Spoštovane in spoštovani, članice in člani Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ostali prisotni, pričenjam 48. nujno sejo našega odbora.

Najprej vas obveščam, da so danes zadržani naslednji poslanke in poslanci: Jožef Lenart, Alenka Helbl in Tomaž Lisec. S pooblastilom pa na naši seji sodelujejo: Andrej Kosi namesto Jožeta Jelena, Sara Žibrat namesto Dejana Süča in Jonas Žnidaršič namesto Damijana Bezjak Zrima.

Dnevni red, ki ste ga sprejeli 10. 2. s sklicem, z eno točko je: Predlog zakona o vinu, druga obravnava. Predlog za spremembo dnevnega reda v poslovniškem roku nisem sprejela, zato je ta dnevni red določen takšen, kot ste ga sprejeli s sklicem.

Torej lahko preidemo na obravnavo 1. TOČKE - PREDLOG ZAKONA O VINU, ki ga je Državnemu zboru predložila Vlada ter je seveda tudi objavljen na spletnih straneh Državnega zbora.

Skupina poslank in poslancev s prvopodpisano magistrico Natašo Avšič Bogovič je dne 10. 2. zahtevala sklic izredne seje Državnega zbora, med drugim tudi z navedeno točko dnevnega reda.

Kot gradivo ste poleg predloga zakona sprejeli še mnenje Zakonodajno-pravne službe in mnenje Komisije Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

K tej točki smo vabili Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Državni svet, Zakonodajno-pravno službo, Kmetijsko gozdarsko zbornico, Zbornico kmetijskih in živilskih podjetij in Zadružno zvezo Slovenije - zdaj, ko sem vas prebrala, vas še enkrat lepo pozdravljam.

V poslovniškem roku, torej do začetka obravnave te točke, so bili amandmaji vloženi na veliko členov, vložila jih je Poslanska skupina Socialnih demokratov Svoboda in Levica. Tako, amandmaje imate vse, zato lahko začnemo z obravnavo predlaganega zakona.

Najprej dajem besedo ministrici za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mateji Čalušić. Ministrica, izvolite.

Predsedujoča, najlepša hvala za besedo.

Spoštovane poslanke, poslanci, vsi ostali vabljeni!

Predlog novega Zakona o vinu, ki ga danes obravnavate, ni zgolj parcialna in tehnična novelacija obstoječe zakonodaje, temveč predlog za celovito in sistemsko ureditev tega področja, ki predstavlja strateški okvir predvsem za razvoj vinogradništva in vinarstva ter jasno izraža zavedanje države o nujnem gospodarskem, prostorskem in družbenem pomenu za Republiko Slovenijo. Uvodoma bi želela najprej poudariti, da je bil predlog zakona pripravljen ob doslednem spoštovanju načela strokovnosti in vključevanja.

Osnutek za javno obravnavo je bil oblikovan in usklajen v okviru delovne skupine, v katero so bili imenovani predstavniki, in se jim tudi zahvaljujem: Združenje družinskih vinogradnikov in vinarjev Slovenije, Vinske družbe Slovenije, Vinis, Zveza društev vinogradnikov in vinarjev, Gospodarska zbornica Slovenije, Zadružna zveza Slovenije, Kmetijski inštitut Slovenije, Kmetijsko gozdarska zbornica ter Biotehniška fakulteta. Ta sestava ni naključna, združuje pridelovalce različnih velikosti in pravno organizacijskih oblik, nevladnih organizacij, ki delujejo na področju vinogradništva in vinarstva, ter izobraževalno-raziskovalnih inštitucij. Zakon je zato rezultat dialoga, ne enostranske odločitve, in je strokovni predlog, ki odraža realne potrebe same panoge. Veljavni zakon, trenutni, iz leta 2006 ureja pridelavo, označevanje, promet in zaščito vina ter geografske označbe. Kljub več novelacijam temelji na starejših evropskih pravnih podlagah in je bil skozi čas dopolnjevan parcialno. Prav tako je treba jasno povedati, da se zakon v praksi ni vedno izvajal dosledno. Posebej problematično je bilo nedosledno vodenje in ažuriranje registra pridelovalcev grozdja in vina, kar je povzročalo nepreglednost podatkov, oteževalo nadzor ter negativno vplivalo na razmere v sami panogi. Neenotna praksa in toleriranje sivih območij sta postavljala zakonite in odgovorne pridelovalce v predvsem neenak položaj. Predlog novega zakona tako predstavlja celovito sistemsko prenovo področja. Ne gre le za vsebinsko uskladitev z evropskim pravnim redom, temveč tudi za vzpostavitev jasnih mehanizmov, ki omogočajo dejansko izvajanje pravil. Pomemben element nove ureditve je tudi jasna zaveza ministrstva, da se tako veljavna kot nova zakonodaja izvajata dosledno, enotno in brez izjem. Namen prenove ni zgolj zapis pravil, temveč njihovo učinkovito uresničevanje v praksi.

