Spoštovane kolegice in spoštovani kolegi! Pričenjam 32. nujno sejo Odbora za zunanjo politiko.

Obveščam vas da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji člani. In sicer sem prejel opravičilo za poslanca Jerneja Vrtovca in pa poslanca Jožefa Horvata. Hkrati pa na seji s pooblastili sodelujejo naslednji in sicer poslanka Tereza Novak nadomešča poslanko Leno Grgurevič, poslanec Rado Gladek nadomešča poslanca Žana Mahniča, poslanec Jernej Žnidaršič nadomešča poslanko Tamaro Vonta. Pozdravljam vse prisotne in seveda tudi vse vabljene na sejo.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odbora. In ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za njegovo spremembo je določen takšen dnevni red seje kot ste ga predlagali s sklicem.

Sedaj pa prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, KI SE GLASI, PREDLOG PRIPOROČILA V ZVEZI Z NEPREGLEDNO IN NERACIONALNO PORABO DENARJA SLOVENSKIH DAVKOPLAČEVALCEV ZA FINANCIRANJE PROJEKTOV V TUJINI.

Predlog priporočila skupaj z zahtevo za sklic izredne seje državnega zbora je z dne 4. februarja 2026 v obravnavo predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisano Jelko Godec. K tej točki dnevnega reda so bili na predlog predlagatelja vabljeni predstavniki predlagatelja torej poslanec Rado Gladek, predsednik Vlade doktor Robert Golob, minister za finance Klemen Boštjančič, ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon. Kot dodatno gradivo, ki je dostopno na spletnih straneh državnega zbora pa smo prejeli še mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 12. 2. 2026, mnenje Komisije državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve z dne 13. 2. 2026 in pa mnenje vlade z dne 13. 2. 2026. Obveščam vas tudi da v poslovniškem roku, to je, do začetka obravnave točke nismo prejeli amandmajev.

Sedaj pričenjamo z obravnavo predloga priporočila, v kateri bomo na podlagi 171. člena v povezavi s 126. členom Poslovnika Državnega zbora opravili razpravo in glasovanje o točkah predloga priporočila. Odboru predlagam da se razprava o vseh točkah združi v skladu s prvim odstavkom 128. člena Poslovnika Državnega zbora. Po opravljeni razpravi bomo opravili glasovanje o amandmajih ter nato glasovali o vseh točkah predloga priporočila skupaj: ali kdo temu nasprotuje? Ugotavljam, da ne. Sedaj pa dajem besedo vabljenim na sejo. Želi predstavnik predlagatelja najprej podati dopolnilno obrazložitev? Gospod Gladek, izvolite.

Ja, spoštovani predsednik, hvala lepa za besedo. Spoštovani oziroma predstavniki in predstavnice vlade, spoštovane kolegice in kolegi.

