Lepo pozdravljam vse članice in člane odbora, vse vabljene in ostale prisotne!

Začenjam 74. nujno sejo Odbora za notranje zadeve javno upravo in lokalno samoupravo. Obveščam vas da je danes zadržana in se seje ne bo udeležila kolegica Nataša Sukič, na seji pa imamo tudi dve nadomestni članici: poslanko Mojco Šetinc Pašek, ki nadomešča poslanca Damijana Bezjaka Zrima in poslanko Alenko Helbl, ki nadomešča poslanko Anjo Bah Žibert. K dnevnemu redu seje ni bilo drugih predlogov za razširitev oziroma za umik zadeve, zato je dnevni red določen kot je bil s sklicem seje. Me je pa prvopodpisana Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih zaprosila če lahko zamenjamo vrstni red obravnave posameznih točk dnevnega reda, da bi s tem zagotovili tudi njeno prisotnost pri obravnavi predloga zakona in zato predlagam, da v skladu s prvim odstavkom 65. člena Poslovnika spremenimo vrstni red obravnave posameznih točk. Moj predlog je, da začnemo s Predlogom o spremembi Zakona o financiranju občin, nadaljujemo s 1. točko (to je Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o organiziranosti in delu policije) ter kot zadnja 2. točka (Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih). Ali kdo temu nasprotuje? (Ne.) Če ne, potem bomo nadaljevali po tem vrstnem redu.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBI ZAKONA O FINANCIRANJU OBČIN, ki ga je državnemu zboru v obravnavo predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisano magistrico Natašo Avšič Bogovič, magistrico Meiro Hot in Natašo Sukič in je bil 20. 01. objavljen na spletnih straneh Državnega zbora.

Kolegij predsednice državnega zbora je na 156. seji 29. 1. 2026 sklenil, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku. Kot gradivo imamo na voljo mnenje Zakonodajno-pravne službe, mnenje Komisije državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, pripombe Združenja mestnih občin Slovenije, pripombe Skupnosti občin Slovenije in mnenje Združenja občin Slovenije. K tej točki dnevnega reda so bili vabljeni v imenu predlagatelja magistrica Tamara Kozlovič, Ministrstvo za javno upravo, Državni svet in Zakonodajno-pravna služba. Dodatno pa so bili vabljeni tudi Združenje mestnih občin Slovenije, Združenje občin Slovenije in Skupnost občin Slovenije. Amandma so v poslovniškem roku to je do začetka obravnave na seji odbora vložile Poslanske skupine Svoboda, SD in Levica. Predloge za amandmaje odbora pa jih nismo imeli dodatnih.

Zdaj pričenjam drugo obravnavo predloga zakona o kateri bomo najprej opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona. Odboru predlagam kot navadno da se razprava o vseh členih in vloženih amandmajih združi skladno s prvim odstavkom 128. člena Poslovnika Državnega zbora. Po opravljeni razpravi bomo opravili glasovanje o amandmajih ter nato glasovali o vseh členih skupaj. Domnevam, da nihče ne nasprotuje temu?

Besedo sedaj dajem vabljenim na sejo najprej predstavnici predlagatelja predloga zakona magistrici Tamari Kozlovič. Izvoli.

Hvala za besedo.

Lep pozdrav vsem poslankam in poslancem ter tudi vsem ostalim prisotnim na današnji seji.

