana uvedba odločitve o ne nasprotovanju. Trenutna ureditev izdaje dovoljenj je namreč v praksi pokazala določene pomanjkljivosti zaradi izključne pristojnosti Evropske centralne banke pri presoji primernosti imetnikov. Evropska zakonodaja namreč jasno razlikuje med odobritvijo, ki temelji na trenutnih okoliščinah in jo je mogoče spremeniti, ter dovoljenjem, ki je trajno in ga je potrebno formalno odvzeti. Ker ni pravne podlage, na kateri bi ECB lahko odvzela dovoljenje imetniku kvalificiranega deleža, se kot ustreznejša rešitev uvaja sistem odobritve namesto dovoljenja. Uvaja se elektronski dostop pooblaščenih oseb Banke Slovenije do podatkov iz centralnega registra prebivalstva. Banka Slovenije te podatke že sedaj pridobiva, vendar z ročnimi oziroma pisnimi zahtevami, kar je časovno zamudno. Elektronski dostop bo omogočil učinkovitejše izvajanje zakonskih pristojnosti ter v zvezi s tem razbremenil Banko Slovenije.

Nadalje se določajo pravila glede možnega preoblikovanja hranilnice v banko na podlagi dovoljenja Banke Slovenije ob predložitvi dokumentacije o izpolnjevanju pogojev glede kapitala. Notranje revizije in poslovanja v tujih valutah. Ureditev sledi pričakovanjem ECB iz posameznih postopkov ter zapolnjuje trenutno pravno praznino. Predlog zakona omogoča tudi bolj prožno presojo primerov, ko imajo člani uprave banke registrirano samostojno podjetništvo, saj to dejstvo praviloma ne vpliva na njihovo dejansko razpoložljivost pri opravljanju funkcije člana uprave. Hkrati se postopek izdaje dovoljenj usklajuje s prakso, uporablja se prepis zvočnega posnetka, kandidatu se omogoči vpogled v posnetek, o ugovorih pa odloča uradna oseba ob zagotovitvi učinkovitega pravnega sredstva. Rešitve povečujejo preglednost in preprečujejo neupravičene omejitve pri presoji primernosti za kandidate članov uprav bank. Na ravni zakona se ureja predložitev finančnega načrta pri vlogah za izdajo dovoljenja, vključno s projekcijo izpolnjevanja kapitalskih zahtev, kar predstavlja prenos obstoječe prakse v zakon. Zakon hkrati poudarja, da mora banka ob ustanovitvi zagotoviti tudi dodatni kapital za obvladovanje tveganj iz poslovnega načrta, s čimer se prispeva k stabilnosti novih institucij.

K predlogu zakona so bili na podlagi mnenja Zakonodajno-pravne službe vloženi tudi amandmaji koalicije, ki jih Vlada podpira. saj odpravljajo ugotovljene pomanjkljivosti oziroma izboljšujejo jasnost predlaganega zakonskega besedila. Ob tej priložnosti se tudi Zakonodajno-pravni službi zahvaljujemo za izčrpno mnenje, glede katerega smo podali tudi dodatna pisna pojasnila.

V zaključku tako predlagam, da besedilo predloga zakona, vključno z amandmaji koalicije podprete. Hvala.

Hvala lepa. Sedaj pa dajem besedo predstavnici Zakonodajno-pravne službe, magistri Sonji Bien Karlovšek.

Hvala lepa za besedo. V pisnem mnenju je Zakonodajno-pravna služba podala splošne pripombe, in sicer je opozorila na načelo jasnosti in pomenske določljivosti zakonskih določb na način prenosa direktiv Evropske unije v pravni red, ki mora biti opravljen v skladu z ustaljeno nomotehniko in uporabljati ustaljene terminološke izraze, ker je prenos usmerjen v zasledovanje cilja direktive, ne pa v bolj ali manj dobeseden prepis določb direktive. Že uvodoma je ZPS opozorila tudi na nove institute oziroma odstope od zakona o prekrških, zlasti nadaljevan prekršek, odstop od pregona, ki niso problematični samo z vidika pravnega sistema, ampak z vidika ustavnega načela enakosti pred zakonom, saj bi se z njimi samo za nekatere prekrške po predlogu zakona vzpostavila nova instituta, ki v zakonodajnem gradivu nista obrazložena in zato ni mogoče najti prepričljivih in utemeljenih razlogov za razlikovanje med prekrški po tem predlogu zakona in ostalimi prekrški, na primer tudi v zakonih, ki urejajo kompleksna finančna področja; na primer Zakon o trgu finančnih instrumentov.