Kot že rečeno smo v Slovenski demokratski stranki vložili zahtevo za sklic izredne seje Državnega zbora s točko Predlog priporočil v zvezi z nepregledno in neracionalno porabo denarja slovenskih davkoplačevalcev za financiranje projektov v tujini. Najprej se moramo iskreno soočiti s stanjem javnih financ. Proračun je pod vedno večjimi pritiski, odhodki države se povečujejo, zaradi višjih stroškov dela v javnem sektorju višje porabe in po našem mnenju napačne politike vlade doktor Roberta Goloba. Prihodki pa ne rastejo v enakem tempu. To pomeni da se razkorak med porabo in prihodki povečuje in ko se ta razkorak povečuje pomeni da moramo biti pri vsaki porabi javnega denarja še toliko bolj odgovorni. V času, ko so sredstva omejena proračun pa obremenjen bi morale biti prioritete jasne in usmerjene predvsem v reševanje domačih problemov. Ko ljudem nalagamo nove prispevke in dodatne obremenitve moramo znati tudi pojasniti kam ta denar gre in kakšne učinke ima. Prav tako je vprašanje prioritet porabe denarja slovenskih davkoplačevalcev danes ključno politično in družbeno vprašanje. Danes namreč ne govorimo o abstraktnih težavah. Govorimo o realnih stiskah ljudi. O stiskah, ki jih državljanke in državljani občutijo vsak dan v čakalnicah zdravstvenih domov in bolnišnic, ob položnicah, ki so iz meseca v mesec višje, pri iskanju stanovanja ki je za mlade družine pogosto nedosegljivo, pri skrbi za ostarele starše in pri občutku negotovosti glede lastne prihodnosti. Zdravstveni sistem je pod velikanskimi pritiski, čakalne dobe se ne krajšajo temveč se v mnogih primerih še podaljšujejo. Kadrovski primanjkljaj ostaja nerešen, veliko ljudi je prisiljenih iskati zdravstveno pomoč v samoplačniškem sektorju ali pa celo v tujini. Dolgotrajna oskrba, ki je bila predstavljena kot ena ključnih reform v praksi, še ne zagotavlja pravočasne in dostopne pomoči tistim, ki jo najbolj potrebujejo, breme ostaja na družinah in lokalnih skupnostih. Posebej težak je položaj upokojencev; ob rasti življenjskih stroškov se vse več starejših znajde na robu revščine, pokojnine ne sledijo realnim izdatkom. Hkrati se mladi soočajo z nedostopnim stanovanjskim trgom, cene nepremičnin in najemnin so za povprečnega človeka postale praktično nedosegljive. Državni odziv na to problematiko je počasen in brez jasnih, otipljivih rezultatov. Ne smemo pozabiti niti na posledice poplav in ujm; sanacije potekajo prepočasi, sistemskih rešitev za boljšo protipoplavno varnost in infrastrukturo še vedno ni v obsegu, ki bi preprečeval ponavljanje istih katastrofalnih scenarijev. Ob tem se javni sektor sooča s kadrovskimi težavami, učinkovitost javnih storitev upada, zaupanje ljudi v delovanje države pa se krha. Hkrati se gospodarstvo in zaposleni soočajo z vedno višjimi davčnimi obremenitvami - Slovenija sodi med države z visoko obdavčitvijo dela. To neposredno vpliva na neto plače zaposlenih in na stroške delodajalcev. Namesto razbremenitve se uvajajo novi prispevki in nove obveznosti, obvezni prispevek za dolgotrajno oskrbo plačujejo zaposleni, delodajalci in upokojenci, čeprav sistem v praksi še ne deluje, kot je bilo obljubljeno. Enako velja za obvezni zdravstveni prispevek; ljudje plačujejo več, občutnih izboljšav v dostopnosti in kakovosti storitev pa ne vidijo. Gospodarstvo opozarja tudi na vse več regulacij in administrativnih bremen. To zavira investicije, zmanjšuje konkurenčnost in otežuje ustvarjanje novih delovnih mest.