Torej, v lanskem letu je državni zbor sprejel novelo Zakona o financiranju občin ki je prinesla kar nekaj novosti in sistemskih rešitev: od definicije in ukrepe v primeru trajnejše nelikvidnosti, prezadolženosti posameznih občin, možnost izdaje občinskih obveznic, dodatna sredstva za zmanjševanje objektivnih razlik med občinami pri izvajanju zakonskih nalog, ureditev sofinanciranja občin z evidentiranimi romskimi naselji ter tudi posodobila metodologijo za izračun razvitosti občin in določila lestvico za izračun deleža sofinanciranja posameznih občinskih investicij s strani države. Torej novelo, ki smo jo sprejeli marca 2025, so bili posodobljeni kazalniki za izračun razvitosti občin, predvsem zato, ker so bili pretekli nekako zastareli, niso bili mednarodno primerljivi, da je potrebno te kazalnike modernizirati in jih na novo nastaviti, so opozarjala Ministrstvo za javno upravo, vsa reprezentativna združenja občin. Zato je tudi Ministrstvo za javno upravo v okviru spremembe zakonodaje naročilo posebno strokovno analizo in raziskavo, ki je kot rezultat dala nabor novih kazalnikov, ki so bolj objektivni, osnovani na uradnih podatkih, primerljivih podatkih in tudi primerljivih kazalnikih. Ti kazalniki merijo razvitost občin na štirih področjih, to je družba, gospodarstvo, infrastruktura in finančni viri. Dobra dva tedna nazaj je Ministrstvo za finance na podlagi nove metodologije izračunalo nove kazalnike razvitosti občin, in sicer ti naj bi veljali za leti 2026 in 2027 in so bili izračunani na podlagi podatkov iz leta 2024. Ti so pokazali bistveno drugačno porazdelitev razvitosti občin, kot jo je pokazala simulacija, ki jo je pripravilo Ministrstvo za javno upravo, na podlagi podatkov, ki jih je imela imelo na voljo leta 2022. Zakaj je to pomembno, ker seveda kazalnik o razvitosti občin posledično vpliva tudi na višino sofinanciranja, ki jo je posamezna občina lahko deležna iz državnega proračuna.

Zdaj, zakaj so bili ti kazalniki tako drugačni, kot je kazala simulacija iz leta 2022, predvsem zaradi res velikih investicij, ki so jih imele občine, na podlagi večjih prihodkov, ki so jih imeli in nenazadnje tudi zaradi višjih povprečnin od leta 2022 do danes. In zdaj, nov kazalnik razvitosti bi ob sedanji ureditvi pomenil to, da je 34 občin doseglo količnik nad pragom 1,4 in to bi pomenilo, da bi te občine izgubile višino, da bi izgubile sofinanciranje s strani države. In to bi pomenilo za te občine predvsem nevarno za kontinuiran naložbeni cikel.

Za koalicijo je bilo seveda to nesprejemljivo. In zato smo pripravili novelo, ki jo tudi danes obravnavamo, ker seveda, če bi to držalo, ti količniki vplivajo na delež sofinanciranja občin za dve leti in seveda tega nismo mogli v koaliciji dopustiti. In zdaj zaradi zagotovitve stabilnejšega in nenazadnje tudi pravičnejšega sofinanciranja občinskih investicij s strani države, smo predlagali dopolnitev 24.a člena Zakona o financiranju občin, katerega cilj je zagotoviti pravičnejši in bolj, predvsem bolj predvidljiv sistem državnega financiranja občinskih investicij. Novela je v bistvu kratka, ciljno usmerjena, ne posega v samo metodologijo, ampak samo v lestvico za izračun deležev sofinanciranja.

Naj ob tem dodam, da so vsa tri občinska združenja pozvala Ministrstvo za javno upravo, da v primeru, da seveda ta zakon danes sprejmemo, da prične pogovore o morebitni analizi metodologije, o analizi uteži, ki jo nosi posamezen kazalnik in kolikor imam jaz informacijo, bo tudi Ministrstvo za javno upravo ta dialog sprožilo, o tem bodo verjetno tudi sami kaj več v nadaljevanju povedali.

