Spoštovani kolegice in kolegi ter vabljeni na sejo!

Pričenjam 81. nujno sejo Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor.

Obveščam vas, da so se opravičili naslednje članice in člani odbora, in sicer Nataša Sukič in magister Janez Žakelj. Na seji kot nadomestni član s pooblastili sodeluje. Zdaj v bistvu ne bo treba, ker je kolega prišel.

S sklicem seje odbora ste prejeli dnevni red s tremi točkami, v zvezi s katerimi nisem prejel nobenega predloga za spremembo dnevnega reda, zato je ta določen, kot ste ga prejeli s sklicem.

PREHAJAMO NA 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBI ZAKONA O VOZNIKIH, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo posredovala Vlada s predlogom, da se predlog zakona obravnava po nujnem postopku.

Kolegij predsednice Državnega zbora je na 150. seji, 27. 11. 2025 sklenil, da se predlog zakona obravnava po nujnem postopku. Za obravnavo je bilo posredovano naslednje gradivo: Predlog zakona z dne 14. 11. 2025, mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 10. 2. 2026 ter mnenje Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj z dne 5. januarja 2026. Rok za vložitev amandmajev je do zaključka razprave o členih na seji odbora. Do zdaj amandmaji niso bili vloženi.

Na sejo so bili k obravnavi te točke vabljeni: Ministrstvo za infrastrukturo, Državni svet, Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa, Gospodarska zbornica Slovenije in Zakonodajno-pravna služba.

Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona, v kateri bomo na podlagi 126. člena Poslovnika opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona.

Besedo dajem predstavniku predlagatelja Ministrstva za infrastrukturo, gospodu državnemu sekretarju magistru Andreju Rajhu, izvolite.

Predsedujoči, hvala lepa.

Cenjeni poslanke in poslanci!

Pred vami je Predlog zakona o spremembi Zakona o voznikih. V Sloveniji se je v zadnjih letih zelo povečala uporaba lahkih motornih vozil, zlasti električnih skirojev ter mopedov, katerih konstrukcijsko dovoljena hitrost ne presega 25 kilometrov na uro. Omenjena vozila so tako postala in postajajo dostopna tudi otrokom in mladostnikom, kar predstavlja resen problem. Spremljanje veljavne ureditve analize Javne agencije Republike Slovenije za varnost prometa kažejo, da cilji glede varne vključitve otrok in mladostnikov v promet niso bili doseženi v celoti. Podatki o poškodovanih voznikih lahkih motornih vozil, med katere uvrščamo tudi e-skiroje kažejo, da je kar 20 odstotkov vseh udeleženih voznikov v prometnih nesrečah, uvrščenih v starostno skupino od 8 do 14 let in od 15 do 17 let.

Število prometnih nesreč, ko govorimo o vožnji lahkih motornih vozil in mopedov do 25 kilometrov na uro, se vidno povečuje po dopolnjenem 12. letu starosti, ko je skladno z določbo petega odstavka 55. člena veljavnega Zakona o voznikih že dopuščena vožnja teh vozil otrokom, ki imajo pri sebi kolesarsko izkaznico, ter doseže vrh pri dopolnjeni starosti 17 let. Po dopolnjenem 18. letu starosti je zaznati opazno zmanjšanje števila prometnih nesreč, kar je po vsej verjetnosti odraz pridobljenih vozniških izkušenj, osebne zrelosti mladostnikov ter uporabe drugih prevoznih sredstev. Od leta 2024 do septembra 2025 se je število telesno poškodovanih mladih povečalo kar za 80 odstotkov. To potrjuje, da vozniki, mlajši od 15 let, pogosto nimajo zadostnih motoričnih sposobnosti, prometnega znanja in zrelosti za varno vožnjo lahkih motornih vozil in varno udeležbo v cestnem prometu. Vse to jasno kaže na naraščajočo nevarnost za to starostno skupino in potrjuje potrebo po spremembi starostne meje za vožnjo lahkih motornih vozil in mopedov do 25 kilometrov na uro. Predlagana novela zakona zato zvišuje najnižjo starost za vožnjo lahkih motornih vozil in mopedov do 25 kilometrov na uro na 15 let ter odpravlja možnost vožnje otrok, starih od 12 do 14 let zgolj na podlagi kolesarske izkaznice. Ukrep, ki je predlagan, je skladen z Resolucijo o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje od 2023 do 2030 in sledi priporočilom Evropskega sveta za varnost v prometu ter praksam številnih članic držav Evropske unije.