In prav v tem času se del denarja slovenskih davkoplačevalcev namenja za projekte v tujini. Tukaj se pojavi ključno vprašanje: ali so naše proračunske prioritete res pravilno postavljene? Medtem ko doma primanjkuje sredstev za več milijonov, se večmilijonski zneski namenjajo projektom v drugih državah. Gre za konkretne projekte in konkretne zneske za projekte na področju infrastrukture, upravljanja voda, javnega premoženja, boja proti korupciji in upravljanja javnih sistemov v državah zahodnega Balkana, Afrike in Bližnjega vzhoda. Govorimo o več milijonih evrov, namenjenih za posamezne projekte v Severni Makedoniji, Bosni in Hercegovini, Keniji in drugod. Naj bo jasno: ne nasprotujemo legitimni humanitarni pomoči in ne nasprotujemo mednarodnemu sodelovanju. Solidarnost ima svoje mesto. Problem pa je pomanjkanje jasnih informacij o tem, komu so ta sredstva namenjena, kakšni so dejanski učinki teh projektov in kakšen nadzor se izvaja nad porabo denarja. Gre za zneske, ki bi lahko imeli pomemben učinek tudi doma na področjih, kjer se že leta soočamo s sistemskimi težavami. Ključno vprašanje je ali je v trenutnih razmerah upravičeno, da Slovenija prevzema večletne finančne obveznosti v tujini, medtem ko doma ne zmore učinkovito urediti temeljnih sistemov. Drugo ključno vprašanje pa je ali javnost sploh ima jasen vpogled v merila, po katerih se ti projekti izbirajo, ter v razmerje med porabo za administracijo in dejanskimi učinki na terenu. Dodatno problematično je, da se ob takšni porabi denarja v tujini doma hkrati povečujejo obremenitve za prebivalce in gospodarstvo. Ljudje plačujejo več, dobijo pa občutek, da se razmere v ključnih javnih sistemih ne izboljšujejo. To ustvarja občutek dvojnih meril. Doma se zahteva več, odgovornost za porabo denarja pa se razprši. Zato je ta razprava nujna. Ne zato, da bi zavračali solidarnost, ampak za to, da bi postavili jasna pravila in jasne prioritete. V času omejenih javnih financ mora država najprej poskrbeti za svoje ljudi, za zdravstvo, za dolgotrajno oskrbo, za dostojno življenje upokojencev, za dostopna stanovanja, za varnost, infrastrukturo in nenazadnje za konkurenčno gospodarstvo. Mednarodno sodelovanje ima svoje mesto, vendar ne na račun zanemarjanja domačih potreb in dodatnega obremenjevanja ljudi v Sloveniji. Če želimo ponovno vzpostaviti zaupanje v zaupanje delovanje države moramo pokazati, da znamo denar slovenskih davkoplačevalcev uporabljati odgovorno, pregledno in predvsem v korist ljudi doma. Prav zato s to zahtevo za sklic izredne seje jasno sporočamo, najprej Slovenija, potem pa vsi ostali. Le takšen pristop lahko ponovno vzpostavi zaupanje ljudi v delovanje države ter zagotovi odgovorno, pregledno in pravično upravljanje denarja slovenskih davkoplačevalcev.

Na podlagi vsega povedanega smo pripravili predlog priporočil za odločanje na seji Državnega zbora v zvezi z nepregledno in neracionalno porabo denarja slovenskih davkoplačevalcev za financiranje projektov v tujini. Kot je bilo rečeno, smo pripravili sklepe oziroma štiri točke, pa dovolite, da jih samo še na kratko navedem. Prva točka: Državni zbor Republike Slovenije priporoča Vladi Republike Slovenije, da v roku sedmih dni od sprejetja tega priporočila pripravi in Državnemu zboru Republike Slovenije posreduje celovit pregled vseh mednarodnih humanitarnih, razvojnih in drugih projektov, financiranih iz proračuna Republike Slovenije.

Naslednja točka, Državni zbor Republike Slovenije priporoča Vladi Republike Slovenije, da v roku sedmih dni od sprejetja tega priporočila pripravi predlog prerazporeditve proračunskih sredstev tako, da se del sredstev, namenjenih spornim projektom v tujini, prioritetno preusmeri v izboljšanje položaja upokojencev in starejših, zdravstvo, odpravo administrativnih ovir, sanacijo in protipoplavno varnost, infrastrukturne projekte, razbremenitev prebivalcev in gospodarstva, izboljšanje dostopnosti javnih storitev v Sloveniji.

Tretjič, Državni zbor Republike Slovenije priporoča Vladi Republike Slovenije, da do vzpostavitve jasnih meril preglednosti in nadzora ne prevzema novih večletnih finančnih obveznosti za mednarodne projekte, razen v nujnih primerih, ki jih mora posebej utemeljiti in o njih predhodno obvestiti Državni zbor Republike Slovenije.

