Vse članice in člane odbora, vabljene ter ostale prisotne prav lepo pozdravljam. Začenjam 43. nujno sejo Odbora za izobraževanje, znanost in mladino.

Obveščam vas, da je zadržana in se seje ne more udeležiti kolegica Sara Žibrat, nadomešča pa jo kolegica Lucija Tacar Pelin. In prav tako je odsotna Alenka, kolegica Alenka Helbl, ki jo nadomešča Andrej Hoivik.

S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red: prvič, Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o višjem in strokovnem izobraževanju, druga obravnava; Predlog odloka o ustanovitvi, o ustanovitvi Univerze v Novem mestu; Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o preoblikovanju univerze v Ljubljani; Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi Univerze na Primorskem; ter 5. točka - Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o preoblikovanju Univerze v Mariboru. Ker v poslovniškem roku ni bilo podanih predlogov za spremembo dnevnega reda, ugotavljam, da je določen takšen dnevni red seje kot ste ga sprejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, IN SICER NA OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O VIŠJEM STROKOVNEM IZOBRAŽEVANJU, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo in sprejetje po rednem postopku predložila Vlada.

Skupina poslank in poslancev s prvopodpisano magistrico Natašo Avšič Bogovič je 28. januarja letos podala zahtevo za sklic izredne seje Državnega zbora, med drugim tudi za obravnavo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o višjem strokovnem izobraževanju.

Gradivo za to točko je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora in je razvidno iz sklica seje. Po sklicu seje smo prejeli še mnenje Komisije Državnega sveta za izobraževanje, kulturo, znanost, šport in mladino ter mnenje Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti, ki sta prav tako objavljena na spletnih straneh Državnega zbora.

K točki dnevnega reda so vabljeni vsi, ki so razvidni iz sklica in jih ne bom brala.

Amandmaju, amandmaji k predlogu zakona se vlagajo do začetka njegove obravnave na seji odbora. Amandmaje so do sedaj vložile poslanske skupine Svoboda, SD in Levica k 2., 3., 4., 6., 8., 11., 12., 14., 15., 21., 22., 23. in 24. členu.

Začenjam drugo obravnavo predloga zakona, o kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona. Odboru predlagam, da se razprava o vseh členih in amandmajih združi v skladu s prvim odstavkom 128. člena Poslovnika, po opravljeni razpravi pa bomo opravili glasovanje o amandmajih ter nato glasovali o vseh členih predloga zakona skupaj. Se s tem strinjate? Ugotavljam, da ni nobenega ugovora.

Torej nadaljujem. Besedo bom najprej dala vabljenim na sejo, in sicer za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo državnemu sekretarju magistru Andreju Sotošku, izvolite.

Hvala lepa, spoštovana predsedujoča, predsednica in pa spoštovani poslanci in vabljeni!

Zahvaljujem se vam za priložnost, da lahko ob obravnavi sprememb in dopolnitev Zakona o višjem strokovnem izobraževanju spregovorim o pomenu tega področja za poglavitne spremembe zakona. Višje strokovno izobraževanje je del terciarnega izobraževanja, za katerega je značilna tesna povezanost s poklicnim in strokovnim izobraževanjem. Predvsem zaradi vloge delodajalcev pri načrtovanju, programiranju in izvajanju višješolskih programov. Njegov temelj je socialno partnerstvo, izvajajo ga šole skupaj z delodajalci, s ciljem, da udeleženci izobraževanja poleg izobrazbe in poklicne kvalifikacije pri delodajalcih, pridobijo predvsem tiste poklicne kompetence, ki jih trg dela najbolj potrebuje.

Se pravi, če pogledamo zdaj razloge za sprejetje predloga zakona, lahko govorimo, lahko povemo, da v prvih višjih strokovnih šol, ki se hitro odzivajo na potrebe trga dela, v tem študijskem letu, vključuje že četrtina vseh študentov. Predlog sprememb zakona je zato odgovor na potrebo po posodobitvi hitri odzivnosti na potrebe gospodarstva in uskladitvi sodobno prakso in zakonodajo. Pripravila ga je široko zasnovana delovna skupina, sestavljena iz predstavnikov ministrstva, centrov za socialno, za poklicno izobraževanje in pa višje strokovne šole in pa skupnosti višjih strokovnih šol.