Cilj spremembe je jasen: večja varnost otrok in mladostnikov ter bolj odgovorna ureditev sodobne urbane mobilnosti.

Hvala lepa.

Najlepša hvala.

Želi besedo predstavnica Zakonodajno-pravne službe gospa magistra Saša Bricelj Podgornik? Ne želite, hvala. Želi besedo predstavnik Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj? Gospod državni svetnik Leopold Pogačar bo predstavil mnenje komisije, izvolite.

Ja, spoštovani predsednik, hvala za besedo. Spoštovane poslanke in poslanci in vsi ostali prisotni.

Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj podpira dvig starostne meje za vožnjo lahkih motornih vozil in električnih skirojev s konstrukcijsko določeno hitrostjo do 25 kilometrov na uro na 15 let, saj ocenjuje, da gre za primeren odziv na dejanske prometne razmere in tveganja, povezana z uporabo teh vozil med mladostniki. Podatki in raziskave kažejo, da mladi vozniki drugače zaznavajo promet, prometne situacije in prometne znake, kar povečuje verjetnost nesreče tudi pri nizkih hitrostih, statistika pa kaže, da je približno polovica poškodb uporabnikov električnih skirojev med mladoletniki, pogosto zaradi neizkušenosti. Komisija izpostavlja tudi občutljivost teh vozil na cestno infrastrukturo, saj zaradi njihove, bom rekel, konstrukcije so bolj občutljivi na robnike, na druge ovire, kar seveda še dodatno utemeljuje dvig starostne meje. Hkrati komisija opozarja, da glavni varnostni izziv predstavljajo predelana vozila, ki omogočajo bistveno višje hitrosti, pri katerih se pojavljajo najhujše poškodbe, pogosto zaradi nepravilne uporabe ali pomanjkanja zaščitne opreme, ter da obstoječi nadzorni organi pogosto nimajo učinkovitih vzvodov za ukrepanje. Zato komisija poudarja potrebo po učinkovitejšem nadzoru nad pridelanimi vozili, jasnejših tehničnih standardih in sankcioniranju dejanskih kršiteljev, kar bi prispevalo k zmanjšanju tveganj in izboljšanju prometne varnosti. Komisija opozarja tudi na pomembnost vprašanja odgovornosti in zavarovanja za lahka motorna vozila z največjo konstrukcijsko hitrostjo 25 kilometrov na uro. Registrirano vozilo zagotavlja, da je morebitna škoda krita iz zavarovanja odgovornosti, kar bistveno razbremeni tako starše mladoletnih uporabnikov kot tudi druge udeležence v prometu. Po oceni komisije sta zavarovanje in registracija takšnih vozil cenovno dostopna ter zagotavljata večjo pravno varnost in spodbujata odgovorno ravnanje uporabnikov. V razpravi je bila izpostavljena tudi možnost uvedbe prehodnega obdobja, ki bi omogočilo, da mlajši uporabniki, ki so si vozila nedavno pridobili, te še naprej uporabljajo v omenjenem oziroma omejenem obdobju, s čimer bi se preprečilo, da bi ta vozila ostala neuporabljena. Komisija ocenjuje, da predlog zakona predstavlja pomemben korak k večji prometni varnosti otrok in mladostnikov, ob tem pa poudarja potrebo po celovitem sistemskem pristopu za obvladovanje vseh tveganj, povezanih z uporabo lahkih motornih vozil in električnih skirojev.

Hvala.

Hvala lepa.

Želi besedo še kdo izmed ostalih vabljenih? Verjetno želite. Izvolite, pa prosim, da se predstavite za magnetogram.

Hvala lepa. Agencija za varnost prometa, v. d. direktorja Saša Jevšnik Kafol. Spoštovani predsednik odbora, spoštovani poslanke in poslanci, vsi ostali, lepo pozdravljeni. Hvala lepa za besedo.