In četrtič, Državni zbor Republike Slovenije priporoča Vladi Republike Slovenije, da v roku sedmih dni od sprejetja tega priporočila zagotovi najvišjo stopnjo transparentnosti porabe denarja slovenskih davkoplačevalcev tako, da na enem mestu, na državnem portalu javno objavi celovite preglede, poročila in evalvacije vseh projektov, financiranih v tujini, ter omogoči jasno, primerljivo in redno posodobljeno javno primerjavo med porabo denarja slovenskih davkoplačevalcev v tujini in financiranjem domačih programov. Toliko, hvala.

Hvala lepa tudi vam.

Sedaj pa dajem besedo predstavnikom Vlade, najprej državni sekretarki doktor Meliti Gabrič iz Ministrstva za zunanje in evropske zadeve, izvolite.

Hvala lepa za besedo, spoštovani predsedujoči.

Spoštovani poslanke in poslanci, spoštovani državni svetnik!

Naj uvodoma poudarim, da je področje mednarodnega razvojnega sodelovanja v Sloveniji dobro sistemsko urejeno, zagotovljena je preglednost pri izbiri projektov in njihovem ocenjevanju, hkrati pa so sredstva namenjena za mednarodno razvojno sodelovanje uporabljena ciljno in učinkovito. Dovolite mi, da orišem sistemsko ureditev, ki smo jo v več kot 20 letih razvili na področju mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči.

Leta 2006 je bil sprejet prvi zakon in 2008 prva državnozborska resolucija, ki sta začrtala temelje mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči. Naše sedanje delovanje temelji na resoluciji, ki jo je potrdil Državni zbor leta 2017 in na vladni strategiji pripravljeni na osnovi te resolucije, prav tako v letu 2017. Področje natančno ureja zakon iz leta 2017, druga zakonodaja in podzakonski predpisi. Vse to tudi zagotavlja kontinuiteto našega mednarodnega razvojnega sodelovanja. Razvojna politika je potrjena v Državnem zboru, prav tako je podvržena rednemu parlamentarnemu nadzoru. Vlada izvaja svojo politiko v okviru mandatov, ki jih dobi od Državnega zbora, in o porabi proračunskih sredstev redno in pregledno poroča tudi temu odboru. Zadnje poročilo je bilo Odboru za zunanjo politiko predstavljeno oktobra 2025.

Slovenija je glede razvojnega sodelovanja večkrat dala odločne mednarodne zadeve, zaveze, prav tako potrjene v državnem zboru, med drugim, da si bo za uradno razvojno pomoč prizadevala nameniti vsaj nič cele 33 odstotka bruto nacionalnega dohodka. Državni zbor je vlado pozval, naj pripravi scenarij za pot do teh 0,33 odstotkov, zaenkrat smo na 0,23 odstotkih, prav tako akcijski načrt za dvig odstotka ali za uresničitev zaveze ni bil nikoli pripravljen. Prek uradne mednarodne razvojne pomoči uresničujemo mednarodne zaveze Republike Slovenije, saj smo leta 2004, ko smo pri Svetovni banki zaradi uspešnega razvoja slovenske ekonomije in družbe dosegli preskok iz države prejemnice v državo v državo donatorico in s tem prevzeli odgovornost za svoj prispevek k mednarodnemu razvoju. Naj poudarim tudi, da so razvojni in humanitarni projekti eno ključnih orodij slovenske zunanje politike. Z njimi v praksi uresničujemo vrednote in usmeritve za katere se zavzemamo ne le z besedami, ampak tudi s konkretnimi dejanji, s tem zagotavljamo solidarnost, na katero smo Slovenci in Slovenke še posebej ponosni, pa tudi prejemniki katere smo bili že večkrat. Z razvojnimi in humanitarnimi projekti prispevamo k ustvarjanju stabilnosti, preprečevanju kriz in kvaliteti življenja v regijah, kamor namenjamo našo razvojno pomoč. Prioritete so Zahodni Balkan, vzhodno sosedstvo in podsaharska Afrika. Na ta način prispevamo tudi k varnosti in stabilnosti v Sloveniji. Preko projektov podpiramo mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči. Podpiramo tudi specializirane slovenske izvajalske inštitucije. Nevladne organizacije in hkrati odpiramo priložnosti za slovenska podjetja, strokovnjake in druge inštitucije, ki sodelujejo v projektih in prenašajo tudi znanje in tehnologije. V nadaljevanju se bom opredelila do priporočil, ki jih je v okviru zahteve za sklic izredne seje predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisano gospo Jelko Godec, in ste jih predstavili tudi v uvodu te seje.