Cilj je predvsem predloga zakona je uresničevanje nalog določil nacionalne strategije za razvoj višjega strokovnega izobraževanja, predvsem na področju internacionalizacije, krepitev razvojne / nerazumljivo/ naravnanosti šol. Med poglavitne spremembe zakonodaje pa smo umestili, so naslednje; s predlogom tega zakona se posodobi ureditev skupnih študijskih programov in definira in uvaja izvajanje transnacionalnega izobraževanja po zgledu visokega šolstva.

S predlogom zakona se ukvarjata, se uvajata krajša izobraževanje in usposabljanje za pridobitev javne listine imenovane mikro(?) dokazilo. Spremenjen je postopek imenovanja direktorja in ravnatelja za višje strokovne šole, spremenjena je sestava predavateljskega zbora, tako da se vanj vključujejo tudi vsi strokovni delavci poleg do sedaj samo predavateljev. Poenostavlja se postopek imenovanja predavateljev, tako da prvo imenovanje za posamezen predmet opravi akreditacijska komisija pri Strokovnem svetu za poklicno strokovno izobraževanje, ostala imenovanja pa za ta predmet za posamezen predmet pa opravijo po predpisanem postopku na šoli. Spremenjena je pristojnosti Nakvisa, ki ugotavlja standarde kakovosti izvajanja posameznega programa, v primeru neopravljenih kršitev lahko predlaga tudi izbris iz razvida. Okrepiti želimo sodelovanje z delodajalci pri pripravi odprtega kurikula s predlogom zakona za potrjevanje odprtega kurikula pristojnosti sveta šole oziroma strateškega sveta.

Vzpostaviti želimo sodelovanje z delodajalci pri pripravi odprtega kurikula. Ja, vzpostaviti želimo sistem sodelovanja z visokim šolstvom in uvajati želimo enotne rešitve na različnih področjih, kot je krajše izobraževanje in usposabljanje za pridobitev(?) mikro dokazil, zunanje preverjanje kakovosti pri skupnih študijskih programih.

Določeni členi se spreminjajo in črtajo zaradi uskladitve s prenovljenim Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Tu mislim predvsem glede na organe višjih šol in pa napredovanja zaposlenih v nazive. Posodabljanje, posodobljena je definicija javne službe na področju višjega strokovnega izobraževanja, podoben zapis kot v Zakonu o visokem šolstvu. Izenačuje pogoje za izobraževanje Slovencev brez slovenskega državljanstva in Slovencev, ki živijo zunaj njenih mej, kot je opredeljeno v zakonu, ki ureja odnose Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja. Določita se novi pristojnosti strateškega sveta na področju mikro dokazil in odprtega kurikula(?) študijskih programov. Jasneje opredeljuje, se opredeljuje naloge Skupnosti višjih strokovnih šol Republike Slovenije in daje možnost za določanje dodatnih nalog v letnem delovnem načrtu. Določa imenovanje ter dodatne naloge Komisije za spremljanje in ugotavljanja kakovosti, s ciljem povečanja kakovosti dela šole. Določa rok, do katerega se študent lahko izpiše iz izobraževalnega programa, ne da bi izgubil letnik, to je 15. oktober. Prožnejša ureja pogodbena razmerja s predavatelji zaradi kroničnega pomanjkanja kadrov na področju vzgoje in izobraževanja zlasti na naravoslovnem področju omogoča prožnejše iskanje kompetentnih predavateljev, ki že imajo drugo pogodbo o zaposlitvi. Določa nove pristojnosti ministra, in sicer lahko ta z odločbo prepove izvajati javno veljavni študijski program, če pristojna inšpekcija oziroma nacionalna agencija za kakovost v visokem šolstvu ugotovi nepravilnosti. Zakon tudi na novo in na enem mestu določa vsebino in način vodenja vseh evidenc podatkov ter po tem zakonu. Na področju nadzora zakona jasneje razmeji pristojnosti izvrševanja nadzora nad izvajanjem visokošolske dejavnosti med ministrstvom, pristojnim za višje šolstvo, Inšpektoratom Republike Slovenije za šolstvo in Inšpektoratom Republike Slovenije za delo ter Nakvisom. Predlog sprememb Zakona o višjem strokovnem izobraževanju upošteva vse pripombe zakonodajne službe in v skladu z vprašanji na komisiji Državnega zbora za izobraževanje vsebuje še natančnejše zapise določenih členov.