Zdaj, novela, ki jo mi predlagamo, predlaga pet stopenjsko lestvico sofinanciranja, prej je bila šest stopenjska. Ohranja se najvišji delež sofinanciranja v višini 100 procentov, spreminja se pa ta najnižji del, torej najnižji del sofinanciranja bi bil po novem 60 procentov upravičenih stroškov brez DDV. V sedaj veljavni uveljavitvi je najnižji delež 50 procentov oziroma celo nič, kot sem rekla, to bi pomenilo, da bi 34 občin izpadlo iz sofinanciranja, kar seveda tudi ni bil namen zakonodajnih rešitev. Ne glede na razvitost občine, seveda v koaliciji menimo, da ne smemo dopustiti tega, da bi tudi razvite občine izgubile možnost pridobivanja državnih sredstev.

Predlog, ki ga predlagamo ne prinaša dodatnih finančnih posledic za državni proračun in kot že večkrat rečeno, predvsem prinaša večjo sorazmernost, stabilnost in to je skladno z načeli lokalne samouprave iz 142. člena Ustave Republike Slovenije in Evropske listine lokalne samouprave. Torej, novela, kljub tej spremembi, gre za manjšo spremembo, še naprej ohranja tudi načelo solidarnosti med občinami, torej, da bodo tako imenovane manj razvite občine še vedno upravičena do višjega deleža sofinanciranja kot tiste, ki so po kazalnikih označene kot bolj razvite, ampak kot rečeno, prinaša večjo stabilnost.

Zdaj, Zakonodajno-pravna služba je v svojem mnenju odprla vprašanje retroaktivnosti učinka. Namreč novela, ki jo predlagamo bi se uporabljala s 1. 1. 2026 dalje. To je predvsem vezano na to, ker se ti kriteriji razvitosti občin uporabljajo oziroma veljajo za dvoletno obdobje in tukaj se ni želelo v letu 2026 narediti neki dve spremembi, in, in zaradi tega smo mnenja, da je prav, da ostaja, da se ta nov kazalnik začne uporabljati s 1. 1. 2026, ne glede na to, da po naših informacijah nobeno ministrstvo ni v tem času nobene pogodbe podpisalo ali pa objavilo nekega razpisa. ki bi za posledico mogel uporabiti nove kazalnice. Določba je tako zagotovo v javno korist in ne posega v pridobljene pravice, zato tudi tega dela nismo spreminjali. Vložili, kot je že predsednica odbora povedala, smo vložili en amandma. Predvsem smo sledili predlogu Združenja občin Slovenije, ki je v svojem mnenju danes načelno podprla zakon in predlagala še dodatno dikcijo. Torej, da se bolj jasno zapiše, da ti kriteriji veljajo enako oziroma manjši, kot je določen posamezen razpon in smo v bistvu to besedo enako ali še dodali, tako da smo tudi sledili njihovemu mnenju.

Zdaj, zakon je podprl tudi Državni svet in tudi načelno ga podpirajo, torej vsa tri občinska združenja. To seveda nas veseli, res smo v koaliciji, tako kot smo ugotovili, da je do tega izpada teh 34 občin prišlo, se takoj organizirali, pripravili novelo, jo vložili in jo v bistvu v zelo kratkem času danes tudi obravnavamo, se pa tudi mi pridružujemo mnenju združenj, vseh treh združenj občin, da naj ta 24. člen, ki ga danes ne odpiramo, naj se ga, analizira učinke in skupaj s tremi združenji občin preveri, ali je morda v prihodnje potrebno tudi to metodologijo spremeniti.

Spoštovani poslanke in poslanci, tudi glede na podporo Državnega sveta in vseh treh združenj občin, vas jaz prosim za podporo zakonu in in bomo spremljali, kako in kaj se bo to tudi v prihodnje izvajalo v praksi. Hvala lepa.

Hvala.

Preden dam besedo naprej, še sporočim, da smo dobili na klop predlog amandmaja za amandma odbora, ki ga je predložila Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke.

In zdaj nadaljujemo in dajem besedo predstavnici Zakonodajno-pravne službe, gospe Damjani Mlakar, izvolite.

Hvala za besedo.