Kar zadeva prvo priporočilo, naj poudarim, da so vsi podatki o projektih, financiranju, ciljih, prejemkih in izvajalcih že sedaj javno dostopni, dosegljivi so na spletni strani Ministrstva za zunanje in evropske zadeve, pa tudi na spletnih straneh izvajalskih partnerjev. Vsa financiranja imajo jasno pravno podlago v zakonu, noben projekt ne more biti financiran brez jasne pravne podlage. Merila, postopki in metodologije, ki izhajajo iz podzakonskih aktov, so objavljeni na spletnih straneh MZEZ kot nacionalnega koordinatorja za razvojno sodelovanje. Letna poročila o uradni razvojni pomoči z jasno predstavitvijo porabljenih sredstev, prejemnikov, izvajalcev, oblike in namena so po potrditvi na vladi redno posredovana Državnemu zboru in Državnemu svetu. Praviloma jih Odbor za zunanjo politiko obravnava na rednem oktobrskem zasedanju in kot rečeno, zadnja takšna predstavitev je bila oktobra lani. Zaradi obstoječe transparentnosti, jasne dostopnosti podatkov in rednega poročanja Vlade Državnemu zboru o porabi sredstev ocenjujemo, da bi priprava dodatnega vzporednega pregleda, kot ga priporočajo predlagatelji, pomenila podvajanje obstoječih informacij in dodatno administrativno breme brez da bi prinesla dodano vrednost za nadzor ali javnost, zato Vlada ocenjuje, da ni potrebe po sprejemu predloga priporočila številka ena.

V odgovoru na drugo priporočilo pojasnjujem, da so vsa ministrstva v letu 2004 skupaj imela za razvojne in humanitarne projekte na voljo približno 24,5 milijonov evrov razpoložljivih sredstev, to predstavlja 0,1 procent oziroma dobro desetinko odstotka državnega proračuna. S temi sredstvi je Slovenija nudila humanitarno pomoč Ukrajini, Palestini, Sudanu, Bosni in Hercegovini ob poplavah, Libanonu in nekaterim drugim državam, iz teh sredstev je pokrila tudi humanitarne in razvojne prispevke, mednarodnim organizacijam, nudila podporo za vse projekte slovenskih specializiranih izvajalskih inštitucij, nevladnih organizacij. Prav tako pa so iz tega obsega sredstev financirani projekti, ki jih je Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport financiralo preko agencije Unido ali Ministrstvo za finance preko Medameriške razvojne banke. Predlagano priporočilo o prerazporeditvi teh omejenih sredstev na področja, kot jih našteva predlagatelj bi oslabila našo mednarodno verodostojnost in tudi našo solidarnost. Solidarnost, ki smo jo bili Slovenci deležni že večkrat, na primer zaradi poplav leta 2023, ko smo prejeli pomoč tudi od držav, katerim smo pred tem namenili sami pomoč, solidarnostno pomoč. In te države so bile tudi Ukrajina, Bosna in Hercegovina, Severna Makedonija, Srbija. Uradna razvojna pomoč ne predstavlja konkurence domačim socialnim in razvojnim politikam, temveč dopolnjuje celostni pristop k zagotavljanju globalne stabilnosti, zmanjševanju migracijskih tokov in preprečevanju kriz, ki neposredno vplivajo tudi na Slovenijo. Predlagana prerazporeditev sredstev torej ne predstavlja učinkovitega prispevka k reševanju navedenih izzivov, zato Vlada predlaganih priporočil ne podpira.