Spoštovane poslanke in poslanci, predlagane spremembe Zakona o višjem strokovnem izobraževanju so priložnost, da okrepimo in razvijamo ter posodobimo sistem višjega strokovnega izobraževanja - kratkega, a izredno hitro prilagodljivega in zaposljivega dela slovenskega izobraževalnega sistema. Hvala.

Hvala lepa tudi vam.

Zdaj pa dajem besedo predstavnici Zakonodajno-pravne službe, gospe Špeli Maček Guštin, izvolite.

Hvala lepa za besedo, pozdravljeni vsi. V Zakonodajno-pravni službi smo predlog zakona preučili z vidika naših pristojnosti, ki jih imamo po Zakonu o Državnem zboru in Poslovniku Državnega zbora. Izdali smo pisno mnenje.

Pripombe smo dali k več členom predloga zakona. Gre za vprašanje skladnosti posameznih določb v pravno sistemskem smislu, zlasti z Zakonom o financiranju vzgoje in izobraževanja, pa tudi glede na druge določbe Zakona o višjem strokovnem izobraževanju, ki se ne spreminjajo. Potem pri več členih smo izpostavili, da njihova vsebina ni jasno urejena. Nekateri členi tudi niso v celoti vsebinsko pojasnjeni oziroma obrazložitev po vsebini ni skladna z besedilom člena, kar je posebej pomembno pri urejanju pristojnosti za ukrepe, ki izvirajo iz pristojnosti za nadzor, kar mora biti z zakonom jasno določeno. Potem opozorili smo tudi, da ureditev nadzora, ki je raznovrsten, ni ustrezno določena, ker lahko pride do podvajanja nadzora po različnih organih oziroma da posamezne vrste nadzora niso definirane. Nekatere pripombe smo dali tudi z vidika nomotehnične skladnosti besedila. Predlagali smo tudi dopolnitev oziroma konkretizacijo prehodnih določb predloga zakona.

Našega mnenja po vsebini podrobneje ne bom predstavljala, ker imamo vložene amandmaje koalicijskih poslanskih skupin, s katerimi so naše pripombe po naši oceni ustrezno upoštevane. Edino glede amandmaja k 11. členu predloga zakona je treba dodatno povedati, opomniti, da potrebuje pojasnilo oziroma morebiti ustrezno spremembo besedila v nadaljnjem, v nadaljevanju zakonodajnega postopka glede predlagane rešitve. In sicer, je vprašanje ali novi zadnji stavek tretjega odstavka 22. člena zakona pomeni, da minister za višje šolstvo določa vsebino in obliko diplome, ki jo samostojno podeli šola, ki je sodelovala v skupnem študijskem programu, in to tudi v primeru, če je to tuja šola. In nadalje ali je taka diploma javna listina tudi po pravu Republike Slovenije. Drugih pripomb nimamo.

Hvala.

Hvala lepa tudi vam za izčrpno poročilo.

Zdaj pa dajem besedo predstavniku Državnega sveta, in sicer državnemu svetniku gospodu Branimirju Štruklju, izvolite.

Hvala lepa, predsednica, za besedo.

Torej pristojna komisija Državnega sveta je zakon obravnavala in ga podprla. Bi pa tu rad opozoril, da je seveda vprašanje zdaj po toliko velikem številu amandmajev, koliko je to stališče še relevantno. In tudi sicer je tu v proceduri kar ena velika težava. Državni svet obravnava zakon, do katerega mora dati mnenje, potem pa pride z amandmaji lahko čisto drug zakon ven in je vprašanje, ali je to ustrezno urejeno. Skratka, neko opozorilo, ki se sicer vleče že kar nekaj časa.

