Spoštovani kolegice in kolegi, spoštovani ostali, vabljeni na sejo. Pričenjam 80. nujno sejo Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor.

Obveščam vas, da na seji kot nadomestni člani odbora s pooblastili sodelujejo: Mateja Zupan Josipović, ki nadomešča Miroslava Gregoriča, Sandra Gazinkovski, ki nadomešča magistro Natašo Ašič Bogovič in Lena Grgurevič, ki nadomešča Teodorja Uraniča.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O VOZNIKIH, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim Janezom Ciglerjem Kraljem s predlogom, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku.

Kolegij predsednice Državnega zbora je na 147. seji, 7. 11. 2025 sklenil, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku. Predlog zakona je bil uvrščen na dnevni red te seje na podlagi zahteve skupine poslank in poslancev s prvopodpisano magistro Nataša Avšič Bogovič za sklic izredne seje Državnega zbora z dne 28. januarja, ki je objavljena na spletni strani Državnega zbora s sklicem oziroma na e-klopi.

Za obravnavo je bilo posredovano naslednje gradivo: predlog zakona z dne 27. oktobra 2025, mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 28. januarja 2026, mnenje Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj z dne 5. januarja 2026, ter pripombe Gospodarske zbornice Slovenije z dne 7. novembra 2025. Rok za vložitev amandmajev je do začetka obravnave predloga zakona, do sedaj amandmaji niso bili vloženi. Vsa navedena gradiva so objavljena na spletni strani Državnega zbora.

Na sejo so bili k obravnavi te točke povabljeni: predlagatelj, skupina poslank in poslancev je v imenu predlagatelja doktor Vida Čadonič Špelič, Ministrstvo za infrastrukturo, Državni svet, Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa, Gospodarska zbornica Slovenije ter Zakonodajno-pravna služba.

Pričenjamo drugo obravnavo predloga zakona, v kateri bomo na podlagi 126. člena Poslovnika opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona.

Besedo dajem predstavniku predlagatelja, da nam poda dopolnilno obrazložitev k predlogu zakona.

Kolega Janez Žakelj, izvolite.

Najlepša hvala predsedujoči za besedo.

Spoštovani vsi prisotni!

Bom na kratko skušal povzeti to, kar ste že dobili v pisni obliki. Kot veste, je trenutno v Sloveniji za pridobitev vozniškega dovoljenja dovolj telesna in duševna zmožnost za vožnjo, ustrezna starost, prebivališče v Republiki Sloveniji in opravljeno ustrezno usposabljanje. Tako lahko vozniško dovoljenje pridobijo tudi osebe, ki imajo manj kot osnovnošolsko izobrazbo.

Zdaj, v Novi Sloveniji smo z namenom zagotavljanja varnosti cestnega prometa predlagali, da vozniški izpit lahko opravljajo osebe, ki so osnovno šolo obiskovali devet let in imajo zaključen vsaj sedmi razred osnovne šole. Na ta način po naše se zagotavlja, da osebe, vključene v cestni promet, poleg tega, da znajo brati in pisati, so posledično tudi bolj odgovorni vozniki. Osebe, ki so se izobraževale v tujini, naj bi po tem predlogu zakona imele opravljeno primerljivo izobrazbo. Take pogoje dokončane osnovne šole za pridobitev vozniškega dovoljenja imajo že v Evropski uniji tako Poljska, Španija, Madžarska in Bolgarija. Ocenjujemo, da bi s tem nekoliko zmanjšali število prometnih nesreč, hkrati pa bi bila to neke vrste spodbuda, saj da bi kakšen otrok več končal osnovno šolo. Saj se bo marsikdo za poznejšo možnost pridobitve vozniškega izpita potrudil in zaključil vsaj sedmi razred. Hvala.

Hvala lepa.

Želi besedo predstavnica Zakonodajno-pravne službe, magistra Saša Bricelj Podgornik, izvolite.

Hvala lepa za besedo.

Zakonodajno-pravna služba je predlog zakona proučila in pripravila pisno mnenje.

Če le na kratko povzamem bistvene stvari.