Tretje priporočilo se nanaša na večletno financiranje. Torej tu naj pojasnim le, da je predvidljivo in večletno financiranje temelj učinkovite razvojne in humanitarne pomoči, omogoča kontinuiteto, večjo vidnost, boljše upravljanje in večjo odgovornost izvajalcev. To je mednarodni standard, ki ga priporočajo OECD, Evropska unija, Združeni narodi in Slovenija je bila k temu eksplicitno pozvana tudi v okviru zadnjega medsebojnega pregleda OECD. Omejevanje večletnega financiranja bi pomenilo korak nazaj tudi za naše lastne izvajalske inštitucije, o katerih sem govorila prej in so v zadnjih letih postale prepoznani centri odličnosti. Predloga priporočila iz navedenih utemeljitev Vlada torej ne podpira.

Glede četrtega priporočila želim poudariti, da je preglednost že zagotovljena na visoki ravni. Deloma sem to naslovila že pod prvim priporočilom, vsi podatki so javni, letna poročila se obravnavajo na Vladi, z njimi se seznani Državni zbor in o tem opravi razpravo v tem odboru. Izvajajo se redni pregledi namenske porabe sredstev, terenski obiski in ocene ciljev projekta notranje in zunanje evalvacije. Izvajalci o dolgoročni učinkovitosti poročajo tudi tri leta po zaključenem projektu. Leta 2024 je bila opravljena tudi zunanja evalvacija vladne strategije, ki vodi v nadaljnje izboljševanje sistema. Vzpostavljanje dodatnih vzporednih sistemov bi pomenilo več administracije in stroškov, ne pa boljšega nadzora. In še to, glede primerjanja porabe v tujini z domačimi programi je treba jasno povedati, da gre za metodološko neustrezne primerjave, gre za različne cilje, za različne pravne podlage, vrste javnih politik in s tem tudi za različne kazalnike. Torej naša ocena je, da priporočilo številka štiri ne prispeva k večji odgovornosti ali preglednosti, temveč predvsem podvaja že obstoječo ureditev in bi lahko celo oslabilo učinkovitost slovenskega mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči ob že sicer omejenih administrativnih zmogljivosti, zato ga Vlada ne podpira.

Če v zaključku strnem, sistem mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči deluje pregledno, odgovorno in v interesu Slovenije, v interesu slovenskih državljank in državljanov. Sredstva, ki jih Slovenija namenja za uradno razvojno pomoč, so resda omejena, vendar uporabljena ciljno in odgovorno, ob upoštevanju potreb držav v razvoju našega znanja in vidnosti delovanja. Z mednarodnim razvojnim sodelovanjem izpolnjujemo svoje mednarodne obveznosti, izkazujemo solidarnost ter hkrati zagotavljamo priložnosti za slovenske izvajalske inštitucije, strokovnjake in odpiramo poslovne priložnosti za slovenska podjetja. Mednarodno razvojno sodelovanje je tudi orodje slovenske zunanje politike, prek njega prispevamo k stabilnosti razmer v partnerskih državah in s tem tudi prispevamo k varnosti Slovenije.

Hvala lepa.

Hvala lepa tudi vam.

Imam še eno pooblastilo, in sicer poslanec Andrej Poglajen nadomešča poslanca Janeza Janšo.

Sedaj pa dajem besedo predstavnici Zakonodajno-pravne službe magistri Metodi Hrovat Pirnat, izvolite.

Hvala lepa za besedo, gospod predsednik.

