Spoštovani, nadaljujemo s sejo Odbora za zadeve Evropske unije in Odbora za zunanjo politiko, ki je zdaj odprta za javnost.

Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA, IN SICER ZASEDANJE SVETA EVROPSKE UNIJE ZA SPLOŠNE ZADEVE, BRUSELJ, 24. 2. 2026.

Prosim gospo Nevo Grašič, državno sekretarko na Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve, da nam predstavi izhodišča za udeležbo delegacije Republike Slovenije na zasedanju sveta. Izvolite.

Spoštovani predsedujoči, z veseljem nadaljujem še z 2. točko in dovolite, da predstavim izhodišča za udeležbo slovenske delegacije na rednem zasedanju Sveta za splošne zadeve, ki se ga bom v torek, 24. februarja udeležila v Bruslju.

Kot je že stalnica naših razprav, Svet za splošne zadeve bo opravil prve priprave na zasedanje Evropskega sveta, ki bo 19. in 20. marca v Bruslju. ki se ga udeležuje naš predsednik vlade. in bo s tem v zvezi obravnaval predvsem osnutek dnevnega reda. Tokrat bo osrednji del razprave voditeljev namenjen konkurenčnosti EU, to je velika tema, s katero se Evropska unija sedaj ukvarja in poglabljanju enotnega trga, zlasti vprašanjem glede poenostavitve zakonodaje, razmeram na energetskem trgu, krepitvi industrijske baze ter tudi podpori malim in srednje velikim podjetjem. Na samem zasedanju bodo voditelji nadaljevali razpravo in potrdili dogovore, ki so jih že deloma oblikovali na neformalnem zasedanju 12. februarja, ki se ga je tudi udeležil predsednik vlade doktor Golob. Voditelji bodo znova obravnavali podporo Ukrajini ter razmere na Bližnjem vzhodu, ki smo jih podrobneje obravnavali že pri prejšnji točki. Nadaljevali bodo tudi z razpravo o krepitvi evropske varnosti in obrambe, ter v naslednjem večletnem finančnem okviru za obdobje 28: 34. Ki je tudi že naša stalna točka razprave. Ocenili pa bodo tudi stanje na področju migracij. Zdaj, kot veste, vedno razpravljamo o tem dnevnem redu, podrobnejša stališča o teh vsebinskih točkah pa bomo seveda precenjeni odbor prišli predstaviti naslednji mesec, ko bodo posredovani tudi osnutki sklepov Evropskega sveta.

Nadaljujem še z 2. točko, Evropski center za demokratično odpornost. Tudi o tem, o tej temi smo večkrat že razpravljali pred cenjenima odboroma. Veste, da nam, ministrom in državnim sekretarjem za evropske zadeve večkrat poroča naš pristojni komisar za vladavino prava in zaščito potrošnikov Magred. Ponovno bomo imeli neko razpravo oziroma neformalno si izmenjali mnenja o novem Evropskem centru za demokratično odpornost. Veste, da ta zagotavlja prostovoljno platformo za izmenjavo analiz in pa usklajevanje aktivnosti držav članic, tudi civilne družbe in raziskovalcev pri prepoznavanju dezinformacij in predvsem odzivanju nanje. Vidimo ga predvsem kot center, ki bo olajšal izmenjavo strokovnih znanj in izkušenj. Ta center je ena od ključnih pobud evropskega ščita za demokracijo, ki ga je Evropska komisija predstavila lani novembra. Slovenija nadalje pozdravlja ta ščit za demokracijo in še posebej vse pobude, ki pomagajo predvsem manjšim državam članicam z omejenimi analitičnimi sposobnostmi in pa zmogljivosti pri učinkovitem boju proti tujemu manipuliranju in vmešavanju.

Glavna vloga tega evropskega centra za demokratično odpornost bo seveda omogočiti neko sistematično izmenjavo informacij med državami članicami in tudi ne članicami Evropske unije. To sem že prejšnji mesec na tem odboru poudarila, da je Slovenija aktivno si prizadevala, predvsem za vključitev držav kandidatk v Zahodnem Balkanu, da se deli naše strokovno znanje z njimi in da se jih podpira v prizadevanjih za dvig odpornosti in pa predvsem medijske pismenosti na zahodnem Balkanu. Toliko na kratko z moje strani, glede na to, da smo širšo razpravo na podobne točke imeli že pri 1. točki dnevnega reda. Hvala lepa.

Lepo zahvaljujem se za to vaše poročilo in odpiram razpravo članic in članov. Magister Gregorič, izvolite, imate besedo.