V mnenju je izpostavljeno, da predlagana vsebina sodi na področje, ki ga ureja evropska zakonodaja. Zato smo opozorili na skladno z zakonodajo EU, ki ureja področje vozniških dovoljenj. Direktiva o vozniških dovoljenjih določa skupne minimalne zahteve in standarde za izdajo vozniškega dovoljenja in v okviru tega tudi znanja, spretnosti in ravnanja, povezana z vožnjo motornih vozil ter minimalne standarde v zvezi s psihofizično sposobnostjo za vožnjo teh vozil. Prav tako določa, da se mora država članica o določitvi kakršnegakoli dodatnega pogoja za izdajo vozniških dovoljenj posvetovati z evropsko komisijo. V mnenju je opozorjeno tudi na pomanjkljivo obrazložitev. Iz predloga zakona ni razvidno, da bi bila glede dodatnega pogoja za izdajo vozniškega dovoljenja opravljena posvetovanja z Evropsko komisijo, kar je izrecna zahteva direktive. Iz obrazložitve tudi ne izhajajo razlogi, utemeljeni na strokovnih podlagah oziroma analizah, ki bi izkazovali, da veljavna zakonska ureditev ne zadostuje in bi dodatna zahteva prispevala k izboljšanju prometne varnosti cestnega prometa, kar je tudi temeljni cilj direktive in veljavnega zakona. Prav tako bi kazalo pojasniti razmerje do veljavne ureditve usposabljanja in izpita za kandidate za voznika, ki vključuje tako praktični kot teoretični del s predpisanimi vsebinami in po naravi stvari predpostavlja določeno stopnjo znanja branja in pisanja ter razumevanja vsebin, da lahko posameznik uspešno opravi izpit, v zvezi s predlagano rešitvijo, ki pomeni dodatno obveznost tako za kandidate za voznike motornih vozil kot tudi za tiste, ki preverjajo izpolnjevanje tega pogoja se zastavlja tudi vprašanje načina izvajanja te ureditve, na primer načina dokazovanja in preverjanja dodatnega pogoja in morebitnega vodenja tega podatka v okviru obstoječih evidenc, izpolnjevanje in dokazovanje tega pogoja za tiste, ki so osnovnošolsko obveznost opravljali izven Republike Slovenije oziroma v drugih primerljivih programih. Poleg tega se zastavlja tudi vprašanje učinkovanja predlagane ureditve in izpolnjevanja dodatnega pogoja tudi za voznike motornih vozil. v drugih postopkih po veljavnem zakonu, na primer v postopkih ponovne pridobitve vozniškega dovoljenja. V mnenju je opozorjeno še na zagotovitev ustreznega prehodnega obdobja, v okviru katerega je treba nasloviti vse pravne položaje, na katerega na katere predlagana ureditev vpliva. Hvala lepa.

Najlepša hvala.

Želi besedo predstavnik Ministrstva za infrastrukturo, državni sekretar magister Andrej Rajh? Izvolite.

Ja, tako je.

Lep pozdrav tudi v mojem imenu!

Spoštovani poslanke in poslanci!

Vlada se je do omenjenega predloga že večkrat do sedaj opredelila in ga ne podpira. Menimo, da je neskladen z evropsko zakonodajo. V predlogu prav tako niso predloženi dokazi o učinku na prometno varnost. Prav tako ni pripravljena ustrezna primerjalna pravna analiza. Pri čemer posebej poudarjam, da smo preverili stanje v Španiji, Poljski, Belgiji, Češki in Finski, kjer ne zahtevajo nobenih teh izobrazbenih standardov. Dodaten pogoj je pravno nedoločen in tudi diskriminatoren. Pod peto pa pomeni dodaten pogoj veliko administrativno breme tako za kandidate za voznike in voznike kot tudi za upravne enote. Skladno s tem navedenim Ministrstvo za infrastrukturo meni, da je predlog strokovno neutemeljen, ne izpolnjuje pogojev za uvedbo dodatnih zahtev v skladu z evropsko zakonodajo, zlasti z direktivo o vozniških dovoljenjih. Ne vsebuje analiz in študij, ki bi podprle trditve o izboljšanju prometne varnosti. Uvaja pravno negotovost, dodatno birokracijo in možnost ustavne spornosti. Prav tako pomeni tveganje za neenako obravnavo državljanov, kot tudi nesorazmeren ukrep glede na cilj, ki ga zasleduje. Zaradi navedenih razlogov Ministrstvo za infrastrukturo predloga zakona ne podpira. Hvala lepa.

Hvala lepa.

Želi besedo predstavnik Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, državni svetnik gospod Leopold Pogačar, izvolite.

Predsednik, hvala za besedo. Spoštovani poslanke in poslanci in vsi ostali prisotni.

Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj s šestimi glasovi za in šestimi glasovi proti ni podprla predloga zakona, ki za opravljanje vozniškega izpita uvaja pogoj uspešnega zaključka najmanj sedmega razreda osnovne šole z namenom zagotavljanja osnovne funkcionalne pismenosti kandidatov in s tem večje prometne varnosti. Komisija se je seznanila z negativnimi stališči Ministrstva za infrastrukturo, Javne agencije za varnost prometa in Združenja šol voženj Slovenije, ki opozarjajo, da predlog ni strokovno utemeljen, ni podprt z dokazi v povezavi med dokončano osnovnošolsko izobrazbo in prometno varnostjo ter ni usklajen z evropsko zakonodajo. Med člani komisije so bila sicer stališča različna, nekateri so menili, da predlog zakona ne naslavlja bistvenih vzrokov prometne varnosti. Po njihovem mnenju dosežena stopnja izobrazbe sama po sebi ne zagotavlja varne vožnje, zato bi bilo smiselneje razviti sistem preverjanja dejanskih znanj in sposobnosti kandidatov namesto formalnega izobrazbenega kriterija. Posebej smo opozorili na problem nezakonitega pridobivanja vozniških dovoljenj in na pomanjkljiv nadzor ter neodzivnost pristojnih inštitucij ob zaznanih nepravilnostih. Po drugi strani pa so nekateri člani komisije opozorili na problem nizke funkcionalne pismenosti posameznih voznikov, ki ne morejo ustrezno razumeti prometne signalizacije, kar lahko predstavlja neko varnostno tveganje. Kljub različnim pogledom so bili člani komisije enotni, da je za izboljšanje prometne varnosti ključno zagotoviti ustrezno usposobljenost voznikov ter učinkovit nadzor nad postopki pridobivanja vozniških dovoljenj, da se preprečijo morebitne nepravilnosti in zagotovijo enaki pogoji za vse kandidate. Komisija je sklenila, da predlog zakona sicer izhaja iz legitimnega cilja povečanja prometne varnosti, vendar je po njenem mnenju vsebinsko nedorečen in odpira več vprašanj in dilem, kot jih rešuje ter ne predstavlja celovite sistemske rešitve. Področje prometne varnosti zahteva širši strokovno utemeljen pristop, ki bo hkrati zagotavljal kakovostno usposabljanje voznikov in učinkovit nadzor nad celotnim sistemom. Hvala.

Hvala lepa.

Torej želi besedo še kdo od ostalih vabljenih? Ob tem bi samo spomnil, da je v skladu z uveljavljeno parlamentarno prakso vloga zainteresirane javnosti, ki je vabljena na sejo, da v okviru obravnave točke dnevnega reda v uvodnem delu izjavi ter obrazloži svoja mnenja oziroma stališča o zadevi, ki je predmet obravnave. Ni pa predvideno, da se zunanjim vabljenim da beseda po končanem uvodnem delu oziroma med razpravo poslank in poslancev. Prav tako zunanji vabljeni ne morejo s poslanci oziroma drugimi udeleženci seje polemizirati oziroma jim replicirati. Posledično vas zato pozivam oziroma prosim, da svoje poglede in stališča strnete v tem uvodnem delu, v kolikor je kdo zainteresiran za besedo.

Izvolite. Pa prosim za magnetogram, če se predstavite, izvolite.

Hvala lepa.

(Saša Jevšnik Kafol, vede direktorja Agencije za varnost prometa.)

Spoštovani predsednik, spoštovane poslanke in poslanci, ostali prisotni! Lepo pozdravljeni in hvala za besedo.

Javna agencija za varnost prometa je preučila pobudo za spremembo in dopolnitev zakona o voznikih, ki predvideva uvedbo dodatnega pogoja za začetek usposabljanja v šoli vožnje. To je za pridobitev vozniškega dovoljenja in za izdajo vozniškega dovoljenja. Javna agencija ocenjuje, da predlagani ukrep ni utemeljen in ga zato v taki obliki ne podpira. Poudarjamo, da je obstoječi sistem preverjanja teoretičnega znanja ustrezno zasnovan in zanesljiv. Teoretični del vozniškega izpita poteka v digitalnem okolju. Vprašanja in odgovori pa so pripravljeni na način, ki omogoča razumevanje kandidatov z osnovnim nivojem pismenosti in s predhodnim usposabljanjem v šoli vožnje. Javna agencija ne zaznava težav, povezanih s pismenostjo kandidatov. V letu 2025 je bila uspešnost opravljanja teoretičnega izpita v prvih treh poskusih 84 odstotna 39000 uspešnih opravljanj od skupno 47000, zahteve za uspeh na izpitu je 88 odstotno pravilno, je 88 odstotkov pravilno rešenih vprašanj, kar zagotavlja, da so kandidati ustrezno usposobljeni pred začetkom praktičnega dela usposabljanja. Javna agencija ugotavlja, da bi uvedba dodatnega pogoja lahko imela celo negativne posledice, saj bi posamezniki brez zaključene osnovnošolske izobrazbe zaradi dodatnih administrativnih zahtev morda opustili zakonito usposabljanje in opravljanje vozniškega izpita, kar bi lahko privedlo do povečanja števila voženj brez ustreznega usposabljanja in dovoljenja ter s tem do poslabšanja prometne varnosti. Predlagani ukrep je po oceni javne agencije tudi nesorazmeren glede na pričakovane učinke. Na letni ravni bi bilo potrebno preverjati izpolnjevanje dodatnega pogoja za približno 30 tisoč oseb. Pri tujih državljanih pa bi se pojavila obveznost pridobivanja specifičnih dokazil, kakršnih ni v nobeni drugi evropski državi.

Javna agencija za varnost prometa zato ocenjuje, da predlog spremembe zakona o voznikih ni strokovno utemeljen in ni skladen z načelom izboljševanja prometne varnosti. Javna agencija podpira ohranitev veljavnega sistema, ki temelji na preverjanju teoretične in praktične usposobljenosti kandidatov za voznike v skladu s trenutno veljavno zakonodajo. Hvala lepa.