Zakonodajno-pravna služba je pripravila pisno mnenje o obravnavanih priporočilih. V njem Zakonodajno-pravna služba izhaja iz tega, da so v 111. členu Poslovnika Državnega zbora priporočila politični akt Državnega zbora, ki ne ustvarja pravnih učinkov v razmerju do Vlade Republike Slovenije, vendar lahko glede na načelo pravne države in načelo delitve oblasti. Državni zbor predlaga drugim organom le tiste ukrepe, ki so v njihovi pristojnosti in pri tem spoštuje njihovo samostojnost in neodvisnost; glede na to je v zvezi s 1. točko priporočil treba omeniti, da vsebinsko predstavlja naložitev obveznosti poročanja Državnemu zboru, česar pa Državni zbor ne more storiti s priporočilom, pač pa s sklepom po 237. členu Poslovnika Državnega zbora. V zvezi z 2. točko priporočil je treba opozoriti, da ni jasno, komu naj bi vlada predlagala prerazporeditev proračunskih sredstev, da bi o njej odločil. Poleg tega je treba opozoriti, da je dopustno proračunska sredstva prerazporejati le pod pogoji in na način, ki jih določa zakon, iz priporočil pa ne izhaja, na kateri zakonski podlagi naj bi Vlada tak predlog pripravila. S priporočili iz 3. točke naj bi Državni zbor predlagal nekakšen moratorij na prevzemanje novih obveznosti v zvezi s financiranjem projektov v tujini, o morebitnih izjemah pa bi posamično odločal Državni zbor. S tem bi Državni zbor prevzel pristojnost vlade, ki odloča o izvrševanju proračuna za namen financiranja projektov v tujini, kar je sporno z vidika načela delitve oblasti. V 4. točki priporočil pa naj bi državni zbor predlagal vzpostavitev portala, na katerem bodo objavljeni celoviti pregledi, poročila in evalvacija vseh financiranih projektov. To sicer v načelu ni sporno, vendar na portalu brez izrecne zakonske podlage ne smejo biti objavljeni osebni ali tajni podatki, kar mora priporočilo upoštevati.

Hvala.

Hvala lepa tudi vam.

Želi besedo predstavnik Državnega sveta? Gospod Bojan Kekec, izvolite.

): Hvala lepa.

Torej ta priporočila je obravnavala tudi Komisija Državnega sveta na 21. izredni seji. No, mnenje državnih svetnic in svetnikov tukaj ni bilo enotno. Torej skupina svetnikov, ki je podprla ta priporočila, je izpostavila potrebo po javni razpravi glede porabe finančnih sredstev za razvoj doma in v tujini, saj določeni projekti, ki se trenutno izvajajo niso bili načrtovani. Zdaj, kot primer je bil tukaj izpostavljen, je bila izpostavljena obnova vodovoda v Veliki Kladuši, kjer se, kjer obnova vključuje tudi daljinsko odčitavanje in druge napredne elemente, kot so hidravlični modeli, ki si jih v Sloveniji ne more privoščiti marsikatera lokalna skupnost, tudi večja komunalna podjetja ne. Potem izpostavili bi pa seveda še projekt COBISS, ki je bil v preteklosti financiran iz teh virov in seveda je tudi tukaj, bi rekel, izpadel ven. Priča smo tudi javnemu pismu zavoda Izum, ki je ravno te dni prišel v javnost. Torej druga skupina, ki pa se je izrekla proti tem priporočilom, pa smatra, da je uradna razvojna pomoč pomembno orodje, ki vključuje tudi štipendije in oprostitev šolnin za študente iz tujine, ki kasneje postanejo ambasadorji Slovenije v državah, iz katerih prihajajo, pomembno pa so tudi za pridobitev bodočih strokovnjakov, ki jih doma primanjkuje. Obenem, se pravi, ta skupina svetnikov je tudi smatrala, da je URP del širšega mednarodnega delovanja Republike Slovenije in pomeni tudi priložnost za sodelovanje na gospodarskem področju. Gre za komplementarne politike, ki morajo delovati vzporedno. Še vprašanje, seveda je bilo glede višine sredstev. No, tukaj je bilo razloženo, da 150 milijonov evrov, ki se jih pripiše Sloveniji kot URP, da je to v tem znesku vključeno, da so tudi sredstva iz proračuna Evropske komisije. Torej pri samem glasovanju pa so trije svetniki priporočila podprli, štirje pa so bili proti, torej mnenje komisije je negativno. Hvala.