Zdaj, kar se tiče našega mnenja, tega osnovnega besedila, ki ima zdaj precej korekcij. Naj, je bilo med svetnicami in svetniki veliko naklonjenosti, da se zakon in torej novela tega zakona potrdi, bilo pa je tudi kar nekaj opozoril. Eno od takih, po moji presoji zelo pomembnih je, da je višje šolstvo pravzaprav nek hibrid, ki ni povsem, za katerega ni povsem jasno, kam spada. Naj tudi to ilustriram, recimo s spremembami, z novelo zakona, ki po eni strani se sklicujejo na ZOFVI, torej na zakon, ki, sistemski zakon, ki definira delovanje izobraževalnega sistema do univerze, na drugi strani pa se približuje visokošolskemu sistemu; torej, ali preko Nakvisa ali še kaj drugega.

Skratka, zdi se, saj to je problem izvornega zakona, da ne vemo čisto dobro, še vedno ne, kaj bi z višješolskim izobraževanjem v tej državi počeli. Namreč, je nekje, lebdi v sredi in se malček priklanja sem, malček tja, kar seveda za samo sistemsko umestitev in v funkcioniranje ne more biti posebej dobro. Zato je poziv, da tu potrebujemo poglobljene razmisleke in pa evalvacijo celotne umestitve visokega, višjega šolstva, v to izobraževalno vertikalo.

Drugo, kar smo opozorili, so mikro dokazila. To je nek nov mehanizem, ki ga sicer tudi priporoča. Evropska unija, pa vendar je tu opozorilo, zlasti, bom rekel, strokovnjakov in strokovnjakinj pedagogov, da ta mikro dokazila ne bi smela v resnici vstopiti v prostor, kjer bi moralo biti neko sicer normirano znanje in vedenje in z nekimi poenostavitvami to znanje in vedenje nadomeščati. Skratka, nismo proti, ampak ne bi pa smelo iti to predaleč in zdi se, da tukaj, tu nimamo ustrezno umirjene, umirjene ureditve.

Še mogoče, kar se tiče akreditacijske komisije, ki jo predpostavlja strokovni svet, tam smo ugotovili, da stvari niso čisto transparentne. Kdo imenuje, kdo predlaga, kje so ti pozivi siceršnjim tem participantom, ki bi morali sodelovati. Tako bom rekel, mogoče malo alarmantno, se zdi, da so se stvari malček po domače odvijale na tem področju. Tako da komisija opozarja na to, da bi bilo treba tukaj poglobiti transpreglednost teh postopkov. Hvala lepa.

Hvala lepa tudi vam.

Zdaj pa k besedi vabim še ostale vabljene na sejo, saj moram prebrati nekaj napotkov. Ob tem naj vas spomnim, da je v skladu s parlamentarno prakso vloga strokovnjakov in zainteresirane javnosti, ki so vabljeni na sejo, da se v okviru obravnave točke dnevnega reda v uvodnem delu izjavijo ter obrazložijo svoja mnenja in stališča o zadevi, ki je predmet obravnave, ni pa predvideno, da se vabljenim da beseda po končanem uvodnem delu oziroma med razpravo poslank in poslancev, razen, če so za dodatna pojasnila pozvani s strani članic in članov odbora. Prav tako zunanji vabljeni ne morejo s poslanci oziroma drugimi udeleženci seje polemizirati oziroma jim replicirati. V skladu z navedenim vas prosim, da svoje poglede in stališča strnete v tem uvodnem delu.

Zdaj, imamo, kakor sem tu videla iz seznama, imamo štiri vabljene, in sicer iz Skupnosti višjih strokovnih šol Republike Slovenije, imamo dva predstavnika, po navadi, če sta dva predstavnika, predstavi eden. Dajte se odločiti kateri bo, potem pa še drugi, če bo želel še kaj dopolniti. Je v redu?

Izvolite. In če se predstavite, prosim.

Tako, lepo pozdravljeni!

(Dapčević Žan, podpredsednik skupnosti višjih strokovnih šol.)