Zakonodajno-pravna služba je predlog zakona preučila z vidika svojih nalog in dala pisno mnenje. V mnenju smo opozorili, na retroaktivno učinkovanje predloga zakona in pogoje, ki morajo biti v skladu z Ustavo izpolnjeni, da je takšno učinkovanje izjemoma dopustno. To je javna korist in da ne gre za poseg v pridobljene pravice. Ker v zakonodajnem gradivu ti pogoji niso bili celovito predstavljeni, je ZPS opozorila, da bi bilo treba predlagano rešitev ponovno preveriti in dodatno utemeljiti s tega vidik.

Glede na dodatna pojasnila predlagateljev zakona dana tekom te seje, iz katerih med drugim izhaja tudi, da naj do sklenitve pogodb v letošnjem letu še ne bi prišlo. ZPS nima več pripomb na predlog zakona. Hvala.

Hvala lepa.

Besedo zdaj dajem predstavniku Ministrstva za javno upravo, državnemu sekretarju, gospodu Juretu Trbiču, izvolite.

Lepo pozdravljeni in pozdravljeni tudi s strani Ministrstva za javno upravo!

Torej, skupina poslancev je po skrajšanem postopku, kot je bilo že razloženo, predlagala kratko novelo Zakona o financiranju občin. Konkretno je 24.a člena, s katero se določa delež državnega sofinanciranja glede na stopnjo razvitosti posamezne občine. Kot že predlagatelj v predlogu novele ugotavlja, da so bile pri izračunu teh kazalnikov izračunane nove vrednosti razvitosti in je tako večje število občin doseglo količnik, torej 34 teh, ki pravzaprav niti ne omogoča ali pa celo bistveno omejuje državno sofinanciranje občinskih investicij. Razlogi za to presenečenje na nek način so večplastni in so bili že pravzaprav povedani, pa da se ne ponavljam. Ampak da bi se seveda preprečilo negativne posledice. Za teh 34 občin se tako predlaga ta sprememba 24.a člena Zakona o financiranju občin z uvedbo 5-spenjske lestvice sofinanciranja, ki ob upoštevanju razmerja med razvitostjo posamezne občine in povprečne razvitosti le teh v državi omogoča postopno zniževanje deleža državnega sofinanciranja. Tako po predlagani ureditvi bodo občine upravičene do sofinanciranja investicij v razponu od 100 odstotkov pa do najmanj 60 odstotkov upravičenih stroškov investicije brez davka na dodano vrednost. s tem se tako zagotavlja, da bodo tudi najbolj razvite občine kljub novemu izračunu kazalnikov še naprej upravičene do vsaj dela državnega sofinanciranja, torej najmanj v višini 60 odstotkov upravičenih stroškov, kar prispeva k večji pravičnosti, stabilnosti in predvidljivosti sistema.

Obenem pa novi izračuni razvitosti kažejo tudi na spremembe v zgornjem delu te lestvice, kajti zaradi posodobljenih kazalnikov in večjega razpona vrednosti se je tako povečalo število občin z nižjim razmerjem razvitosti, ki so upravičene do najvišjega, torej 100 odstotnega sofinanciranja, medtem ko je bilo po prejšnji ureditvi takih občin nekaj čez 30, jih je sedaj malo več kot 80. Kar kaže, da učinki nove metodologije niso omejeni zgolj na najbolj razvite občine, temveč vplivajo na celotno porazdelitev po lestvici, porazdelitve razvitosti občin. S predlagano 5-stopenjsko lestvijo lestvico se zato sistem sofinanciranja prilagaja spremenjeni strukturi razvitosti občin na način, ki ohranja sorazmernost med stopnjo razvitosti in obsegom državne podpore in posledično, kot rečeno, prispeva k večji pravičnosti, stabilnosti in predvidljivosti sistema.