Hvala lepa tudi vam. Sedaj pa prehajamo na razpravo o vseh točkah predloga priporočila in besedo dajem članicam in članom odbora. Kdo želi besedo? Ugotavljam, da nihče. Torej, razpravo zaključujem. Dajmo, v redu. Tereza Novak, izvolite.

Hvala lepa. Saj ne bom dolga, bomo lahko kmalu končali.

Jaz mislim, jaz ne bom podprla teh priporočil. Mislim, da tudi ta seja v resnici ni namenjena zares problematiziranju slovenske razvojne pomoči, ker je ta dobro urejena in še vedno deluje na podlagi zakona, ki je bil sprejet, če se ne motim, v eni od Janševih vlad in deluje po načelih in principih, kot so dogovorjeni v resoluciji. Mislim, da je jo bolj treba pohvaliti kot kaj drugega. Jaz mislim, da Slovenijo marsikdo, od katerega najbrž ne bi pričakovali, da pozna majhno državo v Evropi pozna, Slovenijo ravno, zaradi mnogih zelo v ljudi in v razvoj nekih skupnostnih projektov. Na ta način ti ljudje poznajo Slovenijo in jo tudi, vsaj vse, kar jaz poznam, pa sem kar nekaj časa se tudi ukvarjala s tem oziroma poznala organizacije, ki delajo na področju razvojnega sodelovanja, zelo cenijo projekte, ki jih izvajajo slovenske organizacije v tujini: pa naj bo to na Balkanu ali pa mogoče v podsaharski Afriki ali pa kje drugje. In gre za nek način izvoz nekih dobrih produktov Slovenije v tujini in to so res ambasadorji Slovenije. In vsekakor bi mogoče morali, če vam je predlagateljem do tega, da se pogovarjamo o tem kako je treba z denarjem ravnati, da bi se mogoče pogovarjali o tem, kako politične stranke kanalizirajo denar. Absolutno netransparentno iz sredstev državnega proračuna v neke svoje institucije, ker namreč, kadar govorimo o razvojni, slovenski razvojni pomoči, je ta transparentna in obstaja tudi platforma sloga na primer, ki objavlja rezultate, predstavlja projekte, to se vse da videti na predstavitvi slovenskih razvojnih dni, ki so vsako leto v Sloveniji, so predstavljeni najboljši. In rezultati so res ekstremni, mislim, izjemno dobri glede na sredstva, ki jih Slovenija vlaga. In še to, pisali ste o teh sredstvih, ta sredstva v veliki večini tudi končajo med Slovenkami in Slovenci, ker saj so že povedali tudi predstavniki ministrstva, na kakšen način se delijo. Tako da govoriti o tem, da je netransparentno, da je nepotrebno je res po moje pač primerno temu času. Zdaj in o tem, kot lahko še enkrat rečem, kako pa se denar davkoplačevalski porablja, bi bilo pa boljše govoriti o tem kako ga porabljajo oziroma kanalizirajo politične stranke. In o tem lahko govorimo, ker imamo tudi komisijo v Državnem zboru za prejšnji mandat in rezultati kažejo na to, da to so pa res netransparentne prakse. prakse. Tako da jaz bi še enkrat rekla, dobro, da imamo, da imamo programe, na katere lahko kandidirajo različne organizacije, da se lahko tudi na ta način predstavljamo v tujini, predvsem v državah v razvoju, da lahko že povezujemo gospodarstvo tudi s temi projekti, ki so, ki res gradijo od spodaj navzgor in to je strašno pomembno. In nenazadnje bi rekla, da tudi Slovenija je bila v času po osamosvojitvi deležna razvojne pomoči in tudi tam so sodelovali na primer nevladne organizacije in tudi to je v Sloveniji takrat bila zelo, zelo koristna pomoč in jaz mislim, da je prav, da jo Slovenija ponuja drugim. Tako da jaz, se mi zdi, da je neprimerno polemizirati okrog tega in seveda ne bom podprla priporočil. Hvala.