Najlepša hvala. Torej, pri meni zvonijo vsi alarmi, ko slišim, da se odpira, da se vzpostavlja evropski center za demokratično odpornost. Take centre so imeli v Angliji, tako v Veliki Britaniji, take centre so imeli v Ameriki in zdaj ga bomo imeli še tu, bomo delali evropski ščit za demokracijo in seveda se bomo tu borili proti dezinformacijam. Pa vas vprašam, kam spada informacija iz leta 2022 ali mogoče 2023, da Rusi razmontirajo pralne stroje pa hladilnike zato, da dobijo čipe za njihovo voja ško industrijo. To resnico je širila sama predsednica Ursula von der Leyen. Kam spada to? Ali bomo to odfiltrirali ali bo ta ali bo ta center evropske zaščite to filtriral? Kar se mene tiče, se vzpostavlja eu cenzura po meri Kaja Kales, Kaja Kales in Ursule von der Leyen. Hvala lepa za tako cenzuro.

Še kdo? v kolikor ne bi jaz samo eno malo krajšo pripombo v zvezi z točnostjo informiranja, točnostjo informacij in vsega tega, kar sodi v ta paket, s čimer se tako intenzivno ukvarjamo. Jaz osebno mislim, da imamo na tem področju en temeljni problem, in sicer, da medijem ne znamo naložiti odgovornosti, ki jo sami po sebi nosijo. Kar pomeni, če se moram jaz pogovarjati o tem, da se moram kot uporabnik medijev izobraziti, to pomeni, da postavljate pred mene nemogočo nalogo, da moram ločiti tisto, kar je res, od tistega, kar ni res brez vseh dodatnih mehanizmov preverjanja in vsega. Kar je novinarju na drugi strani na voljo. Kar pomeni, da smo nalogo za ugotavljanje, kaj je res in kaj ni, preložili absolutno na napačno stran. S tem, ko govorimo o eni taki zelo lepi frazi medijsko opismenjevanje. Ker odgovornost ni na strani tistih, ki so prejemniki dezinformacij, odgovornost je na strani medijev, ki bi morali biti odgovorni za svoje početje. Kar pomeni, da bi morali biti odgovorni za laži, ki jih širijo, za pol resnice in vse ostalo. Jaz imam v Ustavi zagotovljeno pravico do obveščenosti, če smo natančni. In vsak, ki se mi v medijih laže, krši mojo pravico do obveščenosti. Ta pravica do obveščenosti je prenesena tudi v medijski zakon. Ampak kaj smo naredili? Vešče beremo mojo pravico do obveščenosti kot mojo pravico, ki je zložena z n in se ji reče pravica javnosti do obveščenosti. Ker pa javnost nima pravne subjektivitete, pomeni, da ta pravica v resnici ne obstaja in lahko tudi ne bi pisali o njej. Kar pomeni, da imamo en kup enega leporečenja po pravici do obveščenosti, ki sama po sebi, dokler ni taka, kot je ena na ena, moja, ne pomeni prav ničesar. Ta isti problem nimamo samo mi v Sloveniji, ampak je problem, ki je precej širši in mislim, da se moramo prav o tem problemu na nivoju tudi Evropske unije, pogovoriti zelo resno, temeljito. Začetek bi bil zelo enostaven, če bi dobre želje iz vseh novinarskih kodeksov na mednarodni ravni kot tudi na nacionalni ravni prestavili vsaj del tega v obligacijo, v medijske zakone in s tem naložili medijem, da so odgovorni in da ravnajo odgovorno do tistih, ki jih berejo, poslušajo, gledajo. Na žalost medijem dovoljujemo, da so nerazsodni, to je medijem v tem trenutku dovoljeno. Nam, od nas se pa pričakuje, da bomo medijsko pismeni in da bomo znali razlikovati kdaj nam bolj ali manj lažejo. Toliko. In mislim, da bi z enim takim, če se že pogovarjamo zdaj o tem, zasedanju sveta, če bi Slovenija en konec ene pobude v tej smeri točnosti lahko sprožila in šla v to smer, bi bil jaz sila zadovoljen, ker bi se stvari lahko začele počasi, korak po koraku premikati na bolje. Hvala. Še kakšna želja po razpravi? Če ne, izvolite.

Lahko na kratko. Hvala spet obema razpravljavcema, kot smo deloma že razpravljali pri prejšnji točki, ampak ker je sedaj seja odprta za javnost bi samo res želela ponoviti, da Slovenija ali pa predvsem z vidika Ministrstva za zunanje in evropske zadeve, ki spremlja te zunanje vidike hibridnih groženj. Mi se bomo vedno, tudi v teh razpravah v torek zavzemali seveda za deljenje teh dobrih praks, katere skupna točka bo ta center. Spodbujanje programov medijske pismenosti. To absolutno ja. Še posebej, ker gre za v državah kandidatkah na Zahodnem Balkanu za veliko manjšo medijsko pismenost kot v Sloveniji, ampak tudi to, kar ste, poslanec Lipičnik, izpostavil, podporo družbeno odgovornim medijem. Tudi to je del te strategije, del tega ščita za demokratično odpornost, za podporo demokraciji. Seveda ta družbeno odgovorni mediji preverjajo informacije. In dodajam še tudi pač, da gre tukaj za spodbudo tudi akademski sferi, ki se ukvarja z dezinformacijami, s filmi. Tako da se mi zdi, da je korak bližje temu kar kakršno je vaše razumevanje, gospod poslanec.