Pri samem zakonu je posebno področje uskladitve z zakonodajo Evropske unije. Predlog zagotavlja celovito uskladitev z veljavno evropsko ureditvijo na področju proizvodov vinske trte, aromatiziranih vinskih proizvodov, sistema dovoljenja za saditev, zaščite geografskih označb, enoloških postopkov.

S tem se krepi pravna varnost in enakopraven položaj slovenskih vinogradnikov na skupnem trgu. Naslednje pomembno poglavje je register pridelovalcev - ključna strukturna sprememba.

Predlog prinaša nadgradnjo registra pridelovalcev, jasnejše opredelitve obveznosti vpisa, razširitev obveznosti vpisa tudi na določene subjekte brez lastnih vinogradov, natančno prijavo pridelka grozdja, nov spremni dokument za grozdje. Cilj je vzpostavitev popolne, sledljive in pregledne evidence, ki omogoča učinkovitejši nadzor, boljše upravljanje tveganj in enake pogoje za vse. Ključna razlika ni zgolj v normativni nadgradnji, temveč v jasni zavezi k doslednemu izvajanju registra kot temeljnega orodja za upravljanje panoge. Poglavje, ki ga tudi zakon naslavlja, so zasaditve in ohranjanje vinogradniških površin: prenos aktualnega evropskega sistema dovoljenj, možnost prestrukturiranja že izkrčenih vinogradov, prehodno enoletno obdobje za prijavo vinogradov, zasajenih brez dovoljenj. Namen ukrepov je ureditev stanja in vzpostavitev reda, ne retroaktivno kaznovanje, temveč dolgoročna stabilizacija sistema. Enološka sredstva in sami postopki, tukaj se v zakonu usklajujejo z veljavnimi enološkimi pravili znotraj Evropske unije postopki za testiranje novih enoloških praks in večjo prilagodljivost razvoju stroke. Označevanje geografske označbe ter nadzor: v zakonu se opredeljujejo jasnejši postopki ocenjevanja, podrobnejša ureditev označevanja, okrepljen nadzor, okrepljeni nadzorni mehanizmi in jasno določeni postopki v neustreznih proizvodih. Predlog zakona ohranja tradicionalne izraze kot označbe kakovostnih razredov slovenskih vin z geografsko označbo ter jasno ureja postopke ocenjevanja, označevanja in nadzora. Določbe o nadzoru in sankcijah so usmerjene v zaščito poštenih pridelovalcev ter zagotavljanje enakih pogojev na trgu.

Spoštovani. Če želimo, da bo slovensko vino tudi v prihodnje sinonim za kakovost, potem moramo imeti pogum postaviti jasna pravila in jih predvsem tudi izvajati. Ta zakon pomeni konec nedorečenosti in konec toleriranja sivih con, pomeni odgovornost tako države kot deležnikov v sami panogi. Vinogradništvo in vinarstvo sta strateški dejavnosti ne le zaradi gospodarskih kazalnikov, temveč zaradi nujne širše družbene vloge: ohranjata podeželje, ustvarjata dodano vrednost, povezujeta turizem in gastronomijo ter krepita mednarodno prepoznavnost Slovenije - ko govorimo o slovenskem vinu, govorimo tudi o Sloveniji. Na ministrstvu prevzamemo odgovornost ne le za sprejem zakona, temveč za njegovo dosledno izvajanje. In zavedamo se, da brez jasne in dosledne politike ni mogoče zagotoviti stabilnega razvoja panoge. Predlog zakona je rezultat dialoga, strokovnosti in zavedanja pomena sektorja in temelji za odgovoren razvoj vinogradništva in vinarstva v prihodnjih desetletjih.

Se zahvaljujem za pozornost.

Hvala, ministrica.

Zdaj dajem besedo predstavnici Zakonodajno-pravne službe gospe Saši Bricelj Podgornik, izvolite.

Hvala lepa.

Zakonodajno-pravna služba je predlog zakona proučila z vidika skladnosti z Ustavo, pravnim sistemom in zakonodajno tehničnega vidika.

Uvodoma smo podali neko splošno pripombo, in sicer smo opozorili na pomanjkljivo obrazložitev, ki je le formalna, se pravi, zgolj na kratko povzema besedilo členov, obrazložitev pa bi morala biti vsebinska, torej bi morala pojasniti vsebino in namen posameznih določb in pa tudi posledice in medsebojne povezave posameznih rešitev. Pripombe smo potem podali, konkretne pripombe k posameznim členom. Nekatere pripombe oziroma večji del teh pripomb je naslovljenih z vloženimi amandmaji, na nekatere pripombe pa se je predlagatelj odzval s pisnimi pojasnili.