Skupnost višjih strokovnih šol je ustanovljena na podlagi 16. člena Zakona o višjem strokovnem izobraževanju ter tako zastopa interese vseh javnih, vseh višjih strokovnih šol v Republiki Sloveniji. Skupnost je aktivno sodelovala pri pripravi predloga zakona o spremembah, in sicer že v delovni skupini, pa tudi v kasnejših javnih obravnavah. In v bistvu besedilo, ki je bilo sprejeto na Vladi Republike Slovenije podpiramo. Imamo pa v predlaganih amandmajih določene sistemske in izvedbene pomisleke ter zato v bistvu podajamo tudi strokovno utemeljene predloge. Namreč, predlagani novi deveti odstavek 22.a člena, ki določa, da študentom višješolskega transnacionalnega izobraževanja ne pripadajo pravice in ugodnosti statusa, bi lahko predstavljale vsebinsko in sistemsko problematičen poseg v njihov pravni položaj pravic, namreč predlagana ureditev odstopa od ureditve transnacionalnega izobraževanja v visokem šolstvu ter tudi od uveljavljenih rešitev na drugih ravneh vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji, kjer se status otrok, učencev, dijakov in študentov ne razlikuje na naravo programa, temveč na splošne zakonske pogoje. Potrebno je pri tem poudariti, da Zakon o višjem strokovnem izobraževanju sam ne ureja pravic in ugodnosti statusa študenta, temveč jih ureja področna zakonodaja. s področja štipendiranja, subvencionirane prehrane, zdravstvenega zavarovanja, prevozov in drugih socialnih pravic, ki se uporabljajo glede na državljanstvo, starost, status in prebivališče posameznika, ne pa glede na to, ali gre za domači ali transnacionalni oziroma mednarodni izobraževalni program.

Zato bi predlagana ureditev, menimo, povzročila pravno nelogično in pa tudi vsebinsko nesprejemljivo posledico. Primer, slovenski študent, vpisan v tuji program na eni izmed višjih strokovnih šol, pravic iz statusa ne bi imel, kot na primer njegov kolega na isti šoli, ki bi bil vpisan v domač program, bi te pravice imel, in pa študent, ki se kot slovenski državljan izobražujejo v tujini na enakem programu mednarodne, bi te pravice imel, dočim v Sloveniji jih ne bi imel. Zadeva je kar kompleksna, ko dodamo še tukaj državljane drugih oziroma evropskih držav. Tako da bi tukaj res prosili, da se naredi dodatni razmislek in se amandma bodisi umakne oziroma uskladi z rešitvijo, ki je podana v Zakonu o visokem šolstvu.

Zdaj nadalje, v šestem odstavku tega 22.a člena prihaja do spremembe, da bi naj javne listine, torej listine Republike Slovenije presoja bile predmet tudi priznavanja oziroma vrednotenja. Zdaj, stališče skupnosti tukaj izhaja iz prepričanja in tudi ustaljene prakse v visokem šolstvu, da mora takšna presoja izpolnjevanja strokovnih standardov kakovosti in izvajanja višješolskih študijskih programov celovito, sistemsko in pravno predvidljivo. Biti urejena že v okviru postopka vpisa v razvid na pristojnem ministrstvu, torej pred pričetkom izvajanja študijskih programov, pa tudi v času rednih evalvacij, ki jih izvaja Nakvis in ne šele nekaj let ob končanju študija. Zato v bistvu menimo, da ni sprejemljivo, da bi se z zakonodajnim amandmajem odprla možnost drugačnega vrednotenja oziroma priznavanja diplom po že opravljenem študiju slovenskega organa, ki so bile izdane na podlagi že potrjenih in preverjenih javno veljavnih višješolskih programov, kar bi lahko tudi posegalo tudi v pravno varnost samih študentov, pa tudi legitimnost Komisije za akreditacijo vpisa v razvid Nakvis in drugih organov, ki višje strokovne šole pred tem že nadzirajo.

Tako da tudi tukaj je nekako nejasno opredeljeno, ali je takšno vrednotenje oziroma priznavanje uporabljeno zgolj v primerih zaposlovanja in nadaljevanja študija v Republiki Sloveniji ali v vseh primerih uporabe diplomskih listin, s čimer se povečuje neka negotovost diplomantov glede njihovega pravnega in pa tudi poklicnega položaja. Tukaj bi tudi opozorili na Zakon o vrednotenju, o priznavanju izobraževanja ne izhaja pristojnost za vrednotenje javnih, torej slovenskih izobraževalnih listin, temveč izključno tujih listin. Zato bi morda ta širitev pristojnosti lahko pomenila tudi odstop od ustaljenega sistema zagotavljanja kakovosti.