Javna agencija za varnost prometa je preučila predlog spremembe in dopolnitve Zakona o voznikih, ki predvideva spremembo petega odstavka 55. člena tega zakona, po kateri lahko motorno vozilo in moped, kateri konstrukcijsko določena hitrost ne presega 25 kilometrov na uro, vključno z skiroji v cestnem prometu vozi oseba, starejša od 15 let. Agencija predlog v tem delu ocenjuje kot utemeljen z vidika prometne varnosti in ga podpira, saj odgovarja na jasno zaznan trend porasta prometnih nesreč in poškodb, povezanih z uporabo e-skirojev ter drugih lahkih motornih vozil. Od leta 2021 so skiroji zakonsko opredeljeni kot lahka motorna vozila z omejitvijo do 25 kilometrov na uro. Prometna statistika pa, kot smo že slišali, kaže, da se število nesreč z udeležbo skirojev povečuje. V letu 2025 je bilo zabeleženih 300 prometnih nesreč, kar je 12 odstotkov kot leto prej. V zadnjih dveh letih sicer ni bilo smrtnih žrtev, vendar pa se je število huje telesno poškodovanih povečalo za 8 odstotkov v letu 2025, teh je bilo 45 hudo telesno poškodovanih in celo za 29 odstotkov v letu 2024, 42, leta 2023 jih je bilo 30. Pri tem moram povedati, da točnih podatkov o številu poškodovanih nimamo, kajti v večini primerov gre pri uporabi teh lahkih motornih vozil za prometne nesreče s samoudeležbo, se pravi, voznik povzroči sam in se potem tudi sam odpravi v bolnico - ali pa ne. Skratka niso vse nesreče zabeležene, teh je zagotovo še več. Posebej zaskrbljujoče je, da več kot polovica udeleženih voznikov v nesrečah ni uporabljala zaščitne čelade, čeprav so poškodbe glave pri padcih med najtežjimi in najpogostejšimi, Pri uporabi e-skiroja so običajno posledice podobne takim kot bi jih recimo imel motorist pri vožnji z motorjem, gre za res hude poškodbe, odprte zlome, zlome čeljusti, zlome lobanje, skratka hude posledice, ki lahko dejansko vplivajo potem tudi na kakovost življenja poškodovanca. Agencija zato poudarja, da je skiro ni igrača, temveč lahko motorno vozilo. Pri hitrosti do 25 kilometrov na uro ob nizki stabilnosti in majhnih kolesih so seveda posledice padcev izjemno hude. Dodatno tveganje predstavlja praksa tako imenovanega odklepanja e-skirojev, ki omogoča bistveno višje hitrosti, s čimer se resnost poškodb približa, kot sem že rekla, motorističnim. Agencija seveda zato podpira ukrepe, ki zmanjšujejo izpostavljenost najbolj ranljivih skupin, zlasti otrok in mladostnikov, ter preprečujejo prezgodnje vključevanje v promet brez zadostne zrelosti in prometnih izkušenj. Predlog zvišanja minimalne starosti na 15 let je po oceni agencije razumen korak. Spremljanje izvajanja veljavnega predpisa in analiza prometne statistike kažejo, da cilji glede varne vključitve otrok in mladostnikov s prejšnjo oziroma trenutno veljavno zakonodajo niso bili doseženi v celoti. Zavedati se moramo, da so mladostniki precej nagnjeni k tveganemu vedenju, niso dovolj zreli, zato so izpostavljeni hudim telesnim poškodbam. In pa podatki o poškodovanih voznikih lahkih motornih vozil vključno z e-skiroji kažejo, da je pomemben delež udeleženih v prometnih nesrečah prav med mladimi, pri čemer se število nesreč vidno povečuje po dopolnjenem 12. letu starosti in dosega vrh pri 17-letnikih, nato pa po 18. letu upada. Dodatno zaskrbljujoče je, da se je v obdobju od leta 2024 do konca leta 2025 število hudo telesno poškodovanih mladih povečalo za celo 20 odstotkov, kar potrjuje potrebo po ukrepih, usmerjenih v zaščito te starostne skupine. Pri presoji predloga agencija upošteva tudi priporočila in prakse iz tujine. Evropski svet za varnost v prometu priporoča minimalno starost celo 16 let oziroma uskladitev s starostjo za vožnjo mopeda. Nekatere države Evropske unije so starostne meje že zaostrile na 15 ali 16 let. Ponekod pa so uvedli tudi dodatne ukrepe, kot so omejitve hitrosti na območjih šol ter časovne prepovedi uporabe e-skirojev ponoči in ob koncih tedna, kjer so zaznali pomemben upad nesreč zaradi zmanjšanja voženj pod vplivom alkohola in drog. Javna agencija za varnost prometa zato ocenjuje, da je predlagana sprememba starostne meje na 15 let strokovno utemeljena, sorazmerna in skladna s cilji Resolucije o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje od leta 2023 do 2030, ki med prioritetami posebej izpostavlja varnost otrok in mladostnikov kot ranljive skupine udeležencev v prometu. Ob tem bi radi poudarili še, da zgolj dvig starostne meje najbrž ne bo zadostoval za povečanje prometne varnosti te starostne skupine. Zagotovo bi bilo smiselno uvesti morda še dodatne ukrepe v smislu, ne vem, prepovedi, dejanske prepovedi odklepanja vozil, razmislek o obveznem zavarovanju odgovornosti vseh uporabnikov lahkih motornih vozil, evidenci teh vozil - to pomeni, da bi imeli nekako nadzor, koliko se jih dejansko vozi po naših cestah, in pa večje pristojnosti nadzornih organov za ukrepanje pri tehnično neustreznih in nevarno pridelanih vozilih.