Hvala lepa.

Najlepša hvala.

Zdaj pa dajem besedo Branku Tomažiču, predstavniku Državnega sveta.

Ja, spoštovana predsednica Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, spoštovane poslanke in poslanci, spoštovani vsi vabljeni.

Državni svet je na 36. seji v sredo obravnaval Predlog zakona o vinu in ga podprl. Hkrati je izpostavil več pomembnih razvojnih vprašanj slovenskega vinogradništva.

Vinogradniško vinarska panoga je ena ključnih tradicionalnih kmetijskih dejavnosti v Sloveniji. Državni svet se strinja, da je posodobitev zakonodaje nujna zaradi uskladitve z evropskim pravnim redom in krepitve konkurenčnosti sektorja. Državni svet ocenjuje, da zakon predstavlja potrebno posodobitev, vendar samo po sebi ne more zaustaviti opuščanja vinogradov; brez dodatnih sistemskih in ekonomskih pogojev zakon ne zagotavlja dolgoročne stabilnosti sektorja. Hitro opuščanje vinogradov, zlasti na zahtevnih legah pa zaradi rumenice na Štajerskem, pomeni resno tveganje za razvoj panoge, ohranjanje kulturne krajine in obstoj družinskih kmetij, zato je nujno oblikovati stabilno zakonodajo in sistemsko okolje, ki vinogradnikom omogoča dolgoročen razvoj. Treba je stremeti tudi k nadaljnji debirokratizaciji sektorja. V razpravi so bili izpostavljeni pomisleki glede razvrščanja pridelovalcev v velikostne razrede, ki jih je treba obravnavati celostno, tudi z vidika dostopa do finančnih instrumentov, ne zgolj za namene sankcioniranja. Državni svet opozarja, da je obstoječa vinska ovojnica prenizka za učinkovitost prestrukturiranja vinogradov. Državni svet ugotavlja, da so nove zasaditve administrativno zahtevnejše od finančno slabši podprte, to mislimo iz kvote, kar zmanjšuje interes pridelovalcev. Nove zasaditve morajo postati primerljive / nerazumljivo/ tako z vidika postopkov kot financiranja. V Sloveniji se soočamo s problematiko opuščanja vinogradov. Državni svet meni, da bi bilo zaradi slovenskih posebnosti smiselno proučiti možnost izjem pri sadilnih pravicah na ravni Evropske unije, saj nadaljnje krčenje vinogradov ogroža položaj Slovenije kot vinorodne dežele. Državni svet predlaga, da se predlog zakona podpre kot pomemben korak k posodobitvi ob uravnoteženem iskanju rešitev med pridelovalci in predlagateljem, da se vlado pozove k proučitvi možnosti zaprosila za nacionalno izjemo glede sadilnih pravic zaradi zaskrbljujočega upada vinogradov; tu vemo, da nekatere države so nekatere stvari že naredile in tukaj bi prosil res vas poslance, da morda od vlade daste nek dodaten sklep, da bi se to zgodilo. Nekateri, mi smo imeli že večkrat v Državnem svetu tudi na to temo prav sklicane seje in to je glavni problem pri upadanju - mladi enostavno ne morejo dobiti sadilinh pravic, iz kvote pa, sem že prej povedal, je pa težje obnoviti vinograd ali pa na novo zasaditi. No, in še, da se postavijo postopki in izboljša financiranje novih zasaditev. Predlog zakona je pomemben korak, vendar mora biti podprt še širši sistemski ukrepi za dolgoročno ohranitev vinogradništva. Hvala.

Hvala lepa.

Zdaj dajem besedo naslednjim vabljenim, in sicer Kmetijsko gozdarsko zbornico danes predstavlja Andrej Rebernišek. Je tako?

Izvolite, beseda je vaša.

Ja, hvala za besedo.

Spoštovana predsednica, spoštovani poslanci, spoštovana ministrica in seveda vsi vabljeni gostje!