Tako, da to. Zdaj dodatno je treba poudariti, da v kolikor se bodo slovenski višješolski programi izvajali v tujini, bodo le ti predmet priznavanja in vrednotenja v državi gostiteljici, saj tam obravnavajo, saj se tam obravnavajo kot tuje listine in se s tem zagotavlja tudi načelo vzajemnosti, enake obravnave in pravne predvidljivosti v sistemu transnacionalnosti izobraževanja. Toliko z naše strani. Hvala lepa.

Hvala lepa tudi vam. Drugi predstavnik ne bo dopolnil? V redu, hvala lepa. Potem želi mogoče predstavnik ŠOS-a kaj povedati? Ja, izvolite.

Lep pozdrav. Hvala lepa za besedo. Fazli Gashi, Študentska organizacija Slovenije. Jaz bi se na začetku rad zahvalil za vabilo na sejo odbora. Na ŠOS-u nas vedno veseli, da smo lahko vključeni v proces sprejemanja zakonodaje, ki je za vse študentke in študente izjemno pomemben in da smo lahko v bistvu glas oziroma predstavimo stališča študentske skupnosti.

Jaz bi na začetku vseeno izrazil neko obžalovanje, da nas Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje pri pripravi novele zakona ni vključilo v delovno skupino. Mi smo v preteklosti pri pripravi zakonodajne zakonodaje s področja višjega strokovnega izobraževanja že uspešno sodelovali in verjamemo, da bi tudi tokrat s svojim znanjem in izkušnjami konstruktivno prispevali k oblikovanju ustreznih rešitev. Tudi mi nenazadnje vedno vključujemo urejanje položaja študentov višjih strokovnih šol. Sploh v naše zakonodajne predloge. In to oziroma nek super dokaz temu je, so že trije soglasno sprejeti zakoni za urejanje položaja študentov, nazadnje sprejet decembra lani, pri katerih smo uspešno dosegli izboljšave za celotno študentsko populacijo. Kljub temu smo prek dobrega sodelovanja s Skupnostjo višjih strokovnih šol spremljali prenovo zakona. In veseli nas, da je bil pripravljen predlog, s katerim se lahko v veliki meri tudi strinjamo. Tudi ureditev višješolskega transnacionalnega izobraževanja, ki smo jo podprli že na posvetu v Državnem svetu, se nam v predlagani obliki zdi ustrezna in dobra rešitev. Vseeno bi pa na tem mestu opozoril na amandma k 12. členu, kjer se ne moremo strinjati z dodanim devetim odstavkom 22.a člena, ki določa, da študentom višješolskega transnacionalnega izobraževanja ne pripadajo pravice in ugodnosti iz statusa študenta. Takšen zapis se nam neposredno oziroma neposredno omejuje pravice študentov, kar po našem mnenju ni in ne more biti ustrezno. Še posebej problematično je to, da podobna omejitev ni predvidena pri transnacionalnem izobraževanju v Zvis oziroma Zakonu o visokem šolstvu. In s tem se študente višjih strokovnih šol postavlja v nek neenakopraven položaj, sploh v primerjavi s študenti visokošolskih programov. Poleg tega menimo, da takšna določba v bistvu sploh ni potrebna. Namreč, tako kot je že kolega rekel, področna zakonodaja, se pravi vsi zakoni, ki urejajo pravice, ki izhajajo iz statusa študenta, že jasno in ustrezno urejajo ter omejuje pravice iz naslova statusa študenta za tiste, ki študirajo na slovenskih in tujih študijskih programih. Tako da dodatno omejevanje v tem zakonu se nam zdi nepotrebno in to potrjuje tudi nedavno sprejeti Zakon o visokem šolstvu, ki pravic iz naslova statusa študenta ni dodatno omejeval, saj so te že ustrezno urejene v področni zakonodaji.

Tako da bi jaz na tem mestu v imenu Študentske organizacije Slovenije predlagal oziroma prosil, da se ta odstavek ponovno preuči in iz besedila amandmaja tudi umakne, ker s tem želimo zagotoviti enakopraven in pravičen položaj vseh študentov. Najlepša hvala.