ZPS je podala tudi pripombe k posameznim členom, največ z vidika jasnosti določb, o ustreznosti uporabljene terminologije, pravilnega sklicevanja, pa tudi z vidika izvedljivosti določb. Obširnejše pripombe so bile podane tudi k 11. poglavju o administrativnih sankcijah. Z amandmaji koalicijskih poslanskih skupin je večina pripomb odpravljenih. Na nekatere pripombe odgovarjajo tudi pojasnila, ki jih je vložilo Ministrstvo za finance in iz katerih najpogosteje izhaja, da je razlog za neupoštevanje pripombe dosleden prenos direktive.

Glede podanih pojasnil, ZPS ugotavlja, da so nekatera zapisana tako, kot da ustrezni amandmaji, ki pripombe ZPS odpravljajo, niso vloženi. Gre za pojasnila k 3. členu, h kateremu je vložen amandma, k 7. členu glede izraza Evropska unija in Enotni odbor za reševanje, glede drugega odstavka 22. člena, 29. člena, pripomba k prvemu odstavku 33. člena na katero odgovarja pojasnilo, je upoštevana z amandmajem k 37. členu. Pripomba k 41. členu glede tako imenovanih ESG tveganj je bila odpravljena z amandmajem, z amandmajem k 8. členu.

Prav tako je kljub drugačnemu pojasnilu ustrezno upoštevana pripomba z amandmajem k 191. členu. V pojasnilih k 259. členu glede poprave sklica, iz 81. na 258. člen, je zmotno navedeno, da je to upoštevano z amandmajem k 259. členu; gre za amandma k 260. členu, ki ta sklic spreminja in je s tem pripomba ZPS ustrezno upoštevana. Prav tako sta z amandmaji črtana 503. in 504. člen, zato so pripombe k tema členoma v celoti odpravljene.

Med pomembnejšimi pripombami, ki niso bile odpravljene z amandmaji in pojasnili Ministrstva za finance je treba izpostaviti pripombo k drugemu odstavku 9. člena. Po oceni ZPS določba, ki naj bi predstavljala generalno klavzulo glede razmejitve pristojnosti med Banko Slovenije in Evropsko centralno banko ni dovolj jasna, zlasti glede zadnjega odstavka(?), razen če ta zakon ali uredba izrecno določa drugače, saj iz nadaljnje zakonske ureditve ni mogoče razbrati, kdaj zakon izrecno določa drugače. Poleg tega so z amandmaji nekatera alternativna sklicevanja na pristojnosti ECB in Banke Slovenije črtana, zato je treba ponovno dodatno preveriti, ali in v katerih primerih ta zakon določa drugače.

Izpostaviti je treba tudi pripombo k 522. členu predloga zakona. ZPS vztraja na pripombi, da ne gre za tako imenovano uskladitveno tehnično novelo Zakona o Banki Slovenije, ampak za tako spremembo, ki bi morala biti obravnavana v okviru samostojne novele. In sicer ne glede na to, da se z novelo v pravni red prenaša direktiva Evropske unije. Glede na to, da je bila predlagana samo sprememba 30. člena Zakona o Banki Slovenije, drugi členi pa niso predmet sprememb in dopolnitev in jih v tem zakonodajnem postopku tudi ni mogoče pravilno umestiti zaradi omejitev, določenih v Poslovniku, je treba ponoviti, da bi bilo treba časovno omejitev mandata za guvernerja urediti v 35. členu, glede vice guvernerja v 36. členu, dodaten razrešitveni razlog pa v 39. členu Zakona o Banki Slovenije. Prav tako bi bilo treba datumsko določeno omejitev mandata umestiti v ustrezno prehodno določbo, ne pa v 30. člen Zakona o Banki Slovenije. Hvala.

Hvala lepa.

Želi besedo predstavnik Banke Slovenije? (Da.)

Izvolite Primož, gospod Primož Dolenc, guverner Banke Slovenije.

Hvala lepa, dobro jutro.