Naj dodam, da seveda Ministrstvo za javno upravo je vedno veselo in tudi tvorno, tako sodeluje kot vodi dialog z lokalnimi skupnostmi, naj si bo s posameznimi oziroma skupnostmi pa naj si bo preko strukturiranega dialoga v okviru delovne skupine za lokalno samoupravo ali seveda sektorsko oziroma neke specifične teme in bomo gotovo tudi v tem primeru tako postopali.

Tako da sklepno naj povem, da po preučitvi vseh teh sprememb zakona seveda Ministrstvo za javno upravo predlog zakona podpira. Hvala.

Hvala lepa-

Zdaj dajem besedo še predstavniku Državnega sveta, državnemu svetniku gospodu Otonu Bratužu, izvolite.

Hvala lepa za besedo, pozdrav vsem prisotnim tudi v mojem imenu.

Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj podpira predlog zakona o spremembi Zakona o financiranju občin, saj ocenjuje, da gre za nujen ukrep, ki omogoča ohranitev kontinuitete izvajanja občinskih investicij. In preprečuje takojšnje negativne posledice nove ureditve kazalnikov razvitosti zlasti za občine, ki bi po novih izračunih kazalnikov razvitosti z leti 26. in 27. izpadle iz sistema državnega sofinanciranja. Komisija se pridružuje stališčem reprezentativnih združenj občin, da mora biti sprejem zakona le prvi korak pri odpravljanju temeljnih sistemskih pomanjkljivosti. Ter da je nujno nadaljevati dialog in pristopiti k celoviti, strokovno-utemeljeni in dolgoročno vzdržni prenovi sistema. kazalnikov razvitosti občin. Komisija ob tem opozarja na vprašanje pravičnosti obstoječe ureditve kazalnikov razvitosti zlasti zaradi vključevanja izrednih prihodkov, kot so evropska sredstva ali koncesnine, v izračun razvitosti. Saj to lahko neupravičeno zmanjša možnosti posameznih občin za pridobitev državnega sofinanciranja. Kljub povečanju sredstev za občine komisija ocenjuje, da je obseg državnih sredstev za lokalno raven še vedno prenizek, saj delež izdatkov občin v javnih financah bistveno zaostaja za povprečjem držav OECD in Evropske unije. Komisija poudarja potrebo po zadostnem, stabilnem in predvidljivem financiranju, zlasti za investicije v osnovno lokalno infrastrukturo, kot so šole in vrtci, saj je bil obseg tovrstnih sredstev v preteklem obdobju omejen. Je pa komisija bila seznanjena s pojasnili Ministrstva za javno upravo, da se bodo nova merila za državno sofinanciranje investicij uporabila tudi za že izvedeni razpis Ministrstva za vzgojo in izobraževanje za sofinanciranje investicij v vrtcih in osnovnih šolah. Ob podpori zakonu. Komisija pričakuje nadaljevanje razprave in strokovno prenovo sistema ugotavljanja razvitosti občin, saj sprejem zakona ne sme pomeniti zaključka obravnave zaznanih anomalij, temveč začetek reforme, ki bo zagotovila pravičnejši sistem za vse občine. Hvala lepa.

Hvala lepa.

Besedo zdaj dajem dodatno vabljenim na sejo in vas prosim, če lahko svoje stališče strnete približno 5 minut glede na uveljavljeno parlamentarno prakso.

In dajem besedo predstavniku Skupnosti občin Slovenije, gospodu Nejcu Smoletu, predsedniku te skupnosti. Izvolite.

Hvala lepa, predsedujoča.

Bom krajši. Skupnost občin Slovenije seveda podpira ta predlog, ki je danes tukaj pred vami. Enostavno zato, ker z njim rešujemo 34 oziroma če prištejem še 14 občin, ki so do zdaj bile na 50 odstotnem sofinanciranju, se dvigujejo na 60, skorajda četrtino občin.