Zdaj mogoče, če mi dovolite, bom jaz mogoče malo tudi širše / nerazumljivo/ stanje v sami panogi vinogradništva, da seveda lažje tudi razumemo same predloge. Ker dejansko moram reči, da vinogradniški sektor oziroma vinogradništvo lahko rečemo, da v zadnjih 20 letih je deležen kar, bom rekel, določenega pada, saj smo izgubili 2 tisoč 725 hektarjev in to pomeni kar 16,4 procenta. Kar pa je še bolj zaskrbljujoč podatek, v zadnjih petih letih pa smo izgubili 1163 oziroma kar 232 hektarjev letno. In v tem je še treba opozoriti, da je starostna struktura, se pravi, nasadov, govorim ena tretjina do 15 let starosti, dve tretjini nasadov pa je, se pravi, starejših. In ob tem seveda še zelo zaskrbljujoč podatek, da pa je, kar govorim za Štajersko, nad 35 let starosti nasada je 27 procentov. Zakaj je to pomembno? Pomembno je, da moramo razumeti problematiko v vinogradništvu in moram reči, da sam sem tudi sodeloval v tej ožji delovni skupini. In vsekakor mi moramo z zakonom zaščititi pridelovalce in tudi v smislu, da jim zagotovimo preživetje. To ni enostavno. Namreč, vsi vemo, da so klimatske spremembe vsekakor so tukaj in da se srečujemo z naravnimi nesrečami. Na Štajerskem imamo močni izpad zlate trsne rumenice in zlasti mladi si želijo ekonomsko stabilnost. Mi se srečujemo, da zelo težko mlade nagovorimo, da bi sploh še ostali na kmetijah in se pravi, mi kot kmetivarski(?) zavod, od kod tudi prihajam, smo dnevno v stiku s kmeti in seveda, ko poslušamo njihove zgodbe, to so, vam pa moram povedati, zelo stresne zgodbe, ko ob vsaki nevihti nekdo trepeta, ali bo ob dohodek in kako in kaj. Zakaj je to pomembno? Pomembno je to, da smo mi do sedaj v zakonu imeli mogoče odkup grozdja v primeru višjih naravnih nesreč. Ta določba, vemo, v praksi ni bila mogoča, ker seveda naravne nesreče lahko razglasi vlada. Načeloma je to Vlada razglasila meseca novembra, ko so bili že ekonomski kazalniki znani. In seveda takrat vinogradnik, vinar ni mogel realizirati te določbe. Zato se nam zdi, da je ta določba v redu. Se pravi, da podpira, da naslavlja vprašanje kako omogočiti nekako stabilnost vinogradniško vinogradniškim kmetijam in nekako ne ocenjujemo, da bi to šlo za pospeševanje sivega trga, temveč ga ureja. Ker če govorimo o povprečnem pridelku, se pravi trije povprečni pridelki v zadnjih petih letih, ne govorimo, da bi na ta račun nekdo prekomerno lahko odkupoval grozdje, ampak govorimo o tem, da lahko določen vinogradnik, vinar preživi. Zato se mi zdi, da je ta dikcija absolutno v redu.

Po drugi strani pa moramo razumeti, glejte, jaz prihajam iz, kot sem že rekel, iz Štajerske, je bilo veliko dilem, ko smo združevali vinorodne okoliše, danes so pod okoliši. Kaj bo se zgodilo, ja, kakšna bo zdaj konkurenca, kaj bo z grozdjem. Glejte, če je pravilna cena grozdja. Vsak vinogradnik si želi stabilnost in če je korporacijska pogodba v redu, če je odnos v redu, če je cena tista, ki smo vsi zadovoljni, potem ni nobene težave. Glejte, noben si ne želi, da pa bi iskal trg nekje drugod in si želi neko varnost. Tako, da mi danes ne sledimo, mislim, ne zasledimo kakšne težave na tem delu, če je korektna cena. In sam moram reči, da smo imeli predstavitev predloga zakona tako v Ormožu, kjer smo vabili tako mala velika podjetja. Prav tako smo imeli na Ptuju, saj sta bila tudi zraven poslanca, ko smo predstavili sam zakon in moram reči, da je zakon bil v glavnini podprt in ni bilo nobene dileme po 13. členu, da je sporna dikcija. Edino, kar si vsi želimo pa je, da bi določili minimalni prag pridelave, predlog je minimalni prag 3 tisoč kilogramov, s tem, da to se lahko določi v posebnem pravilniku, to ni potrebno v samem zakonu, ampak nam je jasno, da želimo zaščititi pridelavo, ker pač žal na terenu opažamo, da nekdo zlorablja, imamo take primere, da skoraj ni nobenega pridelka, pa je deležen do najrazličnejših podpor. Tako da je naša želja, da bi se potem s posebnim pravilnikom.

Določili glede na način pridelave, ali govorimo o ekološki, biodinamični konvencionalni pridelavi, da se določi tudi minimalni prag pridelave grozdja, ki bi bil zavezan za pridelovalce, da potem res zaščitimo tiste, kateri se ukvarjajo s to branžo.

Skratka, da zaključim, se pravi, s strani Hmeljarske zbornice Slovenije podpiramo predlog v predlagani vsebini. Hvala.

Najlepša hvala.

V imenu Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij je z nami Tina Buh. Je tako? (Da.)

Izvolite, beseda je vaša in potem še Zadružna zveza Slovenije.

Ja, lepo pozdravljeni.

Jaz bi na tej točki podala predlog, da v bistvu zadružna zveza prva poda mnenje, če je to možno, pa potem nadaljujemo?