Izpostavila bi še vseeno, da gledamo tudi z vidika naših prihajajočih volitev. To so prve državnozborske, ki potekajo v dobi raznih GPT in pa množične prisotnosti raznih dibfekov oziroma dezinformacij. Povrh pa še zaznavamo, da izostaja oziroma upada interes za novice po vsem svetu. Imam podatek, da se kar 39 procentov ljudi aktivno izogiba novicam v primerjavi z 29 procentov iz leta 27. In večina državljank in državljanov danes informacije pridobiva. Prek družbenih omrežij, kjer je preverjanje minimalno in ne samo iz, kot bi rekla, družbeno odgovornih medijev, tako da vsa prizadevanja, ki bi v bistvu nekako, ne, ne bi rekla posegala, ampak ki bi omogočila, da preverjamo oziroma da se zoperstavljamo dezinformacijam, so z naše strani dobrodošla. Hvala lepa.

Ja, najlepša hvala. Jaz bi tule zgolj kot čisto kratko razpravo samo dodal nekaj, to, kar zaznavamo kot upad pomembnosti reguliranih medijev, čemur vi pravite zaupanje oziroma nezaupanje, pač pa, od kje pridobivamo informacije, tega ne gre gledati kot vzrok, pač pa kot posledico, kar pomeni to zaupanje zaradi česar ljudje to čedalje manj berejo in poslušajo, je posledica njihovih ravnanj v polpreteklosti, ker so si ogromno zaupanja, ki so ga prej imeli, zapravili na tak ali drugačen način, predvsem pa z netočnostjo, nerelevantnostjo in vsem tistim, česar ne bi smelo biti in sodi v tisti del neodgovornega ravnanja medijev. Zaradi tega je edini, edina možnost in edini način, kako lahko ohranimo regulirane medije je zgolj njihova regulirana regularnost, točnost, ker zgolj z relevantnostjo in točnostjo bodo pridobili nazaj zaupanje, ki so si ga z neodgovornim delom zakockali. Zdaj, te pilule in ta zdravila, ki bi jih bilo treba predpisati, so sicer zelo trpke, ampak so pa edina možnost, da jih ohranimo pri življenju, ker sicer jih v enem zelo relativno kratkem času reguliranih medijev sploh ne bomo več imeli. Še kdo kakšno pripombo na tole kar smo imeli zdajle? Ne.

V tem primeru zaključujem razpravo in na glasovanje dajem predlog sklepa, ki se glasi: Odbor za zadeve Evropske unije podpira izhodišča za udeležbo delegacije Republike Slovenije na zasedanju Sveta Evropske unije za splošne zadeve, ki bo v Bruslju 24. 2. 2026. Prosim, da glasujemo samo člani Odbora za zadeve Evropske unije. Začenjam z glasovanjem.

Glasujemo. Prisotnih 11 članic in članov, za je glasovalo osem, proti ni bil nihče.

(Za je glasovalo 8.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je sklep sprejet in s tem končujem 2. točko dnevnega reda.

Besedo dajem pa kolegu predsedniku Odbora za zunanjo politiko, gospodu Bakoviću.

Hvala lepa, kolega. Spoštovani! Ugotavljam, da smo se tudi članice in člani Odbora za zunanjo politiko seznanili z izhodišči za udeležbo delegacije Republike Slovenije na zasedanju Sveta Evropske unije za splošne zadeve, ki bo v Bruslju 24. 2. 2026.

S tem končujem 2. točko dnevnega reda, hkrati tudi s 24. sejo Odbora za zunanjo politiko.

Besedo pa predajam nazaj podpredsedniku Odbora za zadeve Evropske unije gospodu Alešu Lipičniku.

Najlepša hvala.

Prehajamo na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA, ZASEDANJE SVETA EVROPSKE UNIJE ZA KMETIJSTVO IN RIBIŠTVO, BRUSELJ 23. 2. 2026.

Gradivo k 3. in 4. točki smo prejeli od vlade 18. 2. 2026, k 5. točki pa 19. 2. 20 26 na podlagi 8. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije.

Prosim gospoda, aha..., Ministra za kohezijo, se opravičujem, in regionalni razvoj, doktor Aleksandra Jevška, da nam predstavi izhodišča za udeležbo slovenske delegacije na zasedanju sveta. Beseda je vaša, izvolite. izvolite.

Predsedujoči, hvala za besedo. Spoštovane poslanke in poslanci. Na zaprosilo ministrice za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mateje Čalušić jo zastopam na podlagi pooblastila. In predajam besedo sodelavkam ministrstva, Diani Madžarac, vodja Službe za EU zadeve in mednarodno sodelovanje in pa Poloni Kolarek Novšek iz Oddelka IAKS intervencije s področja površin in živali iz Direktorata za kmetijstvo. Hvala.