Hvala.

Hvala lepa.

Želi besedo še kdo od vabljenih? V kolikor ne, prehajamo na razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona.

Ker ima predlog zakona samo 2 člena, odboru predlagam, da se razprava o obeh členih predloga zakona združi v skladu s 126. členom Poslovnika, po opravljeni razpravi pa bi opravili glasovanje najprej, torej o obeh členih predloga zakona skupaj bi opravili glasovanje. Ali kdo temu nasprotuje? Ugotavljam, da ne.

V razpravo ter dajemo oba člena zakona, predloga zakona skupaj. Želi kdo razpravljati? Ja, ja, kolega Gregorič, izvolite.

Ja, najlepša hvala. Zakon pozdravljam, podpiram, samo mislim, da mogoče ni zadosten. Kajti imam vprašanje. Ali je res, da ni, da ni predpisa, ki bi prepovedoval friziranje ali, kot se temu reče, elektronsko odklepanje skirojev, da, da se, da, gredo lahko več kot 25 kilometrov na uro? In to, kar je ravnokar povedala v. d. direktorice Javne agencije za varnost prometa, treba bi bilo dodati to neko omejitev na, mislim, to bi moralo biti kaznivo dejanje odklepanja oziroma prepoved. In pa mogoče ne bi škodovalo, da bi bila tudi neka evidenca teh. In zanima me pa tudi kakšne, kdo, katere inšpekcije lahko to nadzirajo, ali je to policija in kaj lahko naredi, če, ali lahko testira skiro na moč oziroma na končno hitrost in kakšne so sankcije, če se koga zaloti s takim, ali je predviden zaplemba skiroja ali ne vem kaj.

Hvala lepa.

Samo eno pooblastilo bi prebral, torej kolegica Mateja Zupan Josipović nadomešča magistra Natašo Ašič Bogovič.

Boste ... Želi še kdo razpravljati? v kolikor ne, boste še podali pojasnila. Izvolite.

Ja, hvala lepa za zanimiva vprašanja.

Bom rekel, pač zavedati se moramo, da je problematika e-skirojev evropski problem, ker ta vozila nimajo VIN številke. In to, bom rekel, nima uradno status vozila, ampak ima status izdelka, ki se ga daje na trg. Podobno, bom karakteriziral, kot kavni mlinček, a ne - ni v tem smislu, nima takega vozila, nima takega statusa, da bi lahko na podlagi tega, bom rekel, prevoznemu sredstvu dal registrsko številko ali pa take stvari. In to v bistvu se rešuje na evropski ravni. Predelava takih zadev seveda ni dovoljena. In tudi, ko smo skupaj s policijo, s policijo izvajali nadzore teh vozil in, bom rekel, otrok, ki so se vozili, jih je policija, jih je policija izločila iz prometa. Ravno zato pa, ker nima to statusa vozila, pa taka vozila niso bila zaplenjena, to v smislu, da bi bila, ampak so bila potem vrnjena, vrnjena, ne, in to, je, niso, niso trajno bila zaplenjena, ampak so bila po določenem času vrnjena nazaj staršem oziroma otrokom. In to je, to je v bistvu en evropski problem, ki ga mi sami zelo težko rešimo. Mi s to zakonodajo, ki jo zdaj sprejemamo, naslavljamo en del problematike; hude poškodbe, ki jih ti mladostniki zaradi razigranosti, nevečnosti, slabih motornih sposobnosti, tudi distrakcij, ki jih imajo z raznimi mobilnimi telefoni, naslavljamo za to, da se pač v bistvu pri določenih letih malo bolj zavedajo, da v prometu niso sami. Seveda pa to ni tudi po našem mnenju,ne, ni, bom rekel čisto, bom rekel, zadosten ukrep. Skupaj z agencijo načrtujemo celostno obravnavo ukrepov, ki bodo še bolj celovito to naslovili, je pa to prvi pomemben korak. Hvala lepa.

Bi pa prosil mogoče še predstavnico, vršilko dolžnosti agencije, dapojasni, no.