Pa vendar mi dovolite, da k temu, k temu soglašanju dodam še eno krajše razmišljanje, namreč Skupnost občin Slovenije stoji še bolj trdno kot Državni svet na stališču, da je to samo prvi korak. S tem urejamo samo 34 plus 14 občin, puščamo pa kazalnik, ki ni dober. Ogromno ostalih občin bo moralo zdaj, jaz upam, da čim krajši čas, vsekakor pa to ne more biti dve leti, res ne more biti dve leti, bo moralo živeti s sistemom, ki je skregan z življenjem. Bom tukaj plastičen. Praktično kompletna regija Koroške se uvršča med najbolj razvite občine v Sloveniji, občina Dobrovnik v Prekmurju se uvršča med eno najbolj razvitih občin v Sloveniji, na drugi strani pa menimo, da skorajda Mestna občina Kamnik je tako slabo razvita, da si zasluži 100 procentno oziroma zasluži, da potrebuje sto procentno sofinanciranje. Torej, to nam pove, da tukaj nekaj ni okej. S temi, s temi kazalniki bomo nekaj morali narediti vsi skupaj, mi samo pričakujemo, da bomo z enakim razumevanjem vseh, jaz verjamem, da ta zakon ne vidimo razloga zakaj ne bi bil v kompletu od vseh potrjen, ampak naj bo to prvi korak in naj bo drugi korak vsekakor res čim hitrejša sprememba teh kazalcev, ker niso, ne odražajo stanja na terenu. Da se je dalo v tem novem točkovanju oziroma v novem izračunu tak ponder, ocenjujemo, da okrog 50 procentov uteži je na kazalniku finančnih virov ni okej, ker zajema noter tudi takšne investicije, ki nam potem celo celotno sliko izkrivijo. Če govorimo o razlikah med 2022-2026, 2022-2025, vsi vemo kaj je bilo leta 2023 in vsi vemo, da so verjetno, če bi šli naprej, ampak ta del ni računsko z moje strani dokazan, tiste občine, ki sem jih izpostavljal so verjetno tudi zaradi pomoči države po poplavah in povsod drugje so se kazalniki spremenili. Tako da to nam že pokaže, da ti izredni dogodki res ne morejo biti merilo siceršnje razvitosti občin. Mnoge od teh občin bomo zdaj seveda bolj odporne, marsikaj bomo zgradili na novo, ampak zagotovo nam pa to neke komparativne prednosti v smislu razvitosti še ne bo dajalo. Tako da ja, se strinjamo s tem predlogom, seveda ga podpiramo in menimo, da je, da je odlično, da je prišlo do tako hitre reakcije, vejica, hkrati pa pričakujemo res takojšnjo obravnavo in mogoče samo še en stavek. Hkrati pa vas nekako prosimo za pomoč oziroma spodbujamo ministrstva, da so bolj previdna pri razpisih, kjer te ponderje uporabljajo. Namreč Skupnost občin Slovenije že nekaj časa opozarja, da ne moremo faktorja razvitosti tlačiti kar vsak razpis, ki ga naredimo za sofinanciranje investicij, ker so investicije same po sebi zelo lahko različne in ne pomeni, da če je občina bolj ali manj razvita, neko investicijo bolj ali manj potrebuje oziroma je upravičena do večjega ali manjšega sofinanciranja. Včasih se to pokaže prav pri zakonsko delegiranih nalogah, kot so predšolsko in šolsko, se pravi, izobraževanje, kjer so enostavno marsikdaj potrebe največje, ne nujno v najmanj razvitih občinah, ampak lahko tudi v zelo razvitih občinah, pa tisti, ki poznate financiranje slovenskih občin, veste, da občine v povprečnini ne dobivamo sredstev za investicije. Povprečnina oziroma poraba, ki jo dobimo s strani države je za zakonsko določene naloge, ne pa za investicije. To se v slovenskem javnem diskurzu kar prevečkrat pozablja.

Toliko za enkrat, hvala lepa.