Dobro jutro, spoštovani poslanke in poslanci, člani odbora, za povabilo na razpravo o tako pomembnem zakonu za naše delo in za delo finančnega sistema v Sloveniji!

Bančništvo je eno izmed najbolj reguliranih dejavnosti, banke upravljajo z našimi depoziti in prihranki, imajo pomembno vlogo pri našem vsakdanju, zagotavljajo tudi finančno stabilnost. Zakon o bančništvu skupaj z Uredbo o bonitetnih zahtevah predstavlja osnovni pravni okvir bančne regulacije, namenjen zagotavljanju stabilnega bančnega in finančnega sistema. In glavni razlog za spremembo je implementacija šeste direktive o dejavnosti in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij, ki je tudi zadnji pravni akt Evropske unije za celovito uveljavitev baselskih standardov Basel III, ki jih kot odgovor na pokrizno bančno reformo sprejme oziroma je sprejel baselski odbor za bančni nadzor. Skratka gre za pravila, kako naj banke preudarno poslujejo, zato, da so naši prihranki varni, da je finančni sistem zdrav. Gre tudi za pomemben korak pri oblikovanju bančne unije, katere, katere osnovni cilj je zagotoviti stabilen, kot sem že prej rekel, finančni sistem, odporen tudi na nepredvidljiva geopolitična dogajanja in gospodarske šoke; teh je še posebej veliko v zadnjem obdobju. Predlog zakona tako poleg krepitve zahtev o nadzorniški neodvisnosti določa pravila glede zelenega prehoda in harmonizira nove zahteve in pooblastila za učinkovitejši nadzor bank tudi v okviru čezmejnega delovanja bank iz tretjih držav. Pri tem tako direktiva kot predlog zakona v največji možni meri, ki še zagotavlja varno upravljanje in stabilnost bank, upošteva tudi načelo sorazmernosti. To je za naše banke zelo pomembno, ker so v evropskem smislu relativno majhne in ta vidik, moram povedati, ne upoštevamo samo zato, ker je tako piše v zakonodaji, ampak ker je dejansko celoten princip bonitetnega nadzora naravnan tako, da je tveganju prilagojen in se upošteva tudi proporcionalnost v našem vsakdanjem delu.

Nov zakon bo tako omogočil, da s skrbnim in doslednim izvajanjem nadzora še naprej zagotavljamo finančno stabilnost našega sistema in zato bi predlagal, da Državni zbor ta zakon sprejme. Hvala.

Hvala lepa.

Odboru predlagam, da po končani razpravi o členih v skladu s tretjo alinejo 127. člena Poslovnika glasuje skupaj o vseh členih. Ali kdo temu nasprotuje? Ne vidim nasprotovanja.

In prehajamo na razpravo in odločanje o členih ter o vloženih amandmajih. V razpravo dajem 1. člen, h kateremu ni vloženih amandmajev in v tem sklopu se opravi lahko tudi splošna razprava glede na celotni zakon. Želi kdo razpravljati v tem trenutku? Gospa Nikolina Prah, izvolite, državna sekretarka.

Najlepša hvala. Želela bi zgolj pravzaprav pojasniti naše pojasnilo, ki smo ga poslali in na katerega je opozorila Zakonodajno-pravna služba. Naj povem, da smo pri pripravi pojasnila nekoliko morali hiteti, bili smo v časovni stiski in so ostale noter v samem pojasnilu tudi vsebine, ki smo kasneje na strokovni ravni s spreminjali stališče. Tako da v izogib dvomu naj samo povem, da tisto, kar piše v amandmajih koalicije z obrazložitvijo, je tisto stališče, ki ga zagovarjamo tudi na Ministrstvu za finance. V kolikor je to v nasprotju s pojasnilom, se opravičujemo za preveč zapisanega, da nismo prečistili, preden smo poslali to v Državni zbor. Samo toliko, hvala.

Hvala lepa. Ja, mogoče je to nekoliko nerodno zaradi tega, ker vsi ti dokumenti so izrednega pomena, tudi če pride do kakršnih koli poskusov, ne vem, ustavne presoje in tako naprej, se vsi ti dokumenti presojajo. In zato je v nadaljevanju, bi bilo zelo dobro, da bi pač bili pozorni na te stvari - kot opozorilo za naprej.

Želi še kdo razpravljati o tem členu? Izvolite, Andreja Živic.

Jaz bi